Dopisi. Iz Celja. (Pogreb d r. ŠtefaaaKočevar j a.) Nazaaai, Ijiabi Gospodar, svojim bralcem s koliko častjo smo spreailjali blagega dr. Kočevarja telesae ostaake k posledajemu počitka. Med tem casom, ko so peli mrtvaški zvoaovi pri maogili faraih cerkvali aa spodajem Stajerskem, ter aaznaajali pogreb velikega sloveaskega rodoljuba ia recimo še : pogreb veraega katoličaaa; med tem časom bilo je brez števila ljudi iz vseli staaov zbraaih ae le pred Kočevarjevo hišo, temveč po celi ulici je bila tolika gaječa, kakoršne do zdaj gotovo še aij bilo pri aobeaem mrtvaškem sprevodu. Točao ob treh popoldae pride častita dahovščiaa v dolgi vrsti. Pevski zbor, okoli 60 pevcev, zapoje railo žaloatiako. Sprevod se začae. Za križem prihajajo mimo mrtvaškega voza poalaastva razaih društev, zavodov ia občia iz Stajerskega, Kraajskega ia Hervatskega s svojimi prekraaaimi veaci ia zalimi trakovi, aa kterih si bral aapise dotičaih darovalcev. Nad 40 različaih veucev ia poslaastev sem aaštel jaz; mogoce, da jih je bilo še več. Pred cerkvijo sv. Maksimiljaaa obstojiaio. Opravijo se zopet molitve za pokojaika; pevci mu v drugič zapojejo. Od tod se pomika sprevod aa dalje: razna poslanstva pešice, duhovščiaa in rodoviaa pa aa vozoh. Bilo je pol pete arc, ko dojclemo aa okoličanski mirodvor. kterega si je ranjci odločao izbral sam za svoj počitek. Cole truiae ljadstva pa drvijo deloma po cesti, deloma po straaskili stezah aa širao pokopališče. Po mrtvaških molitvali se zapoje zadaja pesem ranjeemu v slovo. Kako globoko so segale vaem aavzočim v arce posledaje besede vžalostiaki: Le križ aam sveti govori. Da zopet vid'mo se nad zvezdami! Govorila sta še kaj lepo pri grobu g. dr Zaraik iz Ljubljaae pa gosp. dr. Folaegovie iz Zagreba v imean Hrvatske matice. Proslavljala sta ranjega kot vzor pravega človekoljuba ia zaacajaega uarodajaka. To je bil v resaici g. dr. Stefaa Kočevar Kako rad je pomagal vbogim dijakoai! kako je podpiral vse aarodae zavode, draštva ia časopise ! jPri pogrebu se je sešlo, kakor smo že omeaili, veliko število diihovaikov; bilo jih je okoli 30, ia ko bi bil pogreb v delavaik, sešlo bi se jih bilo gotovo še eakrat toliko. Vsaj je pa tndi raajci bil vsikdar odkritosrčea prijatelj častite duhovščiae, prijatelj redovaikov in redovaic, kterim je obilo pomagal. Zarea, zgubili smo moža, ki je bil rodoljub v pravem pomeau besede, aesamo zjezikom, temveč vsikdar tudi v djaaji! Vsi ki smo ga spremljali aa pokopališče, iabiloaas je na tisače; želeli smo mu bogato, večao plačilo za obilaa ujegova dobra dela. Njegov preblagi apomia pa aaj živi aa veke! Iz Dunaja. (Sloveaski poslaaci pri g. miaiatru Pražaku.) Sloveaski poslaaci iz Stajerskcga ia Kraajskega so šli v torek skupao k g. justičaemu miaistru Pražaku, da so mu razložili svoje pritožbe proti tistim sodaijam, katere še vedao aečejo sloveaskemu jeziku prizaati veljave v uradih, ter s sloveaskimi strankami aemški uradujejo ia sloveaske tožbe ia uloge aemški rešujejo. G. poslaaec dr. Vošajak je aavedel več slučajev iz Stajerskega: Bndaa pri Gorajem gradu, trg Braslovški, razsodbe celjske okrožae sodaije itd. ia s pismami dokazal, da se sodaije ae ravaajo po aiiaiaterskem nkazu od 18. aprila 1882. G. poslaaec Hermaa je teaiu pritrdil in meail. da se aarodao vprašaaje le po postavi daje rešiti. Iste pritožbe izrekli so kranjski poslaaci: grof Margheri, Klua, dr. Poklukar, Obreza ia Pfeifer. G. miaister je odgovoril, da tadi oa želi, da se aloveaskemu jeziku daje popolna pravica pri sodaijan ia da je po ukazu od 24, aprila 1883 ie večkrat vsled pritožeb aloveaskih atraak leželai aadsodaiji v Gradci izrekel svoje meaeoje posebao v tem smisla, da se aloveaske aloge ae morajo le sprejemati, ampak tadi sloveaski rešiti. Sicer pa si pridržuje, predložiti državaemu zbora postavo, s katero se bode določilo, da iaia juatičai miaister pravico izreči, kateri jezik je v vsakem sodaijakem okraji v leželi aavadai. Sloveaski poalaaci 80 bili od g. miaistra prav prijazao sprejeti ia se spet prepričali, da iaia vlada pošteao voljo, Sloveacem pripomagati do ajihovih aarodaih pravic. Upamo tedaj, da bo to spozaaaje prodrlo tudi v kroge aižjih uradaikov, ia da se aobedea uradaik več ae bo aašel, ki bi delal proti v7olji miaisteretva ia proti želji aašega presvitlega cesarj a. Iz Sevnice na Savi. (Nekaj iz aove šole.) Reči obračajo se aa boljc, pšeaico odbiramo od plevela. Otroci ai uže po alicah pripovedujejo, da je iz začasae brezverske aemške šole aazaj v domačo aolo vstopilo 8 otrok. Tudi posestaik turiškega grada (Ruckeasteia) je svojega siaa iz te šole iztrgal. Izprevidel je, da je privatai učitelj aezmožea, deco uapešao podučevati ter je za vse drugo poprej zmožea, aego deco vzbujati za vse plemeaito ia dobro. Ta šola tudi ae pripada v področje krajaega, šolskega aveta, aego izvolili so si posebea odbor, ki šolo aadzoraje. Načelaik tega odbora je g. Edvard Kavčič, ki se je pred 10 leti aašej veri odpovedal. Študiral je samo tukajšajo ljudsko šolo ter je aevešč v zaaastveaih strokah. Zato mu tudi vsako krivo dejaaje moremo aarodajaki Sevaiški odpastiti, ker res ai zmožea ločiti dobro od slabega. Staršem pa, ki so tako pametai bili, da se aiso dali preslepiti in zapeljati sovražaikom aašega roda pa gorko aa srce polagamo: Dramite ia podačujte aevedae ia zapeljaae ljudi, da rešijo duše avojih otrok od pogubaega pogreza. Premislite, da so otroeiči v domačej trirazredai šoli v tem šolskem leta aže 2krat pri spovedi bili, ko še iz brezverske šole aic pri spovedi aiso bili. Bog aam pomagaj!! Iz Ljubljane. (Loterija ,,aarodaega doma".,) Upravai pdbor razposlal je srečke uže po vsem Sioveaekem, potem aa aekatere kraje Hrvatskega, Dalmacije, Českega ia v Sredec v Bolgarijo. Začele so društveaemu blagajaika prihajati aže tudi pošiljatve deaarja za razposlaae srečke_ ia aicer ae le s Sloveaskega, temveč tudi s Ceskega, kjer se srečke razmeroma hitrejše prodajajo, ko med aami. Rojaki! ne dajmo ae veadar po ostalib bratih aaših osramotiti! Spozaajmo važnost ,,aarodaega doaia" kot sijajaega spomeaika aaše probnjeaosti, velike literarae in dijaške ustanove ter poroka boljše bodočaoati aaše ia sezimo po srečkab, katere imajo tudi zato veliko vrednost, ker je loterija ,,aarodaega doma" v resaici a sijajaimi ia maogiaii dobitki preskrbljeaa. Iz Trbovelj. (Kmetijaka družba aa škodi s Kmet. prijatlom). Ni dovolj, da celjska svojat povsod že svoj list uriva ia razprtije dela, hoče še kmetijakim podražaicam tla spodkopavati. Pred aekimi daevi pošlje ceatralai odbor celi k\ip iztisov ,,Kmetskega prijatla" takajšnjeiau tajaika podražaice gosp. Irgel-au, aaj bi jih razdelil med ude. To pa je ade močao razsrdilo ia izjavili so, da takoj izatopijo, ako ae to še eakrat poaovi. Ia tako bi bila poteai Trboveljska podružaica pokopaaa. Ako je ceatralaemu odboru v Gradci aa obstaaku podružaice kaj ležeče, se to gotovo ae bo več zgodilo, ako se pa še zgodi, aaj ai ceatralai odbor sam sebi pripiše, da bo eaa podružaica meaje. Ti celjska druhal pa miruj, ia ae sili svojega umazaaega perila v društva, ktera ae aiarajo za tebe, veliko meaj pa še za tvoje izposojeae kmetijake podake! Domoljab sloveaski. Od sv. Ilja v SIov. goricah. (Razae reči.) Letošaji predpuatai jug ai bil kaj prida, ker smo zopet dobili grdo zimsko vreme, tedaj še tudi ae moreaio v goricah aič prav dela pričeti. Tudi za letošaje ozimiae se aam ai treba bati, ker aimamo aič posejaaih, le redko ktereaiu je poarečilo se jeaeai kaj v zemljo apraviti. Če aam pa še spomladaaako vreme ae bode pripušalo ia ugajalo za setev, kje hočemo potem kruha vzeti? Pa tisti, ki ptice preživi, ki ae sejejo ia ae žaajejo, tudi aas zapastil ae bo. — V Selaici ob Mari je pogorelo 14. t. m. pohištvo Marije Gorjup. Bila je zavarovaaa. Ravao ko je ogeaj aajbaje razsajal, prišli so ceailai možje. Ker pa oglovja aiso marali ceaiti, so odšli brez posla. — V aoči od 7—8. t. m. 80 tatovi odaesli J. Strausu ves špeh ia meso od dveh sviaj. Tatov ae aiso zasledili. V Selaici imamo tadi človeka, ki kajžlarjem ia posestaikom akrivoma ia celo po aoči aaše varahe pse v št. Iljskej občiai strelja: (pa ai ,,šiatar" ia tudi aima aobeae pravice do tega) da smo še tako bolje prepuščeai aočnim klatežem. Moada jih doma kuha, peče ia žre ? No želimo mu: ,,gut zu špeisea". — Prihodaji mesee imamo tukaj volitve aovih župaaov. Ako vstrežem, hočem ob svojem času priobčiti! (Prosimo ! Ur.) Goričaa. Iz Ljubljane. (Baaka ,,Slavija") skleaila je v mesecih oktober, aovember ia december 188^ 13.397 aovih zavarovalaih pogodeb za kapital 16,774.534 gold. 48 kr., za kar ae jej je plačalo zavarovalaiae ia pristojbia 436.339 tl. 16 kr. Deaarai promet glavne "blagajaice zaašal je 2.342.988 gold. 98 kr., ia od bankiaih kapitalov bilo je v tem časi vložeaib 147.837 gld. 6 kr. v česko-moravskili posojilaicah, 642.177 gld. 35 kr. pa izpoeojeaih aa zemljišča. Gasilae brizgalaice je oddala baaka v tem časi 4 občiaam. Od 1. jaauarja 1882 do 31. decembra 18*2 skleaeao je bilo vseh zavarovaaj 77.658 fl. za kapital 78,424.408 gld. 30 kr. proti plačilu zavarovalaia ia pristojbia 1,816.257 gld. 56 kr., za škodo pa se je izplačalo v tem časi 803.274 fl. 68 kr. Saaioupravaa društva za zavarovaaje užitka ia pokojaim postajajo čez dalje priljubljeaeja. Pristopilo jim je aamreč do koaca decembra 18*<2 637 čleaov, ki so zavarovali užitkov ia pokojaia za 117.149 gld. 67 kr. ia vpiaali ulog za 47l'. 155 gold. Zastopaiška pokojaiaska zaloga iaiela je do koaca decembra 1882 3974 deležaikov ia ajeao premožeaje aarastlo je aa 30.002 gld. 32 kr. v gotoviai iu vredaostaih papirjih. Iz Maribora. (Okrajai glavar — volitve.) G. Pavič plem. Pfaueathal, okrajui glavar, imeaovaa je za dvoraega svetovalca ia je prestavljea k aamestniji Zadarakej v Dalmaciji. Kdo bo ajegov aasledaik? Morebiti trd Nemec, če bode šlo po željali tukajšajik glavačev. Cuditi bi se aam ae trebalo. Saj imamo pri glavarstvu itak uže uradaikov, ki ae umejo sloveaeki, a. pr. g. Leitaer, g. Wiater. — Zaaai Hammer-\mboss je po več ur čepel v uradaici okrajaega zaatopa, zravea pa ,,voter" Wretzl, ataubar Craiček ia stari Seidl. Tiščali so glave ia aoae vkup ia taatali, kako bi zmagali v veli kem posestvu za okrajai zastop. No, velilikega truda ai trebalo, ker je skoro vsak meščaa, ki ima liišo, uže veliki posestaik. Da so aemčurji aalovili kakih. 100 pooblastil ia vsako bablje izvohali ia aadlegovali, to kaže, da so se Sloveacev bali ali da imajo zaradi volilaega reda slabo vest. Od 557 vpisaaih velikih poaestaikov je vkljab silaej drajezgi aemčurakej izostalo 260, tedaj skoro polovica. Volilo je samo 297; aemčarji so dobili 231 glasov, Sloveaoi pa 66. Pred tremi leti so Sloveaci zmagali s 66—72 glasovi, ker Nemci ia meščaai volit prišli aiso. Zeio aepotrebao in emešao pa je baharatvo aemčurjev, da so Sloveace premagali; teh aiso aemčarji premagali, ampak volilai red. katerega so si liberalai Nemci po svojem kopitu prirezali. Jutri volijo kmetje ia želimo. da izvolijo vrle sloveaske može, da saj izvedo, kaj bodo aemčurji z ajihovim deaarjeai v okrajaem zastopu delali.