Posamezna številka Bia 1*—fe-i( LETO IV
?*šiaina plačana y gotovini
ŠTEV 2G4.
cndeljek, 21, novembra 1927
fefc&fa rfiak dan opoldne. ixviemši nedelje in prašnike.
Be»*čna naročnina: V Ljubljani in po poiti: Din 20'—, inozemstvo Din SO'—.
ist.
Hssdvissf! političen
UREDNIŠTVO:
SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV, 23. UrRAVNIŠTVO: KONGRESNI TRG ŠTEV. 3. TELEFON ŠTEV. 2332.
  ........................m memmmrnammažgjg
— Oglasi p» tesifafc
Rokopisi s® n« vračajo.
Pismenim vprašanjem naj se priioii aa&asks
ta odgovor.
Račun pri poštnem ček. uradu št®*. V.i.&Sit
Kontrola družbe. ! Finančni minister zavrača prenagljeno kritiko opozicije.
Za delovanje v javnosti je potrebna ^ojna sposobnost: strokovna in moralna. Strokovno sposobnost lahko človek dokaže z izpričevali in s praktično doseženimi uspehi, moralno kvalifikacijo Pa izreka edinole družba.Narod, ki pa/.i, so vsi njegovi javni delavci v obeh °*irih kvalificirani, ta narod se nima ba-*i> da bi na vodilna mesta zalezli dobič-^arji, paraziti ali ignoranti. Tak narod bo imel dobro poltko, ker bo izbira ljudi t^ko obsežna, da bo le v izjemnem slučaju prišel nesposobnež na vodilno mesto. V nasprotnem slučaju pa mora trpeti narod od slabe politike in prenašati korupcijo in slabe zakone. Le od voli v’-ca je odvisno, kaka politika se v°di. ^ar je mogoče, zavlada, ker on izbira
Politike.
V Časih splošne in enake volivne pravice pa je stalna nevarnost, da pride na vrh tisti, ki najbolje izigrava instinkte »'■as in ki je najbolj spreten demagog.
V	povojnih časih smo le prevečkrat doživeli, kako je ravno pri nas ta nevarnost velika in zato smo tudi dobili ministre in poslance, da je korupcija kar cvetela. Vse je videlo to korupcijo, vse jo je hotelo odpraviti in zato so bili predlogi o protikorupcijskem zakonu na dnevnem redu. Toda sam zakon ne pomaga, če ni tu družbe, ki daje zakonu veljavo. t>aj prepoveduje že kazenski zakonik zlorabo oblasti in podkupnine ter vse one stvari, od katerih živi korupcija, ali kaj pomaga sam zakon, če pa ni tu družbe, ki pazi, da se zakon tudi neusmiljeno uporabi proti vsakomur, ki »e je proti njemu pregrešil. Kako pa naj družba to svojo visoko funkcijo vrši, ce pa sama trpi v svoji sredi ljudi, za katere vsa javnost ve, da so prišli do premoženja na negentlemanski način.
Kakor vsako zlo, tako je treba tudi korupcijo pričeti čistiti pri sebi. Najprej mora družba sebe očistiti od vseh, ki se morajo bati debate o izvoru njih premoženja in šele potem more družba pričeti s čiščenjem korupcije tudi na drugih mestih. Tako očiščena družba bo pa tudi v selej tako močna, da ne bo nobena projekcija mogla ustaviti roke pravice, temveč da bo tudi zakon imel vso veljavo.
Šele očiščena družba pa bi mogla izvrševati tudi svojo drugo funkoijo, da bi odločevala o moralni kvalifikaciji onih, ki hočejo biti javni politični delavci. Kogar ne smatra družba za vrednega, da je v njeni sredi, ta gotovo tudi ni vreden, da zavzame vodilno mesto v političnem življenju. Kdor pa je nasprotno družbi dokazal, da je korekten človek, da ga denar ne more premotiti,' temu Pa tudi javnost brez skrbi lahko pre-Pusti upravo države.
Danes pride na vodilno mesto politik vsled svojih strankarskih zaslug, pa čeprav ni za to mesto niti strokovno niti moralno usposobljen. Naloga družbe je, da se to neha in da pridejo strankarske zasluge kandidata v poštev šele, ko je dokazana njegova moralna (ki je najvažnejša) in njegova strokovna sposobnost. Samo med kandidati, ki imajo te sposobnosti, 'bi smele stranke izbirati svoje ljudi
Na mah bi postala vsa naša politika drugačna. Ne doživljali bi več raznih praznih obljub, ne trpeli od demago-ške polemike in sigurni bi bili, da bi se denar davkoplačevalca tudi v resnici uporabljal le v določene namene.
Ne more slovenska družba sama na mah doseči, da hi tako korektne razmere zavladale po vsej državi. Tnda v Sloveniji li mogle nastati, od tu pa bi polagoma pronicale na jug in tudi tam ustvarile slično rigorozno sodečo družbo.
Beograd, 21. novembra. V političnih krogih v Beogradu včeraj ni bilo skoro nobenih dogodkov. Kralj je odpotoval v Topolo, kjer bo bival nekoliko dni. Velja Vukičevič je odšel na lov v Subotico.
Včeraj ni bilo nikakega važnega sestanka. Edino di. Marinkovič je konfe-riral z demokratskimi ministri v svojem kabinetu. V političnih krogih, zlasti v demokratskih, se z velikim zanimanjem pričakuje odgovor, ki ga bo dal Marinkovič na interpelacijo o zunanji politični siluaciji. Ob tej priliki bo po mnenju političnih krogov središče Marinkoviče-vega govora o zunanji politiki pakt, ki je bil pred kratkim podpisan s Francijo v Parizu.
Politični krogi so tu >ceraj nadaljevali s komentiranjem proračuna. Opozicija misli v glavnem, da je proračun iz-nenadil s svojo višino in se poudarja, da se to ni pričakovalo od sedanjega ministra financ. Del političnih krogov pa vendarle priznava, da se je finančni minister pobrigal za to, tla bi bil ta proračun čim realnejši.
Ker se je predvčerajšnjim v glavnem
že čulo stališče opozicije o proračunu, so se novinarji včeraj obrnili na ministra financ dr. Markoviča, da jim pove, kaj misli o proročunu in da odgovori \ oditeljem opozicije.
Dr. Markovič je dejal: Prečital sem izjave nekaterih uglednejših opozicional-nih prvakov in razne druge komentarje c novem proračunu. Moralo me je izne-naditi, s kako lahkoto se ocenja vprašaje, o katerem ne more biti ne strankarske in ne osebne borbe in v katerem so osredotočeni široki državni interesi.
Hotel sem podati svojo prvo izjavo v pogledu novega proračuna pred narod-
i.o	skupščino. Ker pa je bil novi proračun komentiran takoj po predložitvi kakor po nekaki komandi brez globljega iMinotrivanja njegove vsebine, sem v visokem državnem interesu primoran, da opustim svojo namero, da dam prvo izjavo o proračunu v narodni skupščini.
>:Kdaj mislite, gospod minister, dati obširno izjavo?«
Ker se že dva dni ne počutim dobro in ne zapuščam sobe, bom dal izjavo takoj, ko bo mi to dopuščalo moje zdravje.
No« atentat makedonstvojučih
Beograd, 21. novembra. V noči od sobote na nedeljo je prišlo do novega atentata na progi Skoplje—Kumanovo na postaji Aleksandrovo. Na železniški progi je bil postavljen peklenski stroj z namenom, da eksplodira, ko bi vozil preko proge potniški vlak iz Beograda.
Predsinočnjim se je po Skoplju razširila senzacijonalna vest o tem atentatu. Spočetka se ni vedelo nič detajlnega. Prva poročila, ki so prispela, so javljala, da je predsinočnjim ob 9.25 pri km 431, ko je vozil tovorni vlak pro-ti postaji Aleksandrovo, nastala strahovita detonacija. Vlak se je takoj ustavil, osobje je poskakalo iz vlaka in lakoj konstatiralo, da je pred zadnjimi vagoni eksplodiral peklenski stroj, ki je odrezal dva vagona od ostale kompozicije in ju poškodoval. Ranjen ni bil nihče.
Nedaleč od kraja eksplozije se je našel na progi še en peklenski stroj, ki pa m eksplodiral. Ta peklenski stroj je istega sistema ko oni, ki so ga našli o priliki zadnjega pripravljenega atentata v svobodni coni v Solunu. Kraj, kjer je eksplodiral stroj, se nahaja v neposredni bližini želez, signala. Kraj sam pa je skrit. Veruje se, da so atentatorji prišli iz Skopske Cine gore in se dozdeva, da so atentatorji pobegnili proti selu Aleksandrovo.
To je prvi atentat, ki se je zadnje leto dogodil na ozemlju skopljanskega sreza. Uvedena je bila takoj najstrožja preiskava. Rezultat te preiskave se drži tajno. Misli se, da je bil peklenski stroj postavljen med 8. in 9. uro zvečer po odhodu brzovlaka proti Beogradu. Zasledovanja se vrše na vse strani.
Skoplje, 21. novembra. Po zadnjih vesteh se je oblastim posrečilo priti aien-iatorjem na sled. Ugotovljeno je namreč, da je atentat izvršila tista sumljiva oseba, ki so jo pred dvema dnevoma opazili v žegligovskem srezu. Atentatorji so morali zelo hiteti, ker so jim bile oblasti na sledu. Zato tudi niso
Politika je le delo ljudi in samo od ljudi je odvisno, kakšna je politika. Slabi ljudje ne morejo delati dobre politike, temveč samo dobri. Izbira dobrih pa se vrši niajprej v družbi in vsaj slovenska družba se mora pričeti zavedati" te svoje najvišje naloge.	S
imeli dovoli časa, da bi bili namestili peklenski stroj tako, kakor bi bilo treba. Proga je bila takoj popravljena in je bil promet po eni uri vzpostavljen.
Beograd, 21. novembra. Tukajšnja »Pravda« komentira atentat na progi Aleksandrovo in pravi, da so hoteli ma-kedonstvujoči s tem atentatom izraziti svoje nezadovoljstvo zaradi sklenitve jugoslovensko-francoskega pakta in da bi v teh dneh, ki so za bolgarsko vlado zelo težki, dosegli pri njej odločitev, da se Bolgarska nasloni na Italijo.
Politični krogi pričakujejo, da bo naša vlada tudi po tem slučaju ostala hladnokrvna in da se ne bo prenaglila s čemerkoli, kar bi oslabilo položaj službene Bolgarske napram makedon-stvujučim. Bolgarska vlada je danes v lakem položaju, da želi obdržati situacijo tako, kakor je bila pred nekoliko leti priporočena od starega bolgarskega državnika Mažarova. V nekem članku je opozoril na akcijo makedonsivu-jučih, ki bi radi Bolgarsko še tretjič spravili v nesrečo.
SPORAZUM Z aVSTHmToLEDE '<>B-MEJNIH POSTAJ.
Maribor, 21. novembra. Konferenca za gradnjo obmejpih postaj je dokončala s oje de!o._ Dosežen je sporazum v vseh točkah, da se zgrade jugoslovensko-av-sliijskc postaje v Mariboru, na Jesenicah na Gor., Dravogradu in Pliberku v Avstriji. Sedaj je treba še, da vladi odobrita ta sporazum.
BEOGRAJSKI HIŠNI POSESTNIKI GROZE Z BOMBAMI.
Beograd, 21. novembra. Včeraj je bila seja beograjskih hišnih posestnikov, na kateri je bila izvoljena nova uprava. Skupščina je bila zelo burna. Padle so ostre besede in odlični protesti proti vladi, ki krši lastninske pravice.
Poslancem so očitali, da ne čitajo listov, ne memorandov in ne pravnih stvari. Ako bodo poslanci še nadalje delali krivico, ni izključeno, da nekega dne obračunamo z njim z bombami.
VEL BRITANIJA NE ZGRADI NOVIH KRIŽARK.
London, 21. novembra. >Evening Standard«; javlja, da je britanska vlada končno opustila načrt gradnje križark, ki so predvidene v pomorskem programu za to leto.
Fašisti še niso prišli k sapi.
Rim, 21. novembra. Po demonstracijah v Rimu, Firenci, Torentu, Padovi, Pulju in Benetkah, kjer so hoteli demonstranti napasti jugoslovanske in francoske konzulate, so vzbuknile nove demonstracije v Peruggiji, Livornu, Trstu in Milanu, kjer je, demonstrantom govoril Mussolinijev brat, urednik lista Popolo d’Ita-lia .
Medtem kc se demonstracije nadaljujejo, vodijo italijanski listi še nadalje Ijuto kampanjo proti Jugoslaviji in Franciji. Italijanski tisk naglasa, da je fran-cosko-jugoslovenski pakt tolik udarec za Italijo, da se od njega še ni opomogla.
PONAREJEVALSKA AFERA DOBIVA VEDNO VEČJI OBSEG.
Pariz, 21. novembra. Journal javlja, da je osebnost zadnjega aretiranca v aferi ponarejenih madjarskih vrednostnih papirjev zavita v največjo tajinstve-nost. Njegova identiteta se čuva kot naj-večja tajnost. Ko je bil priveden na policijo, so ga takoj ločili od ostalih in so po popisu aretiranca vpisali mesto njegovega imena črko X. Odvedli so ga takoj v posebno celico in ga tam z največ-j jo pazljevostjo stražijo. Dosedaj je bila 1 tajnost absolutno obvarovana. Značilno je to pozorno postopanje s to osebo.
TROCKIJEV NASLEDNIK IMENOVAN.
Moskva, 21. novembra. Za predsednika centralnega odbora za koncesije je imenovan namesto Trockega Sandrov.
OBČINSKE VOLITVE V OBČINI CELJE-OKOLICA.
Celje, 21. novembra. Pri včerajšnjih občinskih volitvah v občini Celje—okolica so dobili: SLS 487 glasov in 13 mandatov, liberalci 219 in 5 mandatov, socialisti 313 glasov in 8 mandatov, Bernotovci 38 glasov in t mandat, radikali 68 glasov in 2 mandata, Nemci pa 163 glasov in 4 mandate.
SKUPŠČINA BEOGRAJSKIH PROFESORJEV.
Beograd, 21. novembra. Včeraj se je vršila skupščina beograjske sekcije profesorskega društva.
Po poročilu o delu uprave je govoril pomočnik ministra prosvete Risto Jojič. Obljubil je, da bo novi načrt zakona o srednjih šolah v nakjrajšem času predložen narodni skupščini. Nadalje je sestavljena specialna komisija, ki bo izdelala program državne prosvetne politike. Izdelan bo tako, da bo zadoščal vsem potrebam ne samo sedanjosti, ampak tudi bodočnosti.
Načelnik ministrstva trgovine in industrije Da\id Korenic se je bavil s trgovskim poukom. Govorili so še Kovač iz Ljubljnae, Koloman Rac iz Zagreba, Milan Popovič iz Beograda. Izvljeoa je bila nova uprava. Za predsednika je izvoljen Lazar Kneževič namesto Lazarja Trifkoviča, ki se je odpovedal temu mestu zaradi bolezni.
ŠPORTNE VESTI.
Zagreb, 21. novembra. Včeraj so se vršile lele tekme: Concordia : Derby 1:1, Hašk : Kroalia 3 : 0, Gradjanski : Vicloria 5 : 3, Sokol : Makabi 2:1. Atena : Zmaj 4 : 0.
Beograd, 21. novembra. Včeraj se je vršila tekma med BSK in Jugoslavijo, ki se je končala z rezultatom 3 : 2.
Subotica, 21. novembra. Tekma Bačka : Sand je dala rezultat 1:1.
Novi državni proratu.
906.358
868.281
273.595
809.488
114^73
554.636
195.922
169.545
348.45-
Finančni minister dr. Bogdan Marko-\ ič je bil prvi finančni ‘minister, ki je predložil skupščini obračun o državnem gospodarstvu. Finančni minister Markovič pa je tudi prvi finančni minister, ki je predložil vseskozi realen in po modernih principih sestavljen proračun. V tem je velika prednost novega proračuna.
Proračun sam se deli na dva dela. V prvem delu so splošni državni dohodki in izdatki, v drugem pa dohodki in izdatki državnih podjetij.
Redili in izredni dohodki so proraču-njeni na 7.497,942.000 Din, redni in izredni dohodki z viškom državnih podjetij pa na 7.400.942.000 Din. Primanjkljaj znaša torej 37,000.000 Din.
Izdatki državnih podjetij so proračuni-njeni na 4.094,852.000 Din, dohodki pa na 6.301,522.560 Din.
Vsi izdatki so proračunjeni na dinarjev 11.592,794.000, vsi dohodki pa na 11.555,794.000 Din.
Deficit znaša torej 37 milijonov plus 173 milijonov, ki se porabijo za dotacije oblastnim odborom.
Posamezni izdatki so proračunjeni tako-le:
V tisočih dinarjev.
1. Vrhovna državna uprava 119.790
2. pokojnine in invalidnine
3. državni dolgovi z anuitetami
4. justično ministrstvo
5. prosvetno ministrstvo
6. ministrstvo za vere
7. notranje ministrstvo
8. narodno zdravje
9. zunanje ministrstvo
10. finančno ministrstvo
11. vojno ministrstvo (1.909,841.226 rednih in 518,730.000 Din izrednih) skupno	2,428.271
•12. ministrstvo za javna dela 294.958 ,13. prometno	70.025
14. kmetijsko,	138.342
..i5. ‘trgovinš^ip in obrtno	48.763
16. ministrstvo za soc. politik«} 30.221
17. min. za agrarno reformo 41.657
18. min. za izenačenje zakonov 336 ,19. re,zei}\;ni krediti ,	,	74,000
Dohodki:
Neposredni davki	1,573.424
izredni davki	100.000
posebni davki	3,456.780
dohodki pri monopolski upra- . > vi plus dohodki državnih podjetij	449.378
razni dohodki	,	'94.067
Vsi redni in izredni dohodki 7,460.942
Finančni zakon.
Od najvažnejših določil finančnega zakona omenjamo:
Samoupravnim oblastem izplača finančni minister na podlagi uredbe o prenosu državnih poslov na oblasti 173,322^182 Din.
Čl. 8 določa, da se ne sme pobirati noben davek in doklada, če nima podlage v tem proračunu. Kdor bi se proti temu pregrešil, izgubi službo in je ma-leiielno odgovoren za svoje dejanje. Havno tako pa ne smejo oblasti, okraji iir občine odrejati nobenih novih davkov, taks in trošarin, če nimajo zakonskega pooblastila za to.
Novi uradniki smejo biti imenovani ie, ce je z zakonom določen potreben kredit.
Noben urad, razven finančnega ministra, ne sme kupovati zlata, srebra, valut in deviz za državne potrebe.
Po&Odba, ki obvezuje drZavo, da plača v tuji valuti, sme biti sklenjena le z odobritvijo finančnega ministra.
Za obnovo "vinogradov v Dalmaciji, Crni: gori in južni Srbiji dobi poljedelski minister 36 milijonov.
‘ Finančni, minister se pooblašča, da
sme vsa prekoračenja v posameznih proračunskih oddelkih postavkov v pletih od 1925 do 1927 zaključno zaračunati ji a breme vseh teh oddelkov in pozicij in v obračunu navesti, da so za nje odgovorni naredbodajalec in računopolagač in da ostanejo še naprej kazensko in niaterielno odgovorni.
Kazni, izrečene v letih 1924 do 1927 za prestopke po tobačnem zakonu, se odpuste.
Odpravljajo se upravna sodišča v Skoplju, Dubrovniku in Celju. En mesec po veljavnosti proračuna mora biti to izvršeno. Delokrog celjskega upravnega sodišča prevzame upravno sodišče v Zagrebu.
Popolnih gimnazij sme biti v državi 80. V katerih mestih bodo popolne gimnazije, določi ministrski svet. Ostale popolne gimnazije se polagoma pretvorijo v štirirazredne.
' Odpravijo se meščanske šole v Osijeku (ženska), Vinkovcih (ženska), Novem ■>adu (moška), Novem Vrbasu (ženska), ileli cerkvi (ženska) in Vršcu (mešana). Odpravijo se nižje gimnazije v Gračacu, Virovitici, Zemunu (ženska), Holcu, Derventi, Subotici {ženska), Ložnici, Paračinu, Petrovcu in Ulcinju."
Direktorji popolnih gimnazij morajo predavati tedensko 3—5, nepopolnih 5 do 8, profesorji 20, oni, ki predavajo samo jezike in matematiko 18, suplenti z nad 2 leti službe 18, kontraktualni na-stavljenci vseh vrst 22, suplenti v prvem letu 15 ur na teden. V slučaju potrebe morajo imeti tudi preko tega števila honorarne ure.
Univerze.
O univerzah razpravlja člen 44, ki se glasi:
Takoj po zaključku šolskega leta 1927/28 se.bo s sklepom ministrskega sveta določilo, katere fakultete, v kakem času in na kak način morajo biti odprav-! ljene na univerzah v Beogradu (upoštevajoč tudi pomožni takulteli v Subotici, in Skoplju), ZagrehalMhiju^ljani. Z istim sklepom ministrskega sveta bosta združeni tildi višji pedagoški šoli, v
Glavnem trgu. Mestni stavbeni urad -e peča namreč zjnačiiom, kako. l>i se ta dol mesta popolnoma ha novo uredil in ^moderniziral, tako, da bi mesto prišlo do svojega ,res reprezentančnega trga, kakeršnega danes še nima. Ker je preureditev in regulacija starega dela Glavnega trga nemogoča, dokler se ne odstranijo od tam branjevci, kan je pa seveda odvisno od vidike moderne tržnice, se zaenkrat ta del še ne bo preuredil in bo prišel sedaj na vrsto samo novi del. Tu se nameravajo prvič razširiti ceste, ki ga obkrožajo, ostali prostor pa se misli spremeniti v nizek park, ki bi imel na obeli koncih okroglo obliko, da ne bi oviral prometa in da bi dobil tudi prikupljivejše in modernejše lice. Ta park bi bil prepleten s stezicami, na sredini bi se pa postavil spomenik kralju Petru. Komite za postavitev tega spomenika je ravnokar prejel 14 osnutkov, katere bo <te dni pregledala juryja in se bo odločila za najboljšega. Ker je zbirka za kritje stroškov že precej napredovala, je priča-j kovati, da se spomenik sigurno postavi že i prihodnje leto in se bo vršilo slovesno odkritje najbrže dne 1. decembra 1928.
V zvezi s' to preureditvijo novega dela Glavnega trga bi se po najnovejših načrtih zgradil med sedanjo osamljeno trinadstropno Zieglarjevo hišo in Glavnim mostom velik, tudi trinadstropen in moderno urejen hotel. S tem bi bila zasidana vsa sedaj še odprta fronta tega dela trga nad Dravo. Ko bi se potem zazidala še oba dela pri vhodu v Židovsko ulico, bi bil ta novi del strnjen v lično in res velikomestno celoto, ki bi bila Mariboru v največji kras. Celotno lice tega trga bo pa potem kazila še sedanja fronta deloma nizkih hiš med Vetrinjsko in Gosposko ulico in pa vegavost starega dela Glavnega trga. Ureditev tega dela trga je pa, kakor rečeno, odvisna od premestitve branjarjev, zato se ponavlja vedno bolj nujno tudi vprašanje zgraditve velike moderne tržnice. Prvotni načrt je bil, naj bi se postavila na sedanjem novem trgu, ta misel se je pa hvala bogu, sedaj opustila. Kje naj bi se torej postavila ta tržnica, še ni določeno, smo pa mnenja, da bi bil zato naprikladnejši prostor na prostoru, ki leži med Vošnjakovo, Wildenreinerjevo, Cvetlično in Tattenbacho
tikala Narodne .skupščine, temveč je to stvar velikih županov. . Če so se pa vršile nered-nesti, naj jih interesenti prijavijo sodišču. Skupščina je nato nujnost odbila. — Kosano-vie je vložil še .en nujni predlog, da se odpuste kazni za gozdarske prestopke. Predlog toplo zagovarja Radič, a ga skupščina odkloni. Ravno tako je skupščina odklonila nujnost predlogu St. Radiča, da naj posebna anketa določi, koliko je na državnem posestvu v Beljah koruze in pšenice. Raifrcevee dr. Maček je vložil nato nujen predlog o kmetijskem kreditu. Skupščina pa je nujnost odklonila in nato tudi predlogu dr. Mačeka, da javni beležnik ne sme biti obeenem odvetnik.
= Protifrancoskc in protijugoslovanske demonstracije v Italiji. Po vseh italijanskih mestih so se pričele velike protijugoslovanske in protifrancoske demonstracije. Ker n' v Italiji nobene svobode in ne sme brez vladnega dovoljenja niti kihniti, je.^' no, da so se vse te demonstracije izvršile pbvelje italijanske vlade. Očividno hoče ifo' l.janska vlada z izgovorom na svoj© javno mnenje zahtevati od Jugoslavije koncesije za pakt s Francijo. Mislimo1 pa, da se bo račun italijanske vlade sijajno ponesrečil Demonstracije dosedaj še niso navzele velikega obsega, neyarnost pa je, da bodo žrtev; tega italijanskega izzivanja postali še 'nasi ljudje tam preko. Demonstracije so sicer nii stopnji, ki je primerna le za 'barbare. Skcraj dosledno se pri teh demonstracijah govori Q Jugoslovanih le kot o »prascih«. Seveda sfl tudi mnogo žvepla o italijanski Dalmaciji in o vojni, za katero so danes vsi, ko še -ne grme kanoni, silno navdušeni. Na vse te it.t* : lijanske demonstracije rečemo le eno: Kdor išče, ta najde. In Italijani bodo tako dolgo izzivali, da jih bodo dobili. Potem pa bo, mir!	t
. N'ov kurz v albanski politiki? Finančni minister Ali Zoto, minister za javna dela. Musa Juha in justični minister Poga so de-nnsionirali. Za finančnega ministra je bil nato imenovan Starov, proti čemur je itali* janski poslanik brezuspešno protestiral. Starov je namreč znan nacionalist in je po svo-jem imenovanju za finančnega ministra že nastopil proti prevelikemu italijanskemu
ii'
Zagrebu in Beogradu. Veterinarska fakulteta v Zagrebu bo spremenjena v visoko veterinarsko šolo in določeno bo mesto, kjer bo ta šola.
Ustanovi se poseben fond %& zdravstveno zaščito učencev. V ta namen se uvajajo takse in sicer v ljudskih šolali po 10 dinarjev za učenca, v srednjih 20 na leto, v univerzah 30 Din na semester, Ministrstvo za narodno zdravje si bo nato .izposodilo od Drž. Hipotekarne banke 24 milijonov za zgradbo sanatorijev za tuberkulozne šolarje.
Ža dostojno zastopanje državnih interesov in za zaupne izdatke se določi zunanjemu ministru i),500.000 dinarjev in 1,500.000 dinarjev v zlatu. Specielni tajni fond pa znaša 13 milijonov dinarjev in 3 milijone v zlatu.
Poraba tega denarja'ne podleži pregledu glavne kontrole. Pregled, izvrši odbor treh poslancev po odredbi mini-, strskega predsednika in predsednika Narodne skupščine.
Več oddelkov v kmetijskem in gozdarskem ministrstvu se odpravlja.
Drž. uradniki niiliaijo pravice do povrnitve selitvenih stroškov, če so premeščeni kazenskim potom ali na lastno prošnjo.
Podpore, ki so določene po čl. 136 zakona o zavarovanju delavcev, so odpravljene.
Drž. nameščenci, ki niso uvrščeni v uradniške kategorije, postanejo dnevui-čarji. To pa ne velja za policijske stražnike in agente, avaničhike in sluge pri pošti in finančni kontroli.
Finančni zakon ima končno še več pooblastil za razne ministre.
Ta prostor bi bilo silno škoda nesistematično zazidati s kakimi mladinskimi ali drugimi domovi, za tržnico bi, pa bil kakor nalašč ustvarjen. Mislimo, da bi bilo koristno ih umestno, da bi mestni stavbeni urad proučil la nasvet jn ga osvojil. Drugega ipriklad-nejšega prostora za to v Mariboru sploh ni.
Po rešitvi tega vprašanja bo treba nujno M^uhicua Starega dela Glavnega ! iFfca. >V prvi	treba dvigniti teren,
ki je danes, ves zyetjže4i in vijugast in ty,pri fcta* neprijazno'v(»Hno:' Ta lofcl ne 'hb ntmul ialto dvtgnlfci <in bo nje^ovn' viSinn 'otlpjovpijala višini ceste med Gosposko ulico in državnim moštom: V ta namen se ‘bo moral seveda dvigniti tudi sedaj"tamkaj se nahajajoči spomenik kolere, če ne bi morda kazalo sploh i remestiti ga kam drugam, morda na Vodnikov, trg. Vse to bo seveda lahko izvršiti in tudi stroški ne bodo preveliki, težje pa bo regulirati’obe fronti sedaj večinoma eno in dvonadstropnih ter brez vsakega reda zidanih hiš. To se bo lahko izvršilo le počasi, ko se bodo, sedanje s/tare stavbe nadomestile z novimi, modernimi palačami. Najprej bi s tem seveda lahko začelo mesto samo. Lansko leto že, se je pojavila misel, da bi se zgradila velika nova mestna hiša, ker ! sedanje magistralno poslopje absolutno ne odgovarja več svojim namenom. Pojavilo se je s tem v zvezi tudi še vprašanje, kje naj bi se postavil ta novi magistrat. Po našem ; mnenju bi ne bilo treba o tein mnogo raz-I pravljati, kajti najbolje bi bilo, da bi se l zgradil prav tam, kjer stoji sedanji, v ta na-< men bi pa bilo treba odkupiti in (»dreti tudi i še sosednje hiše, ki se nahajajo na obeli i straneh med Stolno in Gosposko ulico. S tem ! bi bil lešen obenem tudi glavni del proble-* ma regulacije starega dela Glavnega trga in Maribor bi postal s tem res lep in velikomesten. Če gradi občina že palače po stranskih ulicah in po periferiji, zakaj ne bi jih raje gradila v centru in ravno na Glavnem, trgu, ki je preureditve in regulacije brez dvoma’ najbolj potreben. Mnogo bi k temu pridoneslo: pa tudi semenišče* ki se misli itak povečati z denar,jeni, ki je bil poklonjen g. škofu te dni, ko je praznoval svojo se-j demdesetletnico, ko bi svoje sedanje objekte; i na Glavhem trgu prezidalo in s tem regu-' liralo južno stran starega dela trga.
Jz, vsega tega pa je razvidno, da se je pričel 'Maribor znatno dvigati. To dviganje je prišlo sicer pozno, 'bo pa- menda prav radi tega obsežnejše in hitrejše. —M. -S.——
Nodirniziranie Narlbtra.
V prihodnjim letu se bodo, kakor izgle-dV izvršile v našeni mestu mnoge preureditve ki bodO mnogo doprinesle do modernizacije. dolg« desetletja precej patrijarhalič-m ga in provincijalno zanemarjenega Manir ra. Po Usedanjih načrtih, k. so se pr*?-tiesali in sestavljali tudi na obmejni prometni konferenci, se , bo pred	'
n euredil prostor med glavnim kolodvoi n . .Sedanje glavno, kolodvorsko poslopje se bo dvignilo, tako da bo postalo dvonadstropno, plog njega'se bo !pa zgradilo še posebno
poslopje, v katerem se bo namestil sedanji poštni urad 2, ker so mu sedanji kolodvorski prostori odpovedani. Pred kolodvorom se bo : M-adilo veliko moderno urejeno podzem-
Politlčne vesti.
i Seja skupščine. Proračun in zakon o neposrednih davkih predložena skupščini. Takoj po otvoritvi sobotne seje je prečita! predsednik brzojavko, ki jo je poslal francoski parlament ob priliki podpisa pogodbe ihed Jugoslavijo in Francijo. Z viharnimi ovacijami je skupščina dokazala svoje prijateljstvo do Frapcije. — Nato je sporočil,, da je finančni ministeer predložil 'skupščini zakon a neposrednih davkih (izenačenju davkov)' i n - da zahteva zanj nujhost. Skupščina jet°
iien^WUj
sko stranišče, iiad katerim se bo postavil ua
eni strani ličen paviljon za trafiko, da drugi"	-	.	..	.	..	-	.	M i,,nMeeniu-
strto? pa bo stala čakalnica za avtobusni	Morda in pr.de..»konski n.ac,
promet, po, mestu. Promet sam se bo tudi iz-	„fedlog, da
popol.nil i in ,*še bode pridružilo sedaj nabavljenim pS/tirh vozovom še istotoliko^ novih- Ra*eiy(teg» se- bo .pa postavilo dudi.,i*a. sedahjem prostdru ^Ljudske tiskarne poleg sodišča veliko nov6 'posdb^j^, v katerem bodo >poleg tiskarne in stanovanj nanleščetK' tudi mnoge odvetoHke .pisarne,., Pomanilf.i-nje lokalov. za’ te ivsarne .je postalo zadnje čase1 namreč'precej: dtjčutno, posebno fb radi tejfa, kei’ se Število od^tirtkov silnor naglo; množi. Ta gradnja bo seveda privatw>in’ ■ !
Glavne spremembe se bodo pa izvršile na
nik Voja Lazič je vložil nuien l>rei‘!og’n‘', se odplavi čl. 24 zakona o taksiah,	•
^rTeT^fev^P?idlŽrMlnker Popovič
<,d 1‘bul i an u in<t s t ,naka r stori isto skupščina. - Posb.Snevif predlaga nujno, da se la-, koj uvedejo na svoja mesta novoizvoljeni občinski odboriliki v Vojvodini. Govori o nerednostih, ki so se vršile pri volitvah. Nje-predlog podpirata Pribičevič in Radič. Ministrski predsednik' Velja Vukičevič je preti nu nosti, ker to sploh ni stvar, ki bi se
vpliv Albanije v albanski Narodni banki, da zapuste vsi italijanski oficirji Albanijo in da Italija izprazni otok Saseno,
— Falzifikati červoncev za protiboljševiško propagande. Georgijec Sadhierašvili je pričel \' N mej i ponarejati sovjetske bankovce, da bi tako dobil georgijski narodni odbor, denar /a f rdibcljševiško propagando. V' pe- i tek je hotel Georgijec vnovčiti svoje pona-J rejeue bankovce v neki nemški banki v' Frankfurtu. 13anka ®a je spoznala da so
predluženi Uuikovci. J«ULfk-i raji i jji je n»nu«-Ililn v*o stvnr policiji; ki je Oeol.gij,>a aretirala. Na njegovem stanovanju so nato našli 24 centov ponarejenih bankovcev. Nato je-bilo aretiranih tudi nekaj 'Nemcev, po. ve-), cini prislažov. narwlno-socialis1ične stranke. Preiskava je nadalje ugotovila, da so imeli talzitikaterji zveze tudi z Budimpešto, Parizom in Londonom. Pričakujejo se nove aW-‘ tacije.
= Trocki brez denarja. Vsled izključitve-iz stranke je prišel Trocki v najtežji položaj. Iz Kremla se je moral takoj izseliti 111 začasno je dobil stanovanje pri nekem prijatelju, ki mu j^ odstopil kot v sobi. Ker pa; je stanovanje že prenapolnjeno, si bo moral iskati novo. Da bi ga kdo sprejel k sebi sedaj;-ko je izključen iz stranke, ni'misliti. Tega si ne bo nihče upal. Zato si bo moral I ročki stanovanje kupiti, kar bo pa silno drago, 3 do 4 tisoč dolarjev. Od plače ni Trocki nič prihranil, imel pa je tudi le'220 rubljev mesečno, poleg stanovanja in hrane-•Veliko pa je zaslužil Trocki s članki. ->Iz-vostija * so mu plačevala po 1000 rubljev za članek. Sedaj'je tudi ta vir ugasnil in edino od prodaje Svojih’1 knjig .v tujini bo mogel dobiti še T,ročki denar.
LIGA NARODOV IN MEDNARODNO GOSPODARSTVO.
Gospodarsko delo, ki ga je podvzela Liga: narodov, pajpreduje počasi, a sigurno.
Dve zasedami v zadnjem času sta pokazali, da' so v Ženevi že prešli v prakso iz teoretičnih sklepov, ki so jih napravili mesečni maja na mednarodni gospodarski konferenci. , ,  ,	;	,(	i	l	;	,
PrVo je zasedanje strokovnjakov, kojega namen je poenostaviti Carinski imenik, tb' je seznani proizvodov, ki so ga razne> dr<; zave sestavile za uporabo pri svojih .cafiip, skiji. tarifah.	  .
Mnogoštevilnojst in raznovrstnost teh seznamov ima za posle<lico dvojne 'nepritike:' prvič izgubi izvoznik mnogo časa z iška-' njem in preračunavanjem carine, kateri jfi,-blago .podvrženo ua eni ali drugi meji,, drugič pa dQvoljuje nekaterim vladaon, da v temi ,iiwbiija znanstvenih izra*<>v postavljajo , visoke gospodarske ograje'.	.	'
Izdelovanje enotnega 111 enostavnega carinskega imenik«,;}«?Jfi Pozdraviti kot ne-, dvcinen in pomemben napredek.
'Isto niorenio reci o načrtu za pOgodbo, iz-delanem od omenjene konference, ki naii bi-odstranila izvozne in uvozne prepovedi, ki jij^.države ]e pregosto uporabljajo in ki so največje zapreke za mednarodno trgovino.
Tako na primer Anglija s prepovedjo uvoza barvil ,povzročila pravcato gospodarsko-vojno, Nemčija pa je odgovorila Angliji; 9 tem, da je zaprla svoje meje uvozu. pre®9' ga. Nato so še nekatere države odgovorne prvi ali drugi tet'upostavile enake prepovedi za različne proizvode.	x	.
Sedaj se je pa v Ženevi sprejelo najedo, da odslej naprej ne bo smela nobena orza-
va stavljati ta',kih carinskih zaprek, ši)V Čisto izredno težkem slučaju.
Tn to - je drugi važni korak naprej v mednarodnem gospodarstvu.	“ •
Po podpisu f »ncosko-iugoslovarsskg prijateljske pododbe.
ŠOPEK NAJŽLAHTNEJŠIH CVETK ITALIJANSKEGA TISKA.
r. s. — V Italiji, 17. novembra.
Da ‘je vest o predstoječem podpisu jugoslo- j vansko-francoske prijateljske pogodbe zadela vso italijansko javnost, predvsem pa italijanski tisk kakor strela z jasnega, je jasno dokazala osuplost, ki se je tako neprikrito kazala v prvih poročilih o tem dogodku, ki so jih objavljali italijanski listi. Bili so pač popolnoma nepripravljeni na kaj takega, ko se je vendar v Italiji splošno mislilo, da je Jugoslavija na znotraj že tako razrovana in "a zunaj tako osamljena, da je še vprašanje najkrajšega časa, da se bo morala vreči v naročje Italije, edinega svojega zavetišča.
Italijanski listi so še tik pred vestjo o pred-stoječem podpisu- jugoslovansko - francoske Prijateljske pogodbe trdili, da je notranji Položaj naše države tako negotov, tako nestalen, da je pričakovati vsak dan največjih Presenečenj. Posebno debelo so pa podčrtaji ono interpelacijo, s katero je opozicija zahtevala od ministra zunanjih stvari pojasnila o zunanjem položaju države. Italijanski tisk je bil prepričan, da mora priti do pra-Vfcga pravcatega poloma o priliki razprave
0	tej interpelaciji v narodni skupščini in so ostali kakor ukopani, ko je prišla iz Beograda vest, da se je opozicija lepo pobotala z gospodom Marinkovičem glede njegovega odgovora na njeno interpelacijo, ker je šlo za važno vprašanje podpisa prijateljske pogodbe s Francijo, o čemer se italijanski javiti, službeni in neslužbeni, niti sanjalo ?l ?ič. Namesto poloma v narodni skupščini j® italijanski tisk moral zabeležiti zanj tako "ePričakovano vest, da se opozicija v beograjski narodni skupščini iz razlogov višjih rzvaflih koristi brez ugovora postavlja na stran vlade, da je torej ona v svoji notranjosti »tako razorana« Jugoslavija popolnoma edina, ko gre za to, da se zavarujejo njene koristi v zboru narodov. In tista Jugoslavija, okoli katere je po mnenju italijanske javnosti spretnost italijanske fašistovske diplomacije skovala že tako trden obroč medna-r°daih pogodb in sporazumov, da se beograjska vlada niti ganiti ne more več in ji ostaja edino le še en izhod iz te pasti: ratifikacija nettunskih konvencij, ki naj bi morda vendarle prinesla italijanskog odvezo za njene grehe, razbija z enim samim močnim Udarcem vse to s toliko muko in tolikim trudom zgrajeno delo italijanske fašistovske diplomacije in podpisuje prijateljsko pogodbo s Francijo, velesilo, ki je največja, da edina cvira uresničenje fašistovskih sanj o novem rimskem imperiju!
Če se upošteva vse to, je lahko razumljivo, da je italijanski tisk ob vesti predstoje-čiga podpisa jugoslovansko - francoske prijateljske pogodbe ostal kakor ukopan in kar ui mogel na dan z besedo. Toda, ko se mu je petem jezik vendarle odvezal, pa je kar bruhal ogorčenja in strahotnega užaljenja, vmes pa ludi obrekovanj in psovk, pri čemur pa se je vedno ponavljalo smešno ugotovljenje, da je Italija zaradi sklenitve te pogodbe' popolnoma mirna, čisto neprizadeta.
Tužaški fašistovski list »II Popolo di Trieste« je prvini vestem o podpisu pogodbe nadel tale ljubezniv naslov: »Našemljena kot glasnik redu, proslavlja Jugoslavija pogodbo s Francijo«.
Da bi se vsaj kolikortoliko zabrisal vtisk vesli o podpisu pogodbe, je italijanski tisk istočasno s to vestjo pod debelimi naslovi javljal, kako je »neukrotena Makedonija« stalen kamen spotike na Balkanu in kako je sporazum med Jugoslavijo in Bolgarsko nemogoč, izključen.
Glavno glasilo fašizma, milanski »II Popolo d' Italija« je nadel prvim vestem o podpisu pogodbe značilen naslov: »Francoski Poizkus za razbitje jugoslovanske osamljenosti« in navaja — v sili pač vrag tudi muhe žre! _ proti pogodbi glasom zunanjih "°nrunističnih listov! Seveda sa prav pose-b,eJ Poudarja, da v Jugoslaviji vlada »teroristična vojaška klika, ki je svoječasno organizirala atentat na kralja Aleksandra j n kraljico Drago, ki je bila obdolžena, da je pripravila sarajevski atentat, ki je povziocil vojno leta 1914, neka vrsta framazonstva, ki se po svoji organizaciji, po svojem komit-skem postopanju da primerjati s španskimi vojaškimi »džuntamk. — Seveda so vse to objavili tudi vsi ostali italijanski listi. Ko
gre za boj proti Jugoslaviji, so fašizmu komunistični izbruhi prava pravcata mana!
Potem pa je začela 'tudi že laška samo-goltnost. »Pot do balkanskega ravnotežja mora iti preko Rima«, se je čitalo v naslovu, s katerim je opremil »II Popolo di Trieste« na-daljna poročila, in dočim je »Piccolo« svojim rimskim poročilom nadel naslov: »Mirno italijansko pričakovanje«, je poročila iz Pariza označil z naslovom: »Francoska prepa-denost na predvečer podpisa pogodbe z Beogradom.« Opoldansko »Piccolovo« izdanje pa se je tolažilo s člankom: »Zlo, ki gloda Jugoslavijo: Prazne nade v notranjo konsolidacijo in razkrajajoče delovanje demokracije«. Pogodbi ugodni komentarji rumunskega tiska se označujejo za — »blazne«. Nato je zopet sledila debelo tiskana trditev: »Francosko- srbski pakt nasprotuje moralni avtoriteti Društva narodove, in rimski »II Gior-nale d’ Italia«, ki je s »Tribuno« vred nekako polslužbeno glasilo italijanskega zunanjega urada, je trdil, dase jugoslovansko-t ran c o Sik a pogodba sklepa prav v trenutku, »ko je protiitalijanska 'blaznost Jugoslavije dosegla vrhunec svoje srditosti in absurdnosti,« a Francija, da je začela zalagati Jugoslavijo z obilnim vojnim materialom prav tedaj, ko je nastopila nova napetost med Italijo in Jugoslavijo. Francosko-jugoslovan-ska pogodba bo dajala Jugoslaviji nove pobude za pokret proti Italiji in proti balkanskemu miru in pravičnosti. Milanski »In Po-i olo dTtalia«, ki je poleg topov, pušk, muni-cije, aeroplanov, ki so jih franc, parniki izkrcavali v Jugoslaviji, katera ni hotela ratificirati netunskih pogodb, izvedel na dan celo tudi odstop avstrijskih vojnih ladij Jugoslaviji, ki se je izvršil baje pod francoskim pokroviteljstvom pred zaključenjem premirja. Za rimsko »Tribuno« je bila sklenitev francosko-jugoslovan&ke pogodbe — »zgodovinska zmota Francije«, ki po »Popoludi Trieste — »vedno bolj oddaljuje Italijo od francoske politike.« Za »Tribuno« je sploh nerazumljivo, čemu se neki sklepa ta pogodba, ko vendar obstojita »Društvo narodov« in »Locarno«, pri čemur se seveda pozablja, da je fašistovska Italija sklenila vkljub »Društvu narodov« in »Locarnu« cel kup pogodb, med njimi tudi z Albanijo in Madjarsko, ki imata seveda kar »najmiroljubnejši namen, dočim pa je francosko-ju-goslovanska pogodba tako »nevarna«, da je »II Giornale d’ Italija« nekemu nadaljnemu članku, kjer je izbral vse, kar je mogel in znal proti pogodbi, nadel naslov čez štiri stolpce: »Evropske skrbi zaradi francosko-jugoslovenske pogodbe,« »II Popolo d’ Italia« pa ravno takega: »Francoska tradicija zveznih klešč je značaj pogodbe z Jugoslavijo, ki vznemirja.« Tržaški »II Piccolo« je potem še dodal: »Angleške graje na račun Francije«, II Popolo di Trieste« pa »Hrvat-sko-slovenske nesramnosti, ki posvečujejo podpis francosko-srbske pogodbe«. Milanski »Corriere della Sera« pa je bil nekoliko zmernejši in je nadel svojemu uvodniku naslov: »Treba se je razumeti«.
Ko je bila pogodba podpisana ter sta gospoda Briand in Marinkovič podala svoje izjave, se je v italijanskem tisku pojavilo neko medsebojno nasprotje, ki je imelo naravnost smešen učinek. Nekateri listi so objavili obširno poročilo' o podpisu z vsemi podrobnostmi, med njimi tudi neki rimski list in seveda tržaški »Piccolo«, drugi, kakor n. pr. »Tribuna« in II Popolo d’Italia pa so objavili samo kratko vest. Naslednjega dne pa se je »Tribuna v cel stolpec obsegajočem članku krvavo norčevala, kako so nekateri listi celo poročali, da je gospod Marinkovič prispel k podpisu pogodbe pet minut, ne pa deset minut pred 17. in da je bil gospod Briand mladeniško rdeč v licu ter celo ludi dovtipen, ko je govoril z novinarji. Svoja poročila o frnaoosko-jugoslovanski pogodbi je »Tribuna« zaključila s kratkim uvodnikom «Da končamo«, njen drug v milosti ita-1;Janškega ministrstva zunanjih stvari, >11 Gionale d Italia«, pa z ravno tako kratkim uvodnikom pod naslovom »Pika in konec« Oba sta seveda poudarjala, da bo Italija že znala zavzeti svoje stališče napram položaju, ki je nastal po podpisu pogodbe.
Sedaj se bavi italijanski tisk le še tupatani 7, naknadnimi izjavami gospoda Brianda in
Marinkoviča, ki jih objavlja večinoma brez pripomb in pa z dijaškimi demonstracijami
v	Jugoslaviji ob priliki obletnice rapallske pogodbe. Razburjenost se je polegla in listi izrekajo svoje polno priznanje rimskemu fašistovskemu dijaštvu, ki je tudi hotelo nekoliko podemonstrirati proti Jugoslaviji v odgovor na demonstracije jugoslovanskega di-jaštva, pa se je mirno razšlo, ko se mu je reklo, da naj bo pridno in dobro. Tako se je pač reklo tudi italijanskemu tisku, pa je sedaj tudi priden in dober.
Bo pač tako, da mislijo sedaj poizkusiti z lepo, kar se ni dalo doseči z grdo!
Prosveta.
»IGRA S SMRTJO« V MARIBORSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU.
»Igra s smrtjo«, komedija v treh dejanjih. Ruski spisal Arkadij Averčenko, poslovenil Božidar Borko, režiral Vladimir Skrbinšek. Arkadij Averčenko, ruski pisatelj in publicist si je ustvaril svoj stil in žanr. Poznavalec'tega Avrečenkovega stila bo spoznal njegova dela ne da bi nosilo njegovo ime. Pisatelj je bil izvrsten psiholog, poznavalec človeških nagnjenj, vrlin in slabosti, zato je globok in duhovit. Vsa ta svojstva, ki so ga dičila, nosi tudi ta njegova komedija. V njej ni mnogo zunanje in situacijske komike; njena moč leži v fini satiri in ironiji dialogov, ki so mestoma polni duhovitih sentenc.
Malo omejeni trgovec Taldikin napravi iz bolezni pisatelja Kazančeva kupčijo: zavaruje ga za visoko svoto, katere polovico naj dobi po pisateljevi smrti njegova mati, osta-
lo	pa on, Taldikin. Trgovec čaka, kdaj bo ugasnila dogorevajoča sveča Kazančevega življenja, da se z njo perfektuira kupčija, odnosno pričenja nraščati, toda plamen pričenja naraščati, pisatelj preboli svojo jetiko in — ozdravi. Komedija pa ne sme končati tragično, zato se zgodi, da postanejo dela pisatelja Kazenčeva cenjena in upoštevana. Odpro se mu dotlej zaprti denarni viri in dosmrtno zavarovanje se spremeni v življensko, trgovčeva nečakinja Zoja postane njegova nevesta in Taldikin dobi, zopet svoj denar, katerega je bil vložil v to »trgovsko podjetje«. Prizori so mestoma zelo dobri, naravnost klasičen pa je oni v tretjem dejanju, ko se srečata dva zavarovalna agenta in skušata drug drugega zavarovati.
Predstava te duhovite komedije ni izčrpala. Režiser in posamezni potagonisti se niso dovolj uživeli v Averčenkov duh, zato je ostala marsikatera finesa zabrisana in neizrabljena. Te vloge, ki slone skoro izključno na notranji in besedni komiki zahtevajo posebne spretnosti in globokega proniknje-nja v njih specifično individualno bistvo, zahtevajo prvovrstnih umetnikov. Popolnoma je razumel te zahteve samo g. Daneš, ki je v zavarovalnem agentu Glihoviču ustvaril fin tip s polnokrvno karakterizacijo bistva. Iz boren je bil tudi Železnikov agent Nolkin, bil je svojevrsten in izvrsten tovariš Dane-šev-emu Glihoviču, zato je pa bila scena med njima, ko skušata drug drugega zavarovati, tudi najboljša v vsej igri. Gdč. Lavi-nova je pojmovala Zojo preveč enostransko; zato jo je podala sicer izvrstno kot naivko, ni pa dovolj podčrtala druge plati njene vloge, namreč stairične in kritične. Gdč. Starčeva je hotela iz Taldikinove soproge napravici svojevrstno zamišljen tip, kar se ji pa ni posrečilo. Njenemu podajanju je manjkala enotnost, usmerjenost in uglajenost, grajati je pa treba tudi njeno šminkanje, ki je vse preveč diletantsko. Sicer je pa treba upoštevati, da je vlogo prevzela v zadnjem momentu, ker je bila poprej zato določena druga igralka. G. Grom je pojmoval Taldi-kina preveč tragično, sicer je pa bil dober. G. Skrbinšek je zasnoval pisatelja Kazenčeva sicer skrbno, ni ga pa mogel podati tako, kakor je podal že več drugih vlog, bil je premalo Averčenkov tip. Doktorja Usikova je igral g. P. Kovič dokaj dobro, le s premalo finoso in poglobitvijo Hariškim g. Razber-gerja je preveč šablonski, dočim je bila sobarica Ariša gdč. Kovačevičeva vse preveč kričava. Fina je bila Adelfovna gdč. Kraljeva, g. Stopar je odigral vlogo postreščka bolj srednje.
Inscenacije postajajo v zadnjem času v našem gledališču vse bolj in bolj staromodne; v tem znamenju je bila tudi inscenacija »Igre s smrtjo.« Čemu je'treba kazati mize-rijo naše kuliserije z nepotrebnim kičem? Mnogo večji efekt bi se dal doseči z enostavnejšimi sredstvi, zato bi ne škodovalo
Georges Sim.
Senca na zavest.
(Prevel S. M.)
Gospod Claudoche rad pripoveduje to zgodbo posebno po večerji, ko gre s svojimi prijatelji na balkon in se vsede v pleten naslanjač.
Neobčutljiv za tihe draži cvetja, ki ga obdaja in nepozoren napram ljudem, ki gredo mimo po ulici, se tako vživi v dramo, predstavlja jo z mimiko, se razburja in skoči s stola vedno, kadar' pride do istega mesta v .svojem pripovedovanju.
—	Vsak dan čitate v časopisih, da je bil izvršen kakšen uboj, umor... začne s pripovedovanjem. Bodisi, da se dogodi kakšna lju-bavna drama, ali umor iz ljubosumja, ali samomor ... Ubijajo se z revolverji, noži... obešajo se... Včasih se to zgodi v istem mestnem okraju kjer vi živite!
»Človek skoro ne verjame v te zgodbe. Zdi se mi, da so tisti, ki sodelujejo pri ieh dejanjih, neki posebni ljudje, a ne ljudje, kakor vi in jaz.
•	Niti na um vam ue pade, da bi se tak krvav dogodek lahko izvršil v stanovanju tretjega nadstropja ali v stanovanju, ki je poleg vašega v istem nadstropju.
A jaz sem, čujte, videl tako kakor vas vidim sedaj, ravno s tega mesta strahovit prizor ... Ravnotako so ga videli moji sosedje.
To je bilo lepega večera, kakor je današnji, v plavem polmraku toplega dne .. /
Bilo je v času, ko imamo oknq navadno odprta in ko človek kadi pipo, naslonjen na ograjo balkona. Moja žena je hotela prižgati svetilko, toda jaz sem 'jo prosil, da naj počaka, dokler se čisto ne zmrači.
Z drugih okenj v hiši je bilo čuti pogovor.
Naenkrat se je na veliki fasadi hotela, ki leži onkraj ceste, pokazal svetel kvadrat.
Čeprav nisem radoveden, sem vendar tjakaj pogledal. Ker je bilo edino razsvetljeno mesto, sem nehote tja obrnil pogled. Sicer je bila za oknom spuščena zavesa, videti je bilo le sence, ki so se premikale sem in tja.
Dve senci. Mož in žena. O njej bi sodil, da je- bila majhna z velikim, smešnim klobukom.
— Pojdimo notri, mi je rekla žena; ne vidim več šivat.,.
— Počakaj še par trenotkov ...
Prižgal sem si bil pipo. V tistem hipu so se sence na zavesi objele.
— Vidiš! sem zašepetal. Zaljubljenca... Kako sta srečna!
Zdi se mi, da se je o tem govorilo tudi • pri drugih oknih, ker sem čul glasen smeh. Toda gibanje zaljubljencev se mi je med tem zazdelo čudno.
Mož je bil privlekel k oknu stol in stopil nanj... pričel je odvijati nekaj, kar je bilo podobno vrvi in zdelo se je, kakor da jo hoče pritrditi na neko kljuko.
Njegove kretnje so bile mrzlične, nervozne. Ko je vrv pritrdil jo je preizkušal, potem pa se je sklonil in prijel drugo vrv, ki mu jo je prožila žena in je nato tudi to vrv pritrdil.
— Komaj čakam, da vidim kaj bo naredil! sem rekel svoji ženi.
— Pusti to... Pojdimo notri...
— Glej jih, kako se objemata!... Kakor bi se razstajala za nekaj let.
Sence vrvi so se zibale na zavesi. Zaljubljenca sta zagrabila vsak po en konec vrvi in si je ovila okoli vratu... Sedaj mi je bilo jasno... Hočeta izvršiti samomor tu, pred mano...
— Moj Bog! sem vzkliknil, ali bom prišel pravočasno, da to preprečim? ...
Hitel sem, podrl sem za sabo par stolov, da celo suknjič sem pozabil obleči. Na stopnicah sem dohitel sosede, ki so drveli tako kakor jaz.
— Ali ste videli?
— Da! To je strašno!...
Jaz sem trepetal' od razburjenja. Prvi sem prihitel v hotel.
— Hitro! Pri vas se obešajo ljudje! ... V drugem nadstropju levo ...
— Ni mogoče... To so novoporočenci, ki so pravkar prišli...
Odvedli smo s sabo gospodarja.
Ah! ta numerirana vrata, za katerimi bomo morda dobili mrliče, niso bila niti zaklenjena.
Deset, petnajst nas je hkrati vdrlo v sobo.
slediti vsaj nekoliko okusu g. Bratine. Isto-tako bi pa bilo potrebno skrbeti tudi za malo boljšo in pravilnejšo izgovorjavo. Končno pa je potrebno pribiti tudi to, da je prevaje-valec zelo nerodno obdržal primero »kose« (las) s koso, ki ima pač smisel v ruščini in srbohrvaščini, nima ga pa v slovenščini, ki ji je ta izraz tuj tudi v dialektu, ne samo v književnem jeziku. Potrebno bi ji bilo poiskati kako domače nadomestilo. R. R.
O	JUGOSLOVANSKEM FESTIVALU V PRAGI.
ki ga je priredila Češka Filharmonija je v »Novostih« poročal dr. Božidar Sirola in v »lijoči« pa njen muzičm referent praški Božo Lovrič.
Božidar Sirola piše o naši glasbi med drugim: Štritof je pokazal, da zna pronikniti v najtežja moderna dela in da zna svojo voljo in svoje pojmovnaje vliti tudi uglednim praškim filharmonikom, a oni so mu lepo sledili in s predanostjo svirali, vodeni s sigurno roko izvrstnega dirigenta. Močan do-jem sta ostavili obe deli na kraju prvega in drugega dela programa: Škerjanc in Lajovic. Dočim se Škerjanc zanosi s plesno in to sodobno ubranostjo, objestno in razposajeno, pa Lajovic v svojem Caprice daje dionizijsko vedro in celo sakralno radost, katera se razvija v svojem nebičajnem ritmu v vedno večjem porastu sile in izrazitosti. Adamič je v svojih suitah bil iznešen fragmentarno in ni učinkoval s toliko silo, dasi je bilo pričakovati, da ‘bo jednostavni izraz njegovih stavkov in ubranosti deloval že po svojem -kontrastu nasproti delom omenjenih moj-: strov. Stolcer in Dobronič sta jednako zanimala osobito s svojimi bojami, Stolcer še z bujnostjo zvoka in z bolno poudarjeno motivno gradnjo svojo. Dbroničev Eroticon je imel toliko uspeha kolikor ga je samo mogel poželeti. Srčno aklamirani Štritof se je moral nekolikokrat zahvaljevati in je zaslužil največjo zahvalo naših skladateljev, ker jih je tako lepo predaval.
Božo Lovrič pa piše: Češka Filharmonija je pozvala Štritofa, izbor je bil srečen. Dirigent N. Štritof je preveč mesta in Časa posvetil kompozicijam E. Adamiča. Dovolj je bil eden ljubljanski akvarel, da ga popolnoma karakterizira. Nežen je, melodijozen, pobožen ali na nekih mestih tudi banalen. Od Slovencev je vsekakor najizradeniji Anton Lajovic. Njegov Caprice je vrlo dobro in-strumentiran, ni fragmentaren in je dosleden	čisto do konca. Občutijo	se uplivi nemške	šole (R. Strauss). Tudi	koncert L.	M.
Škerjanca je tehnično zanimiv, ali ves ta sklop zvokov ni sposoben, da zakrije pomanjkanje navdahnjenosti. Mlad je, pa mu ugaja »stav buntovnika«. j Nocturno J. štolcerja ima iste hibe, raz-i	trgamost, svojevoljnost ali —	a v tem je	ve-
1	liki	plus tega umetnika — on ima nekaj	po-
vedati. Nenadoma se iz sejmskega 'blata ja-
vi	melodija, vrisek, kantilena, ki te povsem osvoji. Čutiš, da se tu lomi talent, ki še ni našel pravega svojega izraza. Tudi Ante Do-bronič trpi, ker ima preveč sile, katera, v želji, da vse objame razpada v dele. Ima razmah ali večinoma deluje fragmentarno.
Mcdvedova-Bettetora-Thierry prirede dne 9. decembra v veliki dvorani Uniona koncert izbranih del najboljše svetovno glasbene literature. Na klavirju spremlja prof. Janko Ravnik. Koncert priredita Odbor za propagando IX. olimpijade v Sloveniji in Jug. zimskošportni savez v korist olimpijskega fonda JZSS.
JUTROVSKO POROČANJE.
Jugoslovanski škofje so tožili odgovornega urednika »Slovenskega Naroda« vsled klevete in odgovorni urednik je bil tudi obsojen. Pred sodiščem je bil torej »Slovenski Narod«, ker samo obtoženec pride pred sodišče.
»Jutro« pa je napisalo poročilo o razpravi pod velikim naslovom »škofje pred sodiščem«. Na ta nelojalen način poroča sicer »Jutro« tudi o drugih političnih procesih. Površen bralec dobi na ta način čisto drug vtis o procesu in vsi vemo, da je površnih bralcev in takih, ki pogledajo le naslove, vedno več.
Da tako poročanje ni v redu, ni treba še posebej poudarjati.
Jaz sem s svojim nožičem prerezal vrvi. Moževa glava j eudarila ob tla.
— Ali je žena mrtva?
— Nil Diha...
— In on?
— Odprl je oči!
Njej je bilo komaj dvajset let, izglodala je čisto kot otrok... Bila je bleda, skoro zelena, z modrimi kolobarji okoli oči.
Njen tovariš je še spregovoril.
— Ne, nikakor ne kličite zdravnika... je rotil navzoče. Nikar ne javite policiji, da ne bo škandala ... Nisva uspela ... toda -to se mora zgoditi... Zaradi prokletih tisoč frankov, ki jih nimam... si morava vzeti življenje jaz in ta mala ...
Vil je roke in žena je tiho jokala...
Kadar gospod Claudoche pride do tega mesta v svojem pripovedovanju, za hip utihne, nato globoko vzdihne in konča:
— Razume se, da jih nismo pustili umreti zaradi tisoč frankov. Zbrali smo to svoto med sabo in jima jo dali... Toda doživeli smo veliko razburjenje!
Gospod Claudoche pa ne pove, da je bil en mesec dni nato pozvan na sodnijo, kjer so ga vprašali, če mu je znan mladi par, ki ga je gledal drzno in prezirljivo.
Mož in žena — tista lepa, bleda ženica — sta poskusila tekom zadnjega meseča še petnajst sličnih samomorov za zavesami, ki so bile vedno primerno spuščene in so vselej prihiteli pravočasno dobrodušni sosedje, ki so med sabo zbrali po tisoč frankov.
Dnevne vesti.
— Fond za vdove in sirote državnih uradnikov. Kot smo poročali, se izdeluje v finančnem ministrstvu načrt nove uredbe o fondu za vdove in sorote državnih uradnikov. Kot se doznava bodo znašali prispevki, ki se bodo odtegovali od plače 6%. — Izvršni odbor U)U je podvzel korake, da bi ostal Gavrilovičev učiteljski fond, ki znaša 16 milijonov dinarjev in v katerega plačujejo učitelji samo po 4%, tudi nadalje rezerviran za učitelje.
— Kredit za nujne poprave telefonskih linij. Ministrstvo za pošte in brzojav je dovolilo vsem oblastnim poštnim in brzojavnim direkcijam iz kredita za vzdrževanje telefonskh linij zneske za nujna popravila telefonskih linij, za slučaj, da bi bile tekom zime vsled elementarnih nezgod poškodovane.
— Manifestacijsko zborovanje privatnih nameščencev za osemurni delavnik. Pomočniški zbor gremija Društva trgovskih in industrijskih nameščencev v Ljubljani sklicujeta za torek, dne 22. novembra t. 1. ob 8. uri zvečer v veliki dvorani Mestnega doma veliko manifestacijsko zborovanje vseh zasebnih, posebno pa trgovskih nameščencev. Tovariši, tovarišice! Po dolgem trudu več let se približuje vptašanje osemurnega delavnika svoji rešitvi. Že v prihodnjih dneh bo prejel veliki župan odgovor obrtne oblasti in bo izdal odlok o osemurnem delavniku. Ne pustimo, da izostanejo blagodati osemurnika katerikoli stroki. Vsi solidarno manifestiramo zanj. Največja nevarnost preti trgovskim sotrud-nikom špecerijske stroke. Cas preiskušnje je tukaj. Govore naši priznani socijalni politiki in strokovnjaki:	Oblastni poslanec Ivan Tavčar o osemurniku, dr. Joža Bohinjec o bolniškem, dr. Obersnel o pokojninskem vprašanju in drugi. Vse mna svidenje. — Pomočniški zbor gremija trgovcev v Ljubljani, Društvo trgovskih in industrijskih nameščencev v Ljubljani. «
— Strokovni izpiti telefonistk. Tekom prihodnjega meseca se vrše v Beogradu državni strokovni izpiti telefonistk iz vseh oblasti. Za izpite se je prijavilo veliko število kandidatinj.
— Porota v Novem mestu. Zimsko porotno zasedanje se prične 21. novembra in bo trajalo predvidoma 4 dni. 21. novembra: Franc Prosenik in Josip Kovačič, hudodelstvo ropa, vodi predsednik dr. Polenšek; 22. novembra: Jožef Mihič, umor, predseduje dež. sodni svetnik Luznar; 23. novefhbra: Jakob Planinšek, hudodelstvo ponarejanja denarja, predseduje dež. sodni svetnik dr. Fischinger; 24. novembra: Jožef Ribič, Konrad Štrukelj n Marija Čampa, tatvina, predseduje dež. sod. svetnik Kuder.
— Javna lekarna v Radečah pri Zidanem mostu. Ministrstvo za narodno zdravje je podelilo koncesijo za otvoritev javne lekarne v Radečah pri Zidanem mostu mag. pharm. Mirku Hočevarju iz Maribora. Koncesija se je podelila g. mag. pharm. Hočevarju, kot edinemu prosilcu.
— Poroka sestre Vljema II. Civilna poroka sestre bivšega nemškega cesarja Viljema 11. princesinje Viktorije z ruskim emigrantom Zubkovom se je vršila v sobto, cerkvena pa se vrši danes, in sicer — spričo odpora evangeljske cerkve — po grško-katoliškem obredu. Sorodstvo princesinje k poroki ni bilo povabljeno. Princesinja je prejela ob priliki poroke več sto anonimnih sramotilnih dopisov iz vseh krajev Nemčije. Nekateri dopisniki so grozili njenemu zaročencu s smrtjo. Nasprotno je prejela nevesta iz inozemstva več dobromišljenih čestitk. Med drugim ji je čestital neki delavec iz Liverpoola. Neki angleški duhovnik ji želi nebeškega blagoslova. Tri mlade Parižan-ke občudujejo njen pogum. Bivši cesar Viljem H. je svoje prvotne privolenje pod pritiskom javnega mnenja preklical.
— »Jutrov« odgovorni urednik dr. Birsa v »škofovski pravdi« ponovno obsojen. Kot smo svoječasno poročali, je bil odgovorni urednik »Jutra« na tožbo, ki sta jo vložila zoper njega radi uvodnika »Intrige jugoslo-venskih škofov« vrhbosanski nadbiskup dr. Sarič in ljubljanski nadškof dr. Anton Bonaventura Jeglič obsojen, nakar je priglasil ničnostno pritožbo, ki jo je utemeljeval s tem, da sodišče ni zaslišalo dveh od njega predlaganih prič. Kasacijsko sodišče v Zagrebu je ničnostni pritožbi ugodilo ter odredilo ponovno obravnavo. Pri obravnavi, ki se je vršila v soboto dopoldne pred ljubljanskim deželnim sodiščem, sta bili od obtoženca predlagani priči dr. 2erjav in dr. Brezigar zaslišnai. Rezultat je bil, da je bil dr. Birsa obsojen, in sicer na 14 dni zapora, 2500 dinarjev denarne globe, 2500 Din odškodnine in objave sodbe.
— Zvodnica Antonijo Herkov obsojena na 3 mesece zapora. Pretekli teden je bila obsojena pred zagrebškim okrožnim sodiščem zvodnica Antonija Herkov. Obtožena je bila zaradi več nemoralnih deliktov ter obsojena, v prvi vrsti zato, ker je zapeljalo k nemoralnemu dejanju 15-letno dekletce Marijo B. na tri mesece strogega zapora.
— Otroško truplo na podstrešju beograjske hiše. Pred dnevi je pri popravljanju neke hiše, v ulici kraljice Natalije v Beogradu, našel eden od delavcev na podstrešju, med nagromadeno ropotijo lepo povezan zavoj. Iz radovednosti je odprl zavoj, ki ga je vrgel s strašnim krikom takoj zopet od sebe.
V	zavoju je bilo že napol strohnelo trupelce dojenčka. Otrok je imel okoli vratu zavezano vrvico, usta pa zamašena z robcem. Trupelce je moralo že dalje časa ležati na podstrešju. Obveščena je bila takoj policija, ki pa do sedaj še ni izsledila storilke.	.	...
— V pijanosti ustrelil 3V0|O svakmjo. Predstojnik okrajne finančne oblasti v Po-dujevu, Todor Jelisavec, se je te dni zabaval v družbi sorodnikov in prijateljev v neki kavarni v Podujevu. Brez vzroka je pričel
groziti totalno pijani Jelisavac družbi s samokresom. Svakinja, ki je poznala Todor-jevo nasilnost, je hotela na svaka pomirjevalno vplivati. Ta pa je brez premišljenja pomeril s samokresom proti njej ter sprožil. Svakinja se je zgrudila mrtva na stol Jelisavac je bil takoj aretiran. Ko so mu na-sledni dan povedali, kaj je storil, je izjavil, da se ničesar ne spominja Sodnikove besede so uplivale na njega kot strela iz jasnega neba.
— Drakonska obsodba. V Newyorku je bila pred dnevi obsojena žena Adolfa Bu-scha, lastnika pivovarne v Sant Louisu, na
57,000	dinarjev globe, ker je prinesla iz Evrope več slik in drugih umetnin, poleg tega tudi bogato garderobo, ter deklarirala celotno vrednost s 3000 dolarjev. Prepričana je bila, da ji nizka cenitev prihrani lepe tisočake.
— Dve senzacijonelni aretaciji v Varšavi. Veliko senzacijo sta vzbudili v Varšavi aretacija dveh bančnih ravnateljev. Lopova sta izstavljala ponarejene menice in na ta način oškodovala več bank za visoke svote.
— Vohunska afera na Angleškem. V Londonu je te dni policija aretirala nekega Amcrikanca in nekega Angleža, ker sta sta osumljena vohunstva. Kot poroča »Westminster Gazefte«, se piše Amerika-nec Mare Carpia, Anglež pa Hansen. Angleški večerni listi poročajo, da je našla policija pri Amerikancu precej obtežilnega materijala. Policija v zadevi zaenkrat še ne daje nobenih informacij.
— Osel ustavil promet. V lizdinu je v nedeljo skočilo s tira troje železniških voz. Vlak je namreč povozil v bližini postaje osla, ki se je tam pasel. Nastala škoda je precejšnja. Človeških žrtev nesreča ni zahtevala.
JKKob
Pletenine s to ■namlto so najboljfie I
Telovniki en dame In gospode. — Žemperjl, puloverji, kostumi.
Ljubljana.
1— Slavnostna predstava v proslavo podpisa prijateljske zveze med Francijo in Jugoslavijo je v pondeljek, 21. t. m. v ljubljanski operi. Na io slavnostno predstavo opozarjamo in vabimo vse narodno občinstvo našega mesta.
I— Jugoslovensko Novinarsko Udruženje, Sekcija Ljubljana, priredi, kakor vsako leto, tudi letos na praznik Ujedinjenja, dne 1. decembra v veliki dvorani hotela Union velik koncert z zabavo in plesom. Koncertni ■program bo nov in se bo prvič izvajal v Ljubljani. K posebnostim prireditve se še povrnemo.
1— Pobijanje beračenja v Ljubljani. Te
dni je izdalo policijsko ravnateljstvo sporazumno z mestnim magistratom pravilnik za preprečenje beračenja v Ljubljani. Gor spoda bi torej rada beračenje popolnoma preprečila K temu bi bilo pripomniti sledeče: Res je ,da bi bilo iz raznih ozirov »arquum«, justum salutare«, če bi se beračenje temeljito odpravilo. V to svrho pa bi morali kompetentni faktorji v državi poskrbeti predvsem zato, da bi nebenemu de-lavoljnemu človeku ne bilo treba beračiti. To se pa v Jugoslaviji še ni zgodilo in se tudi tako kmalu ne bo, in dokler se to ne zgodi, favorizirate pri delavoljnih in dcla-mržnih ljudek, ki beračijo, ker nimajo od česa živeti, radi česar jih vlačijo policijski stražniki po zaporih, zgolj »boljševiško« razpoloženje, h kateremu — popolnoma naravno — že itak inklimirajo. Skoraj vsak teden čitamo, da je izvršil kdo kje iz bede samomor. Človek z večjo življenjsko energijo bo pa v takem slučaju — če niti beračiti ne sme — rajši ropal, kradel in goljufal kot da bi si vzel življenje.
I— Auerspergovo palačo na Valvazorjevem trgu je kupil oblastni odbor za
800.000	Din. V palači bodo nastanjeni uradi ljubljanske oblasti.
1— Odbornice »Kola jugoslovenskih sester« v Ljubljani, Mostah in Stepani vasi bodo nabirale tudi letos za božično obdaritev ubožne šolske mladine. Opozarjamo občinstvo, da daruje le onim nabiralkam, ki bodo imele na nabiralnih polah poleg društvenih žigov tudi podpis predsednice in tajnice. Iskreno prosimo, da bi tudi letos občinstvo rade volje prispevalo v ta plemeniti namen.
I— Merkurjevi učni tečaji za srbohrvaščino, italijanščino, knjigovodstvo in slovensko ter nemško stenografijo se otvorijo s pondeljkom 21. novembra. Zadnje nove Pijave še v pondeljek 21. novembra 1927 od 12. do 1. ure opoldne in od 6. do 7. ure zvečer v društveni pisarni Gradišče 17/1.
—	Odbor.
-i*.— y°*nene nogavice, žemperje, ovraf-
.S’ r*pnf r°bce, kravate in naramnice !e! ,meLše j !? P0 solidnih cenah za Miklavževa darila pri Franc Pa vi in-u Gradišče 3.
Maribor.
—	Važno za točilce alkoholnih pijač. V
smislu obstoječih predpisov bo na sedežu finančnega okrajnega raznateljstva v Mariboru poslovala v času od 2. do 15. decembra t. 1. komisija za odmero točilne takse za triletno dobo 1928/30 za vse one kraje, ki spadajo v območje imenovanega ravnateljstva. K tej komisiji se pritegnejo tudi zastopniki točilcev in sicer: pri ocenjevanju gostilničarjev in kavarnarjev po en izvoljen predstavnik gostilničarske in ka-varnarske zadruge v Mariboru; pri ocenjevanju točilcev na debelo, po en točilec na debelo iz Maribora; če pa se razvrščajo točilci po 4. prip. k t. p. 62 t. z. (točilnice za stoječe goste in čez ulico), eden izmed teh točilcev iz območja fin. ravnateljstva, ki ga izvolijo ostali taki točilci. Točilec, odrejen za člana komisije, mora imeti overovljeno pooblastilo. Ako bi ta poooblaščenec točilcev na odrejeni dan ne bi prišel na poslovanje v komisijo, se izvrši razvrstitev in ocena točilcev tudi brez njega. Zastopniku točilcev ne gre za poslovanje v komisiji nikakšna odškodnina. Eventualna navodila za izvolitev zastopnikov ter dan, kedaj se bodo ocenjevali točilci posameznih občin se izvedo pri pristojni okrajni upravi fin. kontrole. — Kr. finančno okrajno ravnateljstvo v Mariboru.
Celje.
c— »Celjsko godbeno društvo« v Celju sklicuje v četrtek, dne 24. t. m. ob 20. uri v Čitalnico »Narodnega doma« svoj redni občni zbor. To društvo je v našem Celju eno izmed redkih agilnih društev. Dosedanji odbor istega si je v zadnjem času mnogo prizadeval, da vpostavi v Celju res dobro orkestralno inštitucijo, kojo že izza preobrata sem pogrešamo. Ta trud vsled nerazumevanja merodajnih krogov, strankarske nestrpnosti in. splošnega mrtvila ni rodil zaželjenih sadov. Društvo v svojem prizadevanju ni našlo moralne in gmotne podpore na merodajnih mestih, še manj pa pri oni gospodi, ki si prisvaja nekak patent Pa.. celjskim kulturnim delovanjem. Nade, ki jih je pred leti stavila vsa tukajšnja javnost v inštitucijo, ki je bila v prvi vrsti dolžna vpostaviti tuk. godalno-glasbene razmere zopet v predvojno stanje — se niso obistinile. Da Celje zadobi zopet dobro godbo, ki bo ustrezala vsem zahtevam, je pač naloga celokupne njene javnosti, oso-bito pa občine. Upanje je, da bo sedanji mestni zastop za io kulturno panogo imel več razumevanja in smisla ter znal to dolgoletno perečo vprašanje ugodno rešiti s tem, da hvalevredno akcijo C. G. D. vsestransko podpre. Članstvo navedenega društva si bo znalo izbrati zopet odločne, vztrajne in agilne funkcijonarje, ki bodo vedli dovesti društvo na oni višek svojega delovanja in napredka, ki mu po svoji na-roano-kuiiurni tradiciji pripada.
SLAVNOSTNO ODLIKOVANJI- V MESTNEM DOMU.
Včeraj dopoldne sc je vršila v veliki dvo-rami Mestnega doma v Ljubljani ožja, animirana slavnost, katere se ;e udeležilo poleg zastopnikov oblasti in korporacij večje število prijateljev in tovarišev odlikovancev.
Slavnost je z daljšim priložnostnim govorom otvoril vladni komisar mestne občine ljubljanske g. Mencinger, ki je izročil odli-kovanja za prve tri odlikovance načelniku J. Ljubljanskega prostovoljnega gasilnega in reševalnega društva g. Josipu Turku, ki je nato s krajšimi, prisrčnimi besedami pripel: zlato medaljo za 40-letno zvesto službovanje pri društvu 74-letnemu Ignaciju Kvasu, srebrno kolajno za 25-lefno službovanje pa Antonu Kaduncu in Tomažu Kavčiču.
Zatem je pripel kot zastopnik velikega župana g. vladni svetnik Mencinger meda-Iji za državljanske zasluge blagajniškemu slugi Kranjske hranilnice g. Josipu Kurentu in ključavničarju Strojnih tovaren in liva-ren g. Avgustu Vidmarju. G. Kurent je vstopil v službo pri Kranjski hranilnici z Novim letoin 1889 in je bil že trikrat predsednik »Društva nižjih uslužbencev denarnih zavodov«, dobil je od tega društva pohvalno diplomo in je bil imenovan njegovim častnim članom. G. Vidmar je uslužben pri Strojnih tovarnah in livarnah, oziroma njenih prednikih, že od leta 1886. Oba poslednja odlikovanca vršita svojo službo čila in zdrava še danes.
Po izročitvi odlikovanj se je za odlikovane gasilce zahvalil g. vi. svetnik Mencingerju načelnik g. Turk, obenem pa kot upravni svetnik Kranjske hranilnice za odlikovanega g. Kurenta. Zastopnik Strojnih tovaren in livaren je izrazil zahvalo za odlikovanca g. Vidmarja. G. Turk je naprosil g. Mencingerja, da sporoči zahvalo na najvišje mesto, nakar so vsi navzoči zaklicali trikraten »Zdravo« na čast Nj. Vel. kralju Aleksandru I.
Dosedaj je prejelo članstvo L Ljubljanskega prostovoljnega gasilnega in reševalnega društva poleg včerajšnjih še sledeča odlikovanja: 2 reda Sv. Save IV. razr., 2 reda Sv. Save V. razreda, 9 zlatih in 14 srebrnih kolajn. Vsekakor so ta številna in visoka odlikovanja časten in lep dokaz reda, discipline in požrtvovalnosti »Ljubljanskega' gasiln. in reševalnega društva«. Društva prireja v zadnjem času Vsak teden trikrat predavanja o prvi pomoči v nesrečnih slučajih na katerih, predavajo gg. dr. Jug, dr. Rus in dr. Krajec. V ta namen sjrrcjcma društvo tudi mlajši, sposobni naraščaj in naj se interesenti tozadevno obrnejo na
društvo.	....	.	,	.	.	.
Slavnost se je zaključila Z zakusko, ki jo je priredila na čast odlikovancem Mestna občina ljubljanska.
STANJE KONKURZA SLA VENSKE BANKE D. D. V ZAGREBU.
I.
Likvidacijski narok v konkurzu Slovenske banke d. d., ki se je vršil pri kr. sudbenem stolu kot konkurznem sodišču v Zagrebu, je bil končan dne 25. oktobra t. 1.
število upnikov, ki so prijavili svoje ter-jatve, zanaša 3210.
Upravitelj konkurzne maBe je likvidiral, t. j. priznal v smislu hrvalskega konkurz-nega zakona terjatve v skupnem znesku 5 milijonov 608.347 dinarjev 97 par v I. razredu konkurznih upnikov in 128,833.896 dinarjev 80 par v II. razredu. Terjatve v I. razredu se imajo izplačati s polnim zneskom, terjatve II. razreda pa se bodo izplačale s kovo, katera bode na nje odpadla po njihovem razmerju napram stanju preostale imo-vine zavoda.
Ostalih prijavljenih zneskov konkurzui upravitelj ni likvidiral, t. j. ni priznal njihovega obstoja. Med temi ni likvidiran niti znesek 13,500.000 Din, prijavljen od Trboveljske premogokopne družbe, niti znesek, okroglo 46,000.000 dinarjev, prijavljen od Zentraleuropiiische Landerbank Wien. K°n" kurzni upravitelj ni mogel likvidirati te'1 dveh zneskov na podlagi poročila sodnih strokovnjakov, gl. katerega so omenjeni 80" odgovorni za polom Slavenske banke d. d.
Vsem upnikom brez razlike, katerim so terjatve likvidirane, so likvidirane obresti do vštevši 24. septembra 1926. t. je do dneva otvoritve predkonkurza, ne pa do 19. maja 1927, t. j. do dneva otvoritve konkurza, s čemur pa upniki II. r. ne izgube ničesar: kolikor bodo prejeli manje na obrestih, tolik0 jim bo več pripadlo v kvoti na glavnici priznane jim terjatve.
Vsak upnik, ki je prijavil svojo terjatev sodišču ali direktno ali potom svojega zastopnika, bode prejel sodni odlok o likvidaciji svoje terjatve. Sodni odlok o likvidaciji onih terjatev slovenskih upnikov, katere so bile prijavljene potom g. dr. Romana Ravniharja, bode prejel on sam kolektiv?0’ on pa bo posebno obvestil one, ktaerim n‘s0 bili priznani prijavljeni zneski.
Oni upniki, ki še dosedaj niso prija'1 . svojih terjatev vzlic temu, da je objav}l , rok za prijave že davno potekel, morejo }a napraviti tudi še sedaj; v svrho likvidaCIJ.e njihovih terjatev pa se bo v smisl** • skega konkurznega zakona odredil posebni likvidacijski narok na njihove stroške.
II.
Dne 29. oktobra 1927 se je vršil pri kr. sudbenem stolu v Zagrebu v smislu konkurznega zakona od sodišča sklican upniški zbor z dnevnim redom: volitve stalnega upniškega odbora in sicer pet članov in pet njihovih namestnikov.
Na tem zboru so bili izvoljeni z glasovi, ki predstavljajo terjatve v znesku 94,472.717 dinarjev 31 par (od pristojnih terjatev v znesku 99, 347.173 dinarjev 60 par) za elane
odbora sledeči:
Dr. Drago Marugič, Ljubljana; dr. Romali
Ravnihar, Ljubljana, Oton Jerue, tajnik Mestne hranilnice ljubljanske, dr. Juraj Fc-čarevič, Zagreb, dr. Hinko Horvatič, Zagreb.
Z glasovi, ki so predstavljali 81,728.508 dinarjev 45 par, so bili izvoljeni sledeči namestniki članov:
Dragotin Hribar, Ljubljana; dr. Anton Božič, Celje, dr. Janko Brejc, Ljubljana; Zvonko Zolgar, Ljubljana, Ivan Avsenek, Ljubljana.
Kraljevi sudbeni stol v Zagrebu je z odlokom 4. novembra 1927 razveljavil voliive namestnikov članov, ker so vsi izvoljeni ime-
li	svoje prebivališče izven Zagreba kot sedeža konkurznega sodišča in konkurznega upravitelja kar je v protislovju z duhom hr-vatskega konkurznega zakona. Pri ponovnih volitvah, ki so se vršile" dne 11. novembra 1927, so bili izvoljeni z glasovi, kateri so predstavljali 82,171.202 dinarja 10 par od prisotnih 96,608.908 dinarjev 28 par, za namestnike članov odbora sledeči:
Dr. Zlatko Kuntarič, Zagreb; dr. Dušan Djordjevič, Zagreb, dr. Ivo Hiršl, Zagreb, Dragotin Hribar, Ljubljana, dr. Anton Božič, Celje.
III.
K definitivni likvidaciji preostale imovine Slavenske banke in tudi k eventualni poravnavi s prezadolžencem odnosno z osebami in zavodi ki so odgovorni za polom banke, se bode moglo preiti na podlagi §§ 145 in 187 hrvatskega konkurznega zakona šele sedaj po dovršeni likvidaciji terjatev in po izvolitvi stalnega upniškega odbora.
Celokupna dosedanja režija vštevši -tudi vse stroške konkurza je popolnoma krita iz rednih dohodkov in sicer v glaVhem iz obresti onih zneskov, kateri so se dosedaj ubrali in kateri so se plodonosno naložili tako, da konkurzna masa sama vsled konkurza in z njim spojenih stroškov sploh ni dotak-njena.
Glavna naloga konkurznega upravitelja in stalnega upniškega odbora bode, razven ostalih dolžnosti, katere jim nalaga zakon, tudi ta, da bodo čim preje dovedli konburz k koncu, zato da bado upniki čim Pr®je prejeli na nje odpadajoči denar.
Uprava konkurzne mase bode podvzela vse potrebne korake, da bodo vsi činitelji, ki so odgovorni za polom Slavenske banke, izpolnili svojo obvezo, katera izhaja iz njihove odgovornosti len da bodo na ta način zmanjašali ogromno škodo, katero trpe upniki Slavenske banice.
V	Zagrebu, 18. novembra 1927.
pr; Aleksander Horvat, konkurzni upravitelj Slavenske banke d. d. — Dr. Drago Marušič; dr. Roman Ravnihar; Oton Jcruc; dr. Juraj Pečarevic, dr. Hinko Horvatič: kot
stalni upniški odbor Slavenske banke d. d. v konkurzu.
Poravnajte naročnino! nimnininHiiiiiiuini
PISMO IZ VARŠAVE.
Varšava, dne 14. novembra 1927.
Pred nemško-poljsko trgovsko pogodbo. — Glede ivzora jajc Poljska na prvem meslu na svetu. — Prvi aeroplan v bolniški službi.
- Skrivnost varšavskih salonov za nego* vanje lepote.
1 Po polomu nemško-leivinske provokacije le Nemčija izpremenila svoje obnašanje napram Poljski. Pokazala je voljo za spo-j Faz‘im. Hotela je na ta način izbrisati svo-to udeležbo pri litvinskem izzivu. Izziv je 5>cer doživel popolen polom. Ni se vnel požar nad Baltikem, ni se skalila voda, v ka-i n niog\i Nemcj ribariti in ujeli tako mastno ribo kot morski koridor. Izziv ni ™a'a, hupanja v Poljsko ter ni preprečil nvie ■ nskega posojila. Poluradne vesti j ,0- da je 5 minut pred 12 demisijoniral .' LeWaJd, predsednik delegacije za polj« °-nemško pogodbo ni vnet pristaš carin-e vojne. Začetek pogajanj s Poljsko po-l J1.1 jovo dobo v poljsko-nennškh pertrak-Nem	trajajo že 2 leti in pol. Zdi se, da
rin i 1	po* resno mislijo prenehati s ca-
n.*™ vojno proti Poljski ter vzpostaviti ■ trgovske odnošaje. Velikanski jsx ■ njihove trgovske bilance jih sili, da ceio nove trge za svoj eksport, oziroma, p i SJ zopet pridobi stare trge. Cvetoča 'iska jim proži roko za sporazum,
st'vrMS\a si°ii na prvem mestu na svetu,
’■ *<ar se tiče izvoza jajc. Še leta njo iv, O.aiveč jajc eksportirala Kitajska, za T0fj - 'p. Združene države in Jugoslavija. svpfn„„e le*a 1926 je stopila Poljska na čelo kni-Hr, v?a ^ksporta jajc ter je izvozila re« ■ano število 86,076.000 ducatov jajc. Poli« ie ia- ?2A *etno eno tretjino vse produkci-v JJC', ,a|ea sredo predvsem na Angleško, sirijo manišl Množini v Nemčijo m Av-
jakovo je priletel pred nekaj dnevi ki ga je mesto kupilo za sam-Kr i? Službo. Letalo je izvršila domača yui(a »Samolct« v Poznanju. Mestna ob-
.lna bo' uporabljala letalo v naglih slučajih °°lezni, ko je treba bolnika nemudoma pre-?e‘jati v bolnico. Tako se bo mogla tudi ezela koristiti od takojšnje zdravniške pomoči.
Pred kraikim se je vršila v vladnem ko-"lisarijatu v Varšavi konferenca o varšavskih salonih za negovanje lepote. Konferenca je naravno vzbudila velikansko zanimanje ne samo pri zdravnikih, vladnih za-i stopnikih in pri policiji, temveč tudi pri navadnem meščanu. Saj pogoltne pomlajeva-vanje in pudranje boljše polovice velik del ''išnega budžeta. Toda konferenca ni obletavala ekonomične strani kozmetike, temveč se je zanimala samo za zdravstveni ai), -kozmetičnih salonov in za kozmetična K°nštatirala je, da saloni za konzervi; anie lepote na naravnost strašen na-
klet 'm 9,0 lahkomiselnost žen in de-
l'„.Ne Pripravljajo jih samo ob zdravje in >epoto, temveč večkrat tudi ob življenje. Nekateri kabineti za lepoto izvršujejo razpne intimne zelo nevarne operacije. Zelo Moderno je n’ pr. injiciranje parafina, v svr-—   —    —
Stran 8.
rt*«; waBiWia»^ v ■
ho odprave gub. Tako injiciranje pa lahko povzroči zamašerije delikalne žilice in stvar se konča s smrtjo, izrezanju bradavic in znamenj sledi večkrat zastrupljanje krvi. Obdelovanje kože z različnimi silnimi mastmi in z elektriko povzroča večkrat mesto pomlajenja obup in solze. Konferenca je tudi podčrtala fakt, da so na dnevnem redu sodni procesi med kozmetičnimi saloni in njihovimi klijentiniami. Toda nad elegantnimi, dišečimi sobami varšavskih salonov visi še druga skrivnost. Med rožnatimi stenami se vršijo sestanki, izmenjavajo se ljubeči pogledi, sladko šepetajo pari in se h koncu družijo v nenavadnih objemih. V vijolnem mraku se vrši kult lezbične ljubezni. - Zato so sklenili mestni očetje, da se podvržejo kozmetični saloni strogim določbam in predpisom. V kratkem bo izdana naravnost drakonska odredba.
Dr. Božena Kokalj.
OPOZORILO JAVNOSTI.
Odbor za postavitev spomenika kralju Petru I. v Ljubljani je razposlal že do 13.0C0 prošenj glede prostovoljnih prispevkov za spomenik. Poleg tega je izdal 5000 nabiralnih blokov in postavil tako svojo akcijo na najširšo podlago. Njegovo delo doslej, žal še ni imelo zaželjenega uspeha, ker se je na prošnje odzval le neznaten del naprošenih korporacij in zasebnikov, vendar je pa upati, da se odboru v doglednem Sasu posreči nabrali toliko denarja, da se bo Slovenija s spomenikom v Ljubljani oddolžila velikemu borcu za naše osvobojenje in ujedinjenje. Ne glede na ogromno propagando in pripravljalno dele, ki ga je opravil odbor z lastnimi močmi in požrtvovalnostjo poedinih članov, ga pa naša javnost žal ne podpira v toliki meri, kakor bi bilo pričakovati glede na vzvišen namen te akcije. Dogaja se celo, da mečejo izvestni činitelji odboru v njegovem napornem delu polena pod noge in podirajo to, kar on s težkimi mukami gradi. Tako je po-• lal veliki župan ljubljanske oblasti že sredi avgusta vsem srezkim poglavarjem okrožnico, v kateri jih poživlja, naj zbirajo v svojem področju prostovoljne prispevke za spomenik kralju Petru ter pošiljajo denar ravnateljstvu pomožnih uradov velikega župana. V ( krožnici pa ni povedano, za kateri spomenik se; nabirajo prispevki, tako da si darovalci niso na jasnem, kajti spomenike kralju Petru nameravajo postaviti skoraj istočasno kakor v Ljubljani tudi v mnogih drugih krajih naše države. Smatramo, da je postavitev spomenika kralju Petru I. v Ljubljani zadeva, ki se tiče v prvi vrsti Slovenije in da od nas Slovencev nihče ne more zahtevati, da bi prispevati za spomenike v drugih krajih, dokler sami v svoji prestolici nismo postavili spomenika. Zato opozarjamo vse darovalce brez izjeme, naj se prepričajo, za kateri spomenik so namenjeni prispevki, predno kaj darujejo. Slovenija bo itak s težavo zbrala za spomenik v Ljubljani potrebni znesek in zalo se nam «di vsaka vzporedna akcija, pa naj bo namenjena spomeniku v kateremkoli drugem laaju, neumestna in za Slovenijo nesprejemljiva. Vse darovalce naprošamo, da pošiljajo prispfevke neposredno odboru za postavitev spomenika kralju Petru I. v Ljubljani, Kongresni trg l-II, štev. ček. računa. 14.673. Pri predložitvi nabiralnih pol in blokov naj se pa vsak darovalec prepriča, je-li
prispevek res namenjen spomeniku v Ljubljani. Neobiiodno potrebno je preprečiti vsako akcijo, ki ovira delo odbora za postavitev spomenika kralju Petru I. v Ljubljani.
RADIO - RAZSTAVA IN RAZDELI TE V NAGRAD.
Dne 9. t. m. je priredil Radio-klub v Ljubljanskem dvom intimen večer, na katerem ie razdelil odlikovancem letošnje radio razstave, strokovno ležko pridobljna odlikovanja.
Če pogledamo nazaj na radio-razstavo moramo priznati, da je bila popolna, vse-stranka in zato strokovno zelo podučljiva. Poleg okusnih, kompletnih prejemnih aparatov, raznih zvočnikov in anten, sta bili razstavljeni tudi dve amaterski oddajni postaji za kratke valove, nadalje razvoj raznih tuljev in žarnic in razni merilni instrumenti. Razstave se je udeležilo 23 amaterjev. Razstava je pokazala, da je radioamaterstvo v Sloveniji, predvsem strokovno visoko razvito, in da koraka vzporedno z razvojem moderne radio-iehnike. Na tem mestu moramo povdariti, da polagajo naši amaterji največjo pozornost na strokovno tehnično stran in ne na zunahjze oblike in efekte. Neki kritik, ki je obiskat svetovno radio razstavo v Newyorku je v praškem >Rado Journalu« napisal, da je bila ta razstava podobna razstavi modernega pohištva, nikakor pa ne radio-razstavi.
Isto strokovno stremljenje kakor amaterji, )e imela tudi stroga, strokovna, ocenjevalna komisijo pod predsedstvom g. ing. Matka Kolariča. Najboljši dokaz za to, bili člani te komisije, med katerimi najdemo naše najboljše strokovnjake na polju radio-tehnike, so gg. prof. Andree, ing. Eržen, šef Jakopič, prof. Nardin in cand. ing. Stegu. Ocenjevalni pogoji so bili v primeri z drugimi, inozemskimi razstavami zelo strogi in,obširni. Komisija je sestavila osem točk, ki 'so dale skupaj 60 dosegljivih točk.
Prvo nagrado in zlato kolajno je dobil g. Vojko Zelenik, Ljubljana za. njegov 4-cevni aparat »Browning Drake«, dosegel je 49.64. Drugo nagrado in srebrno kolajno je dobil g. Milan Grosičar, tehnik, Ljubljana, za njegov 4-cevni aparat »Neufrovox,: dosegel jo 48.31 točk. Tretjo nagrado in srebrno kolajno je dobil g. Benjamin Lenassi, Logatec za njegov 2-cevni aparat »Audion z reakcijo«, dosegel je 40.65 točk. Četrto nagrado in bronasto kolajno je dobi g. Rudi Omota, dijak, Ljubljana za 4-cevni aparat, dosegel je 40.31 -točk. Peto nagrado in bronasto kolajno je dobil g. Bogomir Bajec, Rožna dolina za 2-cevni aparat »Autodvne«, dosegel je 36.39 točk. Priznanje je izrekla komisija g. Ladu Babniku, tehn. iz Dravelj za njegov 2-cevni aparat »Reinarts«, dosegel je 32.89 točk. Poleg lega je klub določil še tri denarne nagrade v znesku 500, 300 in 200 Din, tvrdka l'rar)c Bar v Ljubljani pa je prispevala denarno nagrado 500 Dn in 2 telefonski sliišali: Borovo nagrado sta si razdelila prvi in drugi nagraditelj, slušalo pa je dobil četrti in peti nagraditelj.
Gospod predsednik konzul Dular je v lepem, jedrnatem govoru navzočim odliko-i vancem izročil kolajne in jih bodril k na-| daljnjemu, vstrajnemu, strokovnemu delu,
; ker razmah amaterjev bo šele pričel, ko
dobimo prihodnjo spomlad svojo oddajno postajo v Domžalah.
Radio-klub, Ljuhljana.
Modno pismo.
Offrtač iz temnomodrega velura, okrašen z lisičino .
Obleka iz jerseva. Suknjič ima originalne °kraske.
Male moderne deklice nosijo usnjene rokavice, ki še dajo prati.
— Verica nosi za šolo ogrtač iz velura.
— Dečji figuri Marice se odlično poda ogrtač iz angleškega blaga.
— Milena spremlja svojo mamico na po-sete v lepem ogrtaču iz modrega velura z ovratnikom in manšetami iz sivega kizna.
— Na drugi sli)<i vidimo iz sivega velura klobuke. Prvi, v stilu directoiue, je iz rož-
j natega samota, drugi iz niodre klobučevine j s phsirano pentljo.
! Danes tudi na našo najmlajšo gospodo j nismo pozabili. Prinašamo sliko dečje oble-| ke iz angleškega blaga in koniden ter topel ogrtač iz modernega ratinea.
Opat znamenitega strahovskega samostana v Pragi, Metod Zavorni, ki je bil te dni izvoljen za predsednika čehoslovaške-rumunske lige,
Književnost.
Moliere: Skopuh (L’Avare),
komedija v petih dejanjih. Prevel Niko Kuret, Ljubljana 1927. Založila Jugoslovanska knjigarna. Ljudski oder XII. zvezek. Ceua 18 Din. Za izvrstno burko »Scapinove zvijačo ki je lani prešla vse podeželske odre in povsod vzbujala salve smeha, smo dobili sedaj v izvrstnem iprevodu Niko Kureta še Molierovo klasično komedijo »Skopuha«. Skopuh ima vse polno resnih momentov, vendar je tudi toliko komičnih prizorov v igri, da se bo občinstvo tudi po Skopuhu izvrstno’ zabavalo. Figura Skopuha, ki ima še dandanes ponekod precej podobnosti, je mdjstersk6 delo pisatelja-umetnika. Ker je bil Moliere sam igralec, je znal pisati za igralce, zato vsebuje igra vse polno efektnih prizorov in vlog, ki so nalašč za igralce pisane. Ima 10 moških in 4 ženske vloge. Od teh 10 moških vlog, je 5 epizodnih, tako, da rabi režiser samo 5 + 4, vloge. Igri jfc pridejan predgovor (napisal prof. A. Robida, v katerem najde "režiser''vse potrebne napotke in nasvete glede kostumov, karakterizacije oseb, sploh vsega, kar je važnega v igri. Tudi predavatelj pred igro bo našel marsikaj porab-nega v A. Robidovem predgovoru, kar naj občinstvu v uvodu razjasni in razloži. Zato smo prepričani, da bo našel »Skopuh« pot po vseh podeželskih odrih in da bo ljub gost ker je dobrih dger itak malo na razpolago. Ljudski oder bo prinesel v tisku letos poleg »Lumparija Vagabunda« in .Skopuha« še na novo prirejenega »Krivoprisefaika« ja »Zapravljivca«, tako, da bodo odri za vso sezono preskrbljeni. »Skopuh«' ni odersko zma-šilo, ampak stvar stalne literature in vzgojne vrednosti, ki je kot komedija edina svoje vrste.
>Vi imate zamolkel glas, metaličnega zvos» ■ malo v njem.«	j a
malo metalienega zvoka % rjev v zlatu vam plačam zi |
Hm... da... Sedaj pa vaš glas res lep* | zveni... Sprejmem vas.
— -	'	i	■■■»	i.,,———	....i...iig S
AMERIČANA
Veliki »meniški kritik H. L. Meneken na . daljuje v listu »American \Jeccijry» vztraj* ? no svojo rubriko »Američana«. Pod tem na4 f, s lovom ponatisne vsak mesec enkrat šest § strani samih tekstov, ki -so izšli že kje dru* god v Ameriki. »Američana« so postala iyj#' tologija ameriške neumnosti! in najhujše ’pu-
li' :„ i„ >•	•__ _________v* __ •
Ifistl
orožje t
nckena.
eles
sicer ne prevet; int-o par pi ime rov A
'Oltike-a. ag
ik»Coo
iv puWiciat|čnega;i
_	  'imeSrje	zfpela	jSL
sečniku Coolidge-u takole čast. in slavo •''predsednik Coolldjge je edem qd naj«ltfč-liejših' mež, kar'jih je rezidiralo Kdaj v Beli hiši. Dosegel je duševno višino, ki mu je omogočila, da je uvidel, da mednarodni problemi niso prav nič bolj komplicirani, kot vprašanje: »Kako naj prodam svojega konja?«
namizni kis iz vinskega kisa.
laMmatlt >wmd>o. m TMIm «•». **■*. Tthnlino In h Ig II »nlino najmodarncl« m r • | • n a kitama v JugoslavliL
Sija Erenburg:	st)
Ljubezen Jes&nne-e Ney.
(Iz ruščine prevedel Š. L.)
Bog ve, koliko denarja bi že zaigral naš hazardist, če bi se v njegovo vnetost ne vtaknila m-lle Viole, ki se je naveličala čakali na svojega prijatelja. Stopila je k mizi, kjer je
igral in ga je poklicala. On je ni slišal. Prijela ga je za ramo in se nagnila k njemu tako, da je začutil njeno grud. To ga je prevzelo. Ena strast je premagala drugo. Hazardist je vstal, popravil pomanjkljivost na svoji obleki in odšel za svojo prijateljico v sosedno dvorano, kjer je bila kavarna. Hazardist je bil očividno hud babjek. Strežaj mu je predložil mrzlo limonado ali sladoled. To bi ga pa ne ohladilo in je hazardist poznal samo eno preizkušeno sredstvo, ki ga je bil spoznal v svoji daljni domovini:
— Caja! Dvojno porcijo!
Začudeni Violi je pojasnil:
— Če je človeku vroče,e se mora napiti vročega čaja, da se popolnoma spoti.
Zadnja beseda se je nekam čudno slišala, ker je bil on že brez nadaljnega potenja podoben človeku, ki je prišel izpod prhe.
— Ali vam ni pomagalo moje koleno? — se je zasmehljivo nasmehnila Viole.
— Ne. Koleno je neumnost. Prijetno pa je poljubljati ga. Krasno koleno imate, ki pa pri igri kljub temu ne pomaga. Ah, Če bi imel jaz svoj ustnik!
In davni prizori so stopili pred oči igralca. Sede ob strani m-lle Viole, najdražje in najtežje dostopne kokote, je 011 naenkrat-zagledal pred seboj umazano sobo fevdosijske-ga prenočiSča, kamblao na grški način, to ubogo skledo leče, za katero je on smrkavemu Aristarhu prodal svoj ustnik. Ves oddan svojim spominom je hazardist vzdihoval in goltal, čašo za čašo, vroč čaj. Njegovi spomini pa niso bili niti mirni, niti nedolžni. Ne upoštevajoč davnega časa, marinpolskega inženerja, špijonske listine, kože postarane miss in drugega, mu je bilo dovolj, če se je spomnil pisanega mačka, ki se je podil za njim po bulvarju'Edgar Quinet. Pri tem s politi n u ni samo zavzdihnil, marveč tudi zastokal. Pa še rama Chiehy! Pa kolodvor? In vse, kar je temu sledilo! Ko je izpit šesti kozarec čaja, je zajavkal:
—	Recite mi »ubogi Niko . — Vi govorite tako melodično, da se pri tem spominjam svoje matere.
To je on lagal, ker se svoje matere sploh ni spomnil. Teta, ki ga je vzgajla, mu pa tudi ni govorila ubogi Niko , ker je bila z njim surova. Hrepenel je pa po prevari, iška’ jo nežnosti, hotel je, da so komu zasmili. Vlile Viole ga je uslišala in mu večkrat ponovila ubogi: Niko% da bi rešila svojega kavalirja melanholije. Kavalir je pa prijel že sedmič čašo in še vedno vzdihoval.
Zakaj je tako nesrečen? Saj se je vendar izpolnila njegova želja in je 011 zdaj v San-Remo, samo deset kilometrov od Meutone.
j od okni je majksi večer, oljke in morje. Mogoče je samo utrujen, saj je od one izredne noči, ko se je odpeljal iz Pariza preteklo že več, ko dva meseca.
Kje je bil Halibjev ves ta čas? Kako je živel? Slabo! Spočetka je bil v bedi, v strašni kruti bedi, v takt, da se je s slastjo spominjal odeje v hotelu Mouton-Ouveigue. OdSul j( v Mainz. Tz Mainza so "jo premaknil v Frankfurt. Za voznino je oddal zadnje franke, ki so mu ostali od večerje v restavraciji : Lavenue . Halibjev je trpel lakoto. Pet dni je brodil ko pes brez gospodarja, prosil miloščino in pobiral čike. Ko se je ponoči zavlekel pod železniški most, je otipaval žep svojega telovnika in jokal od zlobe. Življenje ga je izzivalo in se iz njega norčevalo. Končno ga je pa le obsijala ideja. Izdal fce je za poštenega Juda, Mojzesovega zakona, pri čemur mu je dobro služil njegov orlovski nos, ki je ob drugih prilikah izpričeval njegovo sorodstvo s knezi Dolgorukovi. Kot Jud se je prerineil v »Društvo pomoči žrtvam ukrajinskih pogromov;, kjer je dobil malo posojilo. Za ta denar se ji' dostojno oblekel in se odpeljal v Berlin. Tam je našel nekega Mojzesa Jakobija, ki je v Amsterdamu kupčeval 7. briljanti in prišel v Berlin, da kupi za brezvrednostne marke podobne dragocenosti. Halibjev je nekoč z njim posedel v hotelu Regina . Po tem večeru ni več otipaval žepa svojega telovnika in tudi ni več jokal od besnosti. Odpeljal - ■ je v San-Remo, da se navžije življenja. To je bilo sredi aprila.
! Halibjevu se je odprlo novo, sinje, solnčuo j življenje, podobno plakatom, s kakoršnimi
i	ravnateljstvo Kazine propagira vse prelesti prebivnaja v San-Remu. Motite pa se, c« mislite, da je bil srečen. Še dolgo ne! Najrazličnejše okolščine so ga ovirale, da bl užival, kar bi 11111 ponudilo letovišče. V vrsti strah. l)a. Kas tor in Cerkaske prečne
j ulice, poosebljena hrabrost, je zdaj dobival lake napade bojazni, da se je včasih tresel ko šiba. še NViehenson bi mu svetoval, naj vzame valerijanoviii kapelj! Predno je sto-] il Halibjev v sobo, je najprej pomolil roke, ki so obvehale, če ne preli kakšna nevarnost. Bal se je vsakega praga. Pri pogledu na policaja mu je postalo slabo. Sam sebe je zato mrzil. S silo seje nalašč približal P°" licajem in jih vpraševal, kje je ta in ta ulica-/ Med vprašanjem je mislil:	Kaj	pa, če me
pograbi za vrat, namesto, tla mi odgovori?«'
O potovanju v Pariz ni smel niti misliti. Vedel pa je,da bo miren šele tedaj, če bo imel pogum in šel v Pariz, še več, če bo hladnokrvno pritrkujoč s palico šel po ulici Tibon-mairy. Vse križem je pripovedoval, da pojde kmalu v Pariz, čeprftv ga ni nihče o tem spraševal. Če je prišel v novo mesto, je takoj odšel na francoski konzulat in tam govoiil o vizumu. Ti obiski so bili zanj najvecja muka, Ko jih je odpravil, je bil cel dan brez smisla za drugo in si je deval na prsi mrzle obkladke. Vse to mu ni pustilo, da bi užival življenje.
(Dalje prih t
tovarna vindkega kisa, d. i o.	Ljubljana
naifineiii in naiokusn~s*1
Radi pomanjkanja prostora se proda še nova moderna
črno politirana jedilnica
iz trdega lesa. — Naslov v upravi lista.
etiket«
»TAR 4 SVETEK)!
LjafcijaM ^etre c'
Inserati v
»Narodnem dnevniku" imajo velik uspel*-
MALI OGLASI.
Za vsako beseda se p!a*» BO par. Za debelo ti«lta»* pa Din 1.—.
Gospodična
vešča vseh pisarniških d»* išče službe. Gre tudi edeti do dva meseca brezplačno Cenjene ponudbe pro*J,D* upravo lista p°d ’ 'lr ljiva«-
Koks - Čebin
WoHova t/II. - Telet. 20H
Kupi se
Planinski Vestnik 51. t.» XVIII. letnik 1912	-
gBlIBESu 1 Ponuditi v upravi lista.
ycni/i m uubuana
■ i3i\Mi*nM ntKKUK gregor**««»
v TRG**BND. D* D*
sa tisk vmH cenik«, tabele, val
. nKvfnih industrijskih in uradnih tiskovin. *
*	LASTNA KNJIOOVIZMICA.
Uredb^ prometa v Georgiji.
Dnevno povelje št. 19 torta Beuming, Georgia vsebuje sledeče lakonične stavke: »Že večkrat se je pripetilo, da so avtomobili prehiteli komandanta na službeni vožnji. Taki prestopki zoper vljudnost so prepovedani.«
Texas napreduje.
To je razvidno iz sledeče sodbe, ki je bila izrečena -nedavno v Parizu, Texas:
W. Me Denaldcva oporoka se proglaša veljavnim ter se ugovori zoper njo zavrnejo. Utemeljitev: »Dejstvo, da je zapustil kdo l,000.(iC0 dolarjev za zgradbo astronomične-ga observatorija še ni nikak dokaz za to, da ni bil pri zdravi pameti.«
pisana nagrada še na razpolago. Izsledili smo možakarja, ki je nedvomno identičen z morilcem Edelsteinom iz Tacome.« TacomsRa policija je brzojavno odgovorila:	Tudi	mi
: smo ga izsledili, nakar smo ga aretirali, j Že dve leti setii v tukajšnji kaznilnici.
GROZEN ZLOČIN 60 LETNE STARKE.
Pri posestniku Albinu Pouiiquen-u v neki bulonski vasi ie služila 60 letna dekla Morija Pouliguen. Prošlo nedeljo je šla Marija Pouliguen zjutraj zgodaj k maši. Ko sc je vrnila, sta se podala v cerkev posestnik in njegova žena. Svoje štiri otroke v starosti od 7 let do 13 mesecev sta pustila doma. Kaj se je potem godilo, se ne ve. Ugotov-
; Ijeno je le, da je izvršila dekla krvav zločin, | j ki se da rekonstruirati samo v glavnih po- j j tezah. Domneva sc, do je hitela Marija Pou- j j Itguen po odhodu kmeta in kmetice v ku- j i liinjo po oster nož z 10 cm dolgo klino, na-| kar se je vrnila v sobo, v kateri se je igral i sedemletni Jean s svojo štiriletno sestro j Ano ter pograbila )eana z levo roko za la- J se in ga zaklala. Nato je zaklala Anico, ki | je hotela, videč, kaj se je zgodilo z njenim bratom, prestrašena zaman ubežati. Med- j
1	tem je pritekel v sobo 6 letni Marcel. Star- j ] ka ga je zabodla z nožem v prsi. Deček se j j je zgrudil težko ranjen na svojo sestrico. , | Nato je prerezala Marija Pouliquen 18 me-, secev stari Antonijeti vrat. Otrok se bori s : smrtio.
Ko je bila zločinka s klanjem golova, je umila nož in roke ter odšla k župniku, kateremu je povedala, kaj ie učinila ter ga vprašala, če ji more greh odpustiti. Kmalu nato je bila aretirana.
V	preiskovalnem zaporu se obnaša mo^ rilka popolnoma mirno, kot da se ni nič zgodilo. Na vprašanje, zakaj je izvršila krvavi zločin, odgovarja, da se ne spominja ničesar, češ, da je izvršila dejanje v duševni zmedenosti.
Medtem pa se sumi, da je zaklala starka otroke iz osvete, ker sta jo gospodar in njegova žena nedavno ostro ukorila.
Druga verzija.
Pastor Charles S. Poling je navedel svojim brumniim poslušalcem v Pittsburgu sledeče podatke:
Nebesa merijo po podatkih Sv. pisma
1,150.000	kvadratnih milj, so torej desetkrat j večja kot Nemčija in Francija skupaj in dvaj- i setkrat večja cd Anglije. Če vzamemo kot bazo gostest prebivalstva v Londonu, je v I nebesih prostora za 100 milijard ljudi, torej j za sedenidesetkrat toliko kot jih je na zean- j lji.f.	'	.	I
Skrivno-t univerze v Lincolnu.
Vsaka ameriška univerza ima svoje mate tajnosti. Univerza v Lincolnu pa svoje tajnosti ni obdržala zase, temveč jo je objavila v obliki komunikeja.
»Mister Albert R. Jones je bil izvoljen za častnega člana nadzorstvenega sveta lincoln-ske univerze. S tem so se letni dohodki za 1,342.041.62 dolarjev zvišali.
Zemljepis.
Times r, Seatle, objavlja:
Profesor Evers ima danes zvečer ob 7.45 predavanje, na katerem bo podal informacijo o sledečih vprašanjih:
1. Natančna določitev prostora, kjer se nahajajo nebesa.
2. Opis prebivalcev nebes.
3. S čim se pečajo prebivalci nebes.
4. Ali se otroci v nebesih vzgajajo?
5. Zakaj v nebesih ni dolgočasno?
100-odstotna policija.
»Times« v nadebudnem mestu Tacama v državi \Vashington, poroča:
»Chicaška policija je brzojavila včeraj v Tacomo: >Ali je na Izidora Edelsteina raz-
Slavni japonski slikar Fujita s svojo evropsko ženo pri vsakodnevni jutranji telovndbi.
Znameniti ruski komponist Rahmaninov v K n .-ii •)-■ n;kih kozakov. Obenem z Rahnia niiit.vim dirigent kozaškega kora žarov." 1' i!-.<i ko.aki pri rede jubilejni tisoči kom
i-ert oa Dumju.
Ivi ajatol]: Alekessfrr Ž«l«ulk*r. - Urejuj«: Vladimir	-	Za	tiskarno	»Merkur«	odffovorea:	Andrei	Sisrer.	Vsi	▼	Ljubljasi.