Št 38 (1017) Leto XX NOVO MESTO, četrtek 18. septembra X X 1969 mM KNORR se zanima za naš krompir Ker bo znana švicarska tovarna prehrambene industrije KNORR sodelovala pri gradnji tovarne za predelavo krompirja, se njeni strokovnjaki zelo zanimajo za pridelovalne in ekonomske razmere pri nas. Minuli teden so izvedenci te tovarne in ljubljanske tovarne KOLINSKA obiskali trebanjsko zadrugo in se z ntfenim vodstvom raagovarjali o pridelovanju krompirja ter o predelavi v krompirjevo moko in kosmiče. Videti je bilo, da so bili z mnogimi ugotovitvami zadovoljni. Krčani terjajo 52 milijonov Občinska skupščina v Krškem je na torkovi seji — udeležil se je je tudi podpredsednik republiške skupščine dr. Joža Brilej — ugotovila, da dolgujejo poslovni partnerji krškemu gospodarstvu 86 milijonov din, medtem ko je gospodarstvo dolžno poslovnim partnerjem 34 ■milijonov din. Gospodarstvo tako dejansko terja od dolžnikov 52 milijonov din. Poudarili so, da tolikšna medsebojna zadolženost zelo zmanjšuje likvidnost podjetij. Odborniki -so tudi zahtevali, da vsi izpolnjujejo načela gospodarske reforme. PO 31 LETIH NA MESTU SESTANKA: Tovariš Edvard Kardelj z ženo Pepco pred Tončkovim domom na Lisci skupaj s predvojnimi posavskimi komunisti in drugimi udeleženci sobotnega slavja (Foto: M. Legan) PROSLAVA 50-LETNICE USTANOVITVE KRJ V spomin na zgodovinski sestanek Podelitev spominskih plaket udeležencem sestanka na Lisci ter knjižne nagrade za predvojne komuniste Posavja - Obisk uglednih gostov Spomladi 1938 (natančnih podatkov razen spominov ni) je bil na Lisci pri Sevnici prvi sestanek novega vodstva KPJ v domovini, katerega so se udeležili: Josip Broz Tito, Edvard Kardelj, Franc Lesko-šek-Luka, Milovan Djilas, Aleksandar Rankovič, Ivo Lola-Ribar in Rade Končar. Ker je bilo lepo vreme, je bil sestanek kar na. travniku. Na Lisci so sprejeli sloviti marčni razglas CK ZKJ, v katerem so opozorili jugoslovanske narode pred grozečo fašistično nevarnostjo. V spomin na ta dogodek je medobčinski svet ZK za spodnje Posavje priredil v soboto, 13. septembra, v ga- snskem domu v Sevnici slav nostno sejo, ki jo je vodil udeleženec sestanka na Li sci Franc Leskošek-Luka. Prisotni so bili Audi predsednik republiške skupščine Sergej Kraigher, sekretar seKretan-ata CK ZKS inž. Andrej Ma rine, članica sveta federacije Lidije šentjurc, Boris Ziherl, Fianc Šetinc, razen drugih gostov in domačinov pa tudi preživeli medvojni komunisti iz Posavja. V slavnostnem gov >ru je član predsedstva CK ZKJ Stane Kranjc poudaril pomembnost zgodovinskega sestanka novega politbiroja na Lisci ter nadrobneje opisa. DANES LICENCIRANJE GORJANSKE PROGE. Prireditveni odbor za gorsko avtomobilsko dirko »NAGRADA GORJANCEV« bo danes popoldne s predstavniki športne komisije AMZS določil še zadnje podrobnosti za ureditev tekmovalne proge na gorjanski cesti. Dan dirke, 12. oktober, se naglo približuje in tudi med domačimi privrženci drenih voženj jc slišati vse več vprašanj o tem, kje sc lahko prijavijo in kako bo dirka potekala. Dokler ne bo odprta posebna informacijska pisarna, daje vsa pojasnila sekretar AMD Novo mesto v društvenih prostorih na Ljubljanski cesti (tel. 21-2R4), podrobneje pa bomo o dirki pisali tudi v prihodnji številki našega tednika. Na sliki: inini-co-oper na poskusni vožnji v ovinku pod cestarsko hišo na Gorjancih. Foto: M. Moškon Anica Praznik na državnem prvenstvu Od republiške šahovske zveze smo zvedeli, da bo lctoSnja republiška Šahovska prvakinja Anica Praznik' zanesljivo sodelovala na ženskem državnom Šahovskem prvenstvu, ki se začne 32. septembra v Leskovcu. delovanje partije med obe ma vojnr \ posebej Se v Pc«savju. v nadalje. anju sla mostne seje je sekretar medobčinskega sveta ZK Jože Bogo v;č izročil spominski plake-ti, ki jih je v ta namen izde-! (Nadaljevanje na 3. str.) | TOVARIŠ TITO V SISKU: » Spoštujmo dinar! Predsednik republike poziva delovne ljudi, naj kar najbolj skrbe, da bi vsestransko sposobni čim več doprinesli svojim kolektivom in s tem povečevali osebne dohodke - Razlike v nagrajevanju morajo biti, samoupravna socialistična družba pa podpira spodbudno nagrajevanje »Gre predvsem, za to, da je treba nekatere stvari v našem sistemu popraviti, kajti nekatere danes zares več ne ustrezajo našim potrebam. Zaradi takih slabosti v sistemu, kakor tudi zavoljo subjektivnih napak, prihaja do popačenj in nemogočih stanj, katerih posledice naposredno občutijo delovni kolektivi, vse to pa se negativno odraža tudi na političnem področju. Pojavljajo se namreč nasprotja med republikami, pa tudi nasprotja med našimi občinami in področji.« Te besede je med drugim namenil predsednik Tito 9. septembra predstavnikom občine Sisak, prek njih pa tudi vsem tistim, ki se bore, da bi gradili naš gospodarski in politično-družbeni sistem tako, da bi' stalno krepili moč celotne socialistične skupnosti. Tudi tokrat je tovariš Tito opozoril na nelikvidnost v gospodarstvu, ki korenini predvsem v nepokritih in dolgoročnih investicijah. Mnogi pri nas gradijo »hišo od strehe proti temeljem«, s tujim denarjem. Po vsej državi je zamrznjenih več sto milijard dinarjev, zagovorniki takih investicij, čeprav osamljeni, pa zdaj zahtevajo, da je treba dinar devalvirati oz. mu zmanjšati vrednost. Dinar pa se je kot čvrsta valuta že uveljavil tudi v tujini. »Dinar moramo čuvati, to pa bomo storiti tako, da se ne bomo lotevali nepokritih investicij. Tako bomo imeli več sredstev, s tem pa bomo tudi preprečili tudi vse špekulacije z visokimi obrestmi in podobno«, je dejal tovariš Tito v Sisku. Ostro je kritiziral tudi pojave uravnilovke, ki je v nasprotju z načeli nagrajevanja po delu. Tovariš Tito se je dosledno zavzel za nagrajevanje po delu in uspehih. OB 25-LETNICI USTANOVITVE SLOVENSKEGA BANČNIŠTVA Najlepši lokal v vsej Beli krajini Na dvodnevnih slovesnostih so slovenski in jugoslovanski bančniki proglasili 12. marec za svoj praznik - Na zborovanju v Črnomlju je govoril dr. Marijan Brecelj, podpredsednik zvezne skupščine Ob 25-letnicd ustanovitve Denarnega zavoda Slovenije in v čast 50-letnici ZKJ so delegati slovenskih bank in drugih republik počastili jubilej z več prireditvami, ki so se vrstile v Črnomlju 12. in 13. septembra Prvi dan so se najprej sestali člani izvršilnega odbora KBH Ljubljana, ki so si ob obisku Bele krajine ogledali tudi tovarno Iskra v Semiču. Zvečer je bila za goste in domače prebivalstvo svečana akademija v Prosvetnem domu, na kateri so nastopili dragatuški tamburaša in folkloristi ter Akademski pevski zbor »Tone Tomšič« iz Ljubljane. H kvaliteti programa je pripomogla tudi ’ strokovna konferansa Marjana Kralja. Osrednje slovesnosti bančnikov pa »o bile v soboto dopoldne na lepo okrašenem Dr. Marijan Brecelj, podpredsednik zvezne skupščine, med govorom na Črnomaljskem trgu Z BESEDAMI SE NE DA IZREČI POHVALA ZA TAKO POŽRTVOVALNOST Ponoči je rešil dekle iz savskih valov Marko Tomše s Čateža je v temi skočil v deročo Savo in sledil obupnim klicem na pomoč - Reševal je na mestu, kjer si dobri plavalci niti podnevi ne bi upali med skale in vrtince Bilo je v ponedeljek, 8. septembra zvečer. Petnajstletni Marko Tomše je kramljal z očetom pred domačo hišo na Čatežu. Nenadoma sta oba zaslišala, kako so pri Budičevi gostilni klicali: »Brigita, plavaj na desno! Plavaj bolj desno!« Trenutek zatem je že prišel do njiju krik utapljajočega se dekleta: »Na pomoč! Joooj, rešite me!« in se v naglici odpeljal ob savski obali navzdol. Spotoma je odmetaval kose obleke. Ob bregu »e je zbralo veliko ljudi: gostov iz gostilne in domačinov. Marko je dvema takoj dejal, naj gre-sta reševat, vendar nihče ni imel poguma. Todaj je sam skočil se je položaj povsem umiril Doslej je nad 30 držav priznalo novi režim, med njimi elesile BEUFAST — V zacu>)ih dneh sto bila ubita na ^Sevemen Irskem ‘iva britanska vojaka in ponoči 90 se vnemali poulični boji. V Londonu so zeio zaskrbljeni zaradi položaja in nameravajc poslati okrepitve v Ulste: Zdaj > na Severnem Irskem 7f“ brita^skib vojakov. CIUDAD ME301X> — Kubanski zunanji minister Raul Boe je na hitrp odpotoval » Havt.* v me niško glavno meeto, kjer se je sestal s predsednikom Diazom Or-dazom. Tako so izgiadili spor, ki je nastal, ko je Havana obtočila mehiSkega diplomata, da vohuni u Američane BIAFRA — Biafrski voditelj Oju-kwu je zavrnil najn •vejt' sporazum med nigerijsko rladc j* Mednarodnim Rdečim križem o poletih letal s pomočjo z. Biafro, ker »bi Lagos poekušai izkoristiti ta sporazum r vojaške namene« DETROIT — Ameriška avtomobilska družba F'-'d, druga \ Ameriki, je te dn Izdelala stomffljon-to vozilo V 66 st’>- Je dala na tržišče 78 milijonov oiebnih avtomobilov, 18 milijonov tovornjakov in 4 milijone traktorjev. za 1,43 din pri litru. Njihova poprečna cena je lani dosegla že 9,34 din, kare je več kot štirikratna odkupna cena. Pri prodaji vina igra pomembno vlogo prometni davek, ki ga v nekaterih občinah podraži tudi za poldrugi dinar. Občine potrebujejo denar. Zbirati pa bi ga morale drugače. Približno toliko vina, kot je registrirane prodaje, se proda namreč mimo vednosti občinskih organov in bree plačila prometnega davka. Tak davek naj bi bil torej nižji, plačah pa bi ga vsi prodajalci vina. Po predlogu, ki so ga sestavili pri zvezni gospodarski zbornici, naj bi od litra vina plačali le 30 do 50 par. Ob nižjem prometnem davku bi bilo Tnanj prikritih prodaj* na vinskem trgu pa več reda. Tudj poraba vina bi se gotovo zvečala. Ljudje- pa oi pili manj močnih, žganih pijač. JOŽE PETEK j tedenski zunanjepolitični pregled] tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled] ■ SREČANJE SLOVENSKE MLADINE V KOZJEM — Ob 50-letnici ustanovitve SKOJ in KPJ je bilo v soboto in nedeljo v Kozjem srečanje slovenske mladine, ki se ga je udeležilo kakih 1500 mladih. Na zborovanju v nedeljo je govoril član izvršnega biroja predsedstva ZKJ Edvard Kardelj. Najprej je orisal revolucionarno pot SKOJ, pretresljivo zaznamovano z boji, uspehi in velikokrat tudi s krvjo. Dejal je, da je zgodovina SKOJ-a tudi danes prepričljiv učitelj mla-dirr rodovom socialističnih borcev. Nato je Kardelj opozoril na očitke nasprotnikov socializma, ki pravijo, češ: Marks, marksizem in socialistična revolucija so obljubljali delovnemu Človeku, raj na zemlji, zdaj pa tega raja ni. V resnici pa nihče ni tega obljubljal, marveč so marksisti vedno opozarjali, da napredek družbe nima konca in da zato tudi ni dokončanega modela ideala družbe, idealne socialne pravičnosti. Pač pa je naša revolucija obljubila delovnemu človeku, da bo njegov današnji in jutrišnji interes v socialistični družbi tista vodilna in vladajoča sila, ki bo usmerjala družbo. V večji meri kot kjerkoli na svetu je naša revolucija uresničila načela: tovarne delavcem, zemljo tistim, ki jo obdelujejo. Sredstva in sadovi dela so torej v rokah tistih, ki delajo. Kako in s kakšno hitrostjo se bodo ta načela uresničevala, pa ni odvisno samo od naših želja, marveč od gospodarskih in drugih možnosti. Doslej je bil ta tempo razmeroma hiter. Jugoslavija spada med štiri, pet dežel v svetu, ki so dosegle v povojnem obdobju najhitrejši tempo gospodarskega razvoja. Nato je Kardelj poudaril, da moramo biti zelo budni nasproti vsem »idejicam«, ki hočejo dokazovati, da delavskega razreda ni več in da ni sposoben za samoupravljanje. Naša usmeritev je zelo jasna: vztrajno se moramo boriti za vse širše dimenzije socialistične demokracije, da bi dokončno zajamčili interesom delovnih ljudi vodilno vlogo v družbi. To so cilji, problemi in naloge, ki so predvsem tudi pred mlado generacijo. In prav zato mora družba odločneje odpirati odgovorna mesta družbenega upravljanja mladim ljudem. ■ TITO OBISKAL ZAGREB IN SISAK — Pretekli teden je predsednik republike Josip Broz Tito z ženo Jovanko obiskal Zagreb, Si- Cilji in naloge mlade generacije sak in še nekatere druge kraje na Hrvaškem. V srečanju s predstavniki tamkajšnjih družbeno političnih in gospodarskih organizacij je poudaril, da želi z obiskovanjem nekaterih krajev na kraju samem ugotoviti pomanjkljivosti v našem sistemu, zlasti v gospodarskih, pa tudi v političnih odnosih, da bi nato lahko poiskali najustreznejše rešitve. O teh problemih bodo kmalu razpravljali tudi na sejah izvršnega biroja in predsedstva ZKJ. ■ ZAGREBŠKI VELESEJEM — V četrtek, 11. t. m. so v Zagrebu odprli jesenski velesejem, na katerem razstavlja 6000 domačih in tujih razstavljavcev več kot 250.000 proizvodov. Velesejem si je že na otvoritveni dan ogledal tudi predsednik Tito z ženo Jovanko. V svoji izjavi novinarjem je dejal, da je letošnja jubilejna razstava dosegla v razvoju velesejma najvišjo raven. Tokrat sodelujejo na sejmu razstavljavci z vseh petih celin. ■ DAN PLANINCEV. — V nedeljo je slovenska planinska organizacija praznovala dan planincev. V gorah je bilo na tisoče planincev. Na številnih planinskih postojankah so bile prisrčne proslave. ■ VZROKI PREZADOLŽENO STI — Najti bo treba take rešitve, da bodo podjetja in drugi prisiljeni dosledno spoštovati prevzete obveznosti, medtem ko zdaj mnogi ne poravnavajo svojih finančnih obveznosti in s tem izkoriščajo svoje upnike. Tako so poudarili na skupni seji odbora za finance in proračun republiškega zbora in odbora za finance gospodarskega zbora republiške skupščine. Opozorili so na to, da nelikvidnost pravzaprav odseva slabosti našega gospodarstva, nesmotrnega investira nja in delitve dohodka, prevelikega uvoza, preveč popustljive politike do podjetij, ki poslujejo z zgubo O tem bo še ta mesec razpravljala zvezna skupščina. N ■ POCENITEV KMETIJSKIH STROJEV — Zvezni izvršni svet je sklenil poslati zvezni skupščini predlog za spremembe in dopolnitve zakona o tarifi zveznega prometnega davka, s katerim se znižujejo davčne stopnje za drobno kmetijsko mehanizacijo. To naj bi omogočilo poceniti kmetijske stroje. ■ SLADKOR BO DRAŽJI? — Poslovno združenje jugoslovanske industrije sladkorja je zahtevalo od zveznega izvršnega sveta, da odobri zvišanje tovarniške prodajne cene sladkorja za 0,25 din pri kg, ker so se povečali predelovalni stroški. Zvezni zavod za cene pa je predlagal, da se prizna le zvišanje za 0,15 din pri kg. Spričo večjega pridelka sladkorne pese se bo letos povečala proizvodnja sladkorja od lanskih 361.000 ton na 460.000 ton. Vsi so biti začudeni In presenečeni. Morda celo sovjetski premier Aleksej Kosigin, ki je že priletel na sovjetsko ozemlje, ko so mu sporočili, da je Peking »voljan«. Kitajci bi mu bDi lahko sporočili ie v Hanoj, kjer se je bil udeležil pogreba Ho Ši Minha, da lahkn pride v Peking na kratek pogovor s kitajskim premierom ču En La. jem. Od Hanoja do Pekinga je samo tri tisoč kilometrov. Tako je moral Kosigin leteti osem tisoč kilometrov daleč, da se je na pekinškem letališču lahko tri in pol ure pogovarjal s Ču En Lajem. Pravijo, da so bili pogovori »zadržani«, a da je ču En Laj kljub temu »pridržal« Kosigi-na ki njegovih nekaj spremljevalcev na večerji. To je približno vse, kar vemo o sestanku med Kosigi-nom in ču En Lajem. 11. septembra letos, sestankom, o katerem zdaj ugibajo po vsem svetu. Nihče pravzaprav zatrdno ne ve, kdo je posredoval med Rusi in Kitajci, da je do tega sestanka prišlo. Eni pravijo, da so bili to Romuni, drugi, da so bili to Severni Vietnamci. Nihče pa seveda ne ve, o čem so se pogovarjali, čeprav je lahko ugibati. Poklicni »opazovalci« in tuji dopisniki, ki mukoma iščejo kako novo »drobtino«, kako zanesljivo informacijo, so prisiljeni poročati o ugibanjih. Ugibati morajo tudi voditelji komunističnih partij tako na Vzhodu kakor na Zahodu, ki pozdravljajo to srečanje kot morebitno rahlo upanje, da se utegne sedanja propagandna vojna med obema velikanoma in obmejni incidenti vsaj omiliti, če ie ne bodo prenehali. Toda tudi On| lahko samo ugotavljajo, da je ie dejstvo, da sta se mofta sešla, pomembno in koristno. Medtem so se v nekaterih listih celo pojavila ogibanja, da vlada med kitajskimi voditelji nesoglasje in da je Mao Ce Tung bolan. Bijez dvoma poskušajo s tem nekoliko pojasniti sestanek, češ, če bi bi- lo popolnoma po volji Mao Ce Tunga, da do sestanka sploh ne bi prišlo. To je lahko res, lahko pa tudi ni, in potemtakem tudi ta »teorija« sodi v množico tistih ugibanj, s katerimi si razni dopisniki in pisci člankov v potu svojega obraza služijo vsakdanji kruh. Vendar nekaj ni domneva: najsi je bilo srečanje med KosigLiom in Ču En Lajem še tako koristno in dobrodošlo, je popolnoma gotovo, da samo ob sebi ne pomeni skoraj nič, če ne bodo druga znamenja dokazovala, da se je v kitajsko-sovjetskih odnosih nekaj premaknilo na bolje. ^ i Za zdaj v Pekingu še prav tako divje in strupeno napa- Presene- čenje WASHINGTON - IV rrntkem premirju Je predseđmk Nixc:> aa-ukazal, naj bombniki B-52 spet za-čno bombardirat. Južni Vietnam. Slišati je Številne kritike, češ da je prav takr zabre’el v ietnnm-sko »močvirje« kakor njegov predhodnik Johnson NEW PELHI — Predsrunica indijske vlade Indir Ganrihi j» po * 'ala, da so desničarski voditelji v kongresni stranki zahtrvoll od nje. naj sprem er jvoja stališča, če hoče osta' predsednica vlade, ndira Gandhi Je to zahtevo označila kot žalite dajo ZSSR kakor prej, čeprav je kitajski tisk na kratko poročal o sestanku. V tem pogledu — vsaj za zdaj — se ni še nič spremenilo. In to ni ugibanje. Prejšnji teden so se izraelske sile s tanki in ob podpori letalstva izkrcale na egiptovski strani Rdečega morja južno od Sueza in deset ur povzročale Egipčanom škodo, kolikor so jo pač mogle. Toda povzročanje škode sovražniku očitno ni bil glavni namen te nenadne akcije, pri kateri so Izraelci — po svojem zatrjevanju izgubili samo eno letalo, medtem ko so imeli le enega ranjenca. Po nejasnem egiptovskem uradnem sporočilu je skoraj videti, kakor da se Izraelci sploh niso izkrcali in da so jih prej pregnali. Toda to ni važno. Važno je„ da se je v mesecih po junijski vojni leta 19C7 položaj na Srednjem vzhodu tako poslabšal, da je tam že skoraj stanje »stalne« vojne. Izraelci so še vedno prepričani, da so kos slehernemu egiptovskemu ali arabskemu popari« — četudi s sovjetskimi tanld in sovjetskimi migi — Arabci oziroma njihovi voditelji pa očitno še vedno niso prepričani, da je ne bi spet skupili v morebitni oovi »pravi« vojni. In tako se ta nesrečna zadeva vleče naprej in se bo šc vlekla. Dokler ne bo spet eksplodiralo. Nevarnost tiči v tem, da je bila vsaka eksplozija hujša od prve In tudi nevarnejša ne samo za mir na Srednjem vzhodu, ampak tudi za mir v širšem sredozemskem območju In celo v svetu. DOLENJSKI UST * TEDNIK* VESTNIK • vsak četrtek 60.000 izvodov! ** » ' g '> PM^W§M lili PRITISKI SLABIJO VPLIV IN MOČ ZVEZNE VLADE Skupna odgovornost Milentije Popovič: »Zdaj je zelo važno določiti pravila vedenja v naših razpravah, v razvijanju boja mnenj. Moramo se dogovoriti, kako se bomo v izvajanju naprednih družbenih akcij obnašali.« - Nakopičene težave ne smejo prekriti sijajnih uspehov, ki smo jih že dosegli! V Beogradu je bila v ponedeljek skupna seja predsedstva in izvršnega odbora zvezne konje• renče SZDL Jugoslavije, na. kateri so obravnavali aktualni politični položaj v državi. Udeležili so se je tudi odgovorni nosilci javnih funkcij v federaciji in republikah, obravnavali pa so najvažnejša vpraša• nja, ki so ta čas v ospredju vseh naših državljanov. Seja je opozorila na pomembne odnose med zvezo in republikami, na medrepubliške odnose, družbeno dogovarjanje in politično odgovornost za uresničevanje sprejetih stališč ter programov. Predsednik zvezne konference Socialistične zveze Veljko Milatović je opozoril, da politični trenutek zahteva širše angažiranje vseh naprednih sil. Dejal je, da bi bilo za skupnost mnogo bolj koristno, če bi prenehali z medsebojnim obtoževanjem in da bi vsi družbeni činitelji samoupravljanja — od delovne organizacije do federacije — prevzeli svoj del odgovornosti in delovali v okviru družbenega sistema. Na skupni seji je govoril tudi Janez Vipotnik, predsednik republiške konference SZDL Slovenije. 2e na 18. skupni seji predsedstva in ie-vršnega odbora republiške konference SZDL Slovenije je tovariš Vipotnik 5. septembra letos govoril o nekaterih aktualnih političnih vprašanjih v zvezi s položajem, ki ga je povzročila razprava o cestah. Tudi na beograjski skupni seji je tov. Vipotnik med drugim dejal, da se strinja z oceno, da so v zadnjem času prišla do izraza v precej zaostreni obliki razna vprašanja gospodarsko-politione narave, ki povzročajo sporne položaje, predvsem na najbolj občutljivih točkah federacija-republika. Seveda ti problemi niso od včeraj, temveč so se pojavljali že prej. Glede na objektivno stanje in raven družbe-no-gospodarskih odnosov, pa tudi na vedno bolj razvito samoupravljanje nas položaj najresneje opozarja, da je treba ta vprašanja hitro rešiti in najti sprejemljive rešitve v nasprotnem primeru ne bomo premostili nasprotij, ki lahko postanejo Se težja in še bolj zapletena, na kar nas opozarja položaj, ki je nastal okoli kreditov za ceste. »Ti krediti«, je nadaljeval Vipotnik, »so bili samo neposreden povod za politično zaostreno psihozo, glavni vzroki pa so v skrbi, kaj bo z reformo, kakšen bo devizni režim, kaj bo z nelikvidnostjo, kako premostiti položaj, ko investicije naraščajo itd.« Vipotnik je nato poudaril, da se politični položaj v Sloveniji počasi pomirja. Za tako stanje je mnogo prispeva-!a politična dejavnost v ZK, Socialistični zvezi in drugod. Janez Vipotnik je nato dejal, da se je treba nedvomno upreti pritiskom, ki minirajo naš sistem. Pritiskov ne moremo sprejeti kot metodo Političnega vpliva v pogojih samoupravljanja. Odločiti se za pritisk pomena, da nismo sposobni demokratično se dogovoriti in se sporazumeti. Med drugimi je na beograjski seji predsedstva in izvršnega odbora zvezne konferen-°e SZDL Jugoslavije tudi Krste OrvenkovskU poudaril, da naj bi Socialistična zveza po- stala tribuna, na kateri naj bi se pokazala tudi različna mnenja. Tako bi marsikdaj preprečili, da se razni interesi kažejo in da se o njih razpravlja na drugih mestih, zunaj našega sistema. Hkrati pa ne smemo pozabiti, da je razvoj demokracije pri nas močno, skoraj neverjetno napredoval. Zato se moramo upreti vsem tistim, ki žele zaradi svojih ozkih interesov zničitd vse, kar smo dosegli — to, da smo našli dobro pot' za razvoj socialistične družbe v Evropi. Podrobneje borno o izvajanjih tovariša Vipotnika poročali prihodnjič. HELIKOPTER PRVIČ NA LISCI. Minuli torek, 9. septembra, Je prvi helikopter pristal na vrhu gore. Planinski mir je ropot motorjev vznemiril tudi med sobotno vajo enot teritorialne obrambe, ko sta ob velikem zanimanju-obiskovalcev dva helikopterja izkrcala desantno enoto (Foto: M. Legan) V spomin na zgodovinski sestanek OBČANI! Pot do stanovanja se začne z načrtnim varčevanjem pri banki! Seznanite se z novim pravilnikom o posojilih za stanovanjsko gospodarstvo, ki ga dobite pri Dolenjski banki in hranilnici v Novem mestu, kakor tudi pri njeni podružnici v Krškem ter obeh ekspoziturah v Metliki in Trebnjem. Izberete si lahko tak način varčevanja, ki vam bo najbolj ustrezal, hkrati pa vam bo zagotovil pridobitev stanovanja. (Nadaljevanje s 1. str.) lai akademski kipar Vladimir štoviček iz Leskovca pri Krškem, Francu Leskošku-Lu- ki in inž. Andreju Marincu za CK ZKS. Spominsko plaketo bodo te dni izročili tudi tovarišu Titu. POSVET O USKLAJEVANJU NOTRANJE ZAKONODAJE PODJETIJ Glavno vprašanje bo bitka za čas Ker je že veliko zamujenega, je treba takoj storiti vse, da bo ob tako pomembnem samoupravnem posegu, kot je usklajevanje notranje zakonodaje, čutiti politične dejavnike in najširši krog samoupravljavcev 12. septembra je bil v Mirni peči na pobudo ObSS Novo mesto posvet predsednikov in tajnikov občinskih sindikalnih svetov Dolenjske in Spod. Posavja. Kot gost je sodeloval iz predsedstva RSS tov. Mitja Švab. Ugotovili so, da je bilo doslej pri usklajevanju notranje zakonodaje podjetij z ustavnimi spremembami storjeno premalo in da je politične sile pri tem zelo pomembnem delu premalo čutiti. Prevladalo je mnenje, da je potrebna usklajena akcija vseh političnih dejavnikov: sindikata, ZK, SZDL, pa tudi ObS, ki naj ustvari primerno politično vzdušje v delovnih organizacijah. Zlasti si je treba prizadevati, da bodo v razpravah v zadnjem delu te velike politične akcije sodelovali vsi zaposleni, ker bomo samo tako zagotovili, da samouprava ne bo okrnjena. Notranjo zakonodajo je treba uskladiti do konca leta, kar pomeni, da preostaja še zelo malo časa. V delovnih organizacijah so se dela sicer že lotili, vendar posebno daleč niso še nikjer. V nekaterih občinah so občinski sindikalni sveti priredili seminarje o tem gradivu Oglejmo si zdaj, koliko je storjenega # OBČINA TREBNJE: V delovnih organizacijah bodo najprej ugotovili, katere člene notranjih predpisov bo treba uskladiti oziroma zamenjati, kmalu pa bodo imela v vseh delovnih organizacijah množične sestanke, kjer se bodo v prisotnosti predstavnikov predsedstva ObSS pogovorili o spremembah. # OBČINA KOČEVJE: V delovnih organizacijah čakajo, kaj bo storil sindikat. Največ težav bo v manjših delovnih organizacijah, kjer ni kadrov. Potrebna bo večja vnema političnih organizacij in občinske skupščine. # OBČINA ČRNOMELJ: Tukaj je podobno kot v občini Kočevje, razen tega pa je v nekaterih delovnih organizacijah delavsko samoupravljanje slabo razvito, pri-manjkuje tudi strokovno sposobnih ljudi itd. Tudi >,u bo nujno sodelovanje vseh političnih dejavnikov. # OBČINA RIBNICA: Dvodnevni seminar, ki so ga priredili, je dal mnogo koristnih pobud, kako začeti. Ugotovili so, da je potrebno tesnejše sodelovanje družbeno- političnih organizacij in občinske skupščine. # OBČINA SEVNICA: V tej občini teko skrbne priprave. Niso pa zadovoljni, ker niso dosegli enotnosti: sindikalni svet prireja razprave po eni strani, gospodarska zbornica pa po drugi. Sindikat se zavzema, da bi delo uskladili, kar bi bilo vsekakor koristneje. # OBČINA GROSUPLJE: Razmišljajo o tem, da bi organizirali posebno službo, ki bi nudila delovnim organizacijam pomoč pri usklajevanju notranjih predpisov. Sindikalni svet je zelo delaven. # OBČINA KRŠKO: Zavzeli se bodo, da bi v delovnih organizacijah ustanovili komisije za usklajevanje notranje zakonodaje. Naloga sindikatov naj ne bo toliko strokovna kot politično mobilizacijska. # OBČINA NOVO MESTO: Priprave za uskladitev notranje zakonodaje se odvijajo, sindikalni svet je priredil seminar, v večini delovnih organizacij so že začeli s pripravami, čutiti je močno dejavnost sindikalnega sveta in sindikalnih organizacij. Tov. Mitja Švab je v razpravi nanizal vrsto koristnih napotkov in pojasnil o nalogah podjetij. K. ORAŽEN Na slavnostni seji so podelili knjižna darila predvojnima komunistoma Karlu ln Mariji šterban s Senovega, enaka priznanja pa bodo izročili tudi Mirku Gregoriču iz Brežic, Jožetu Godlerju iz Krškega, Mariji Reberšak s .Senovega ter Rudiju Požu-nu iz Sevnice. Ob koncu so poslali tovarišu Titu, ki je vodil ta pomembni sestanek na Lisci,. pozdravno pismo. Po seji, na kateri so sevni-škd pionirji pod vodstvom Viktorja Krenčiča zapeli Internacionalo, so se udeleženci odpeljali na Lisco. Tam se jim je pridružil član Izvršnega biroja predsedstva ZK Jugoslavije E. Kardelj z ženo Pepco. Kot zanimivost naj navedemo, da sta Edvard Kardelj in njegova žena pred 31 leti s kolesi dopotovala iz Ljubljane na Lisco. Po pozdravnem govoru inž. Albina Ješelnika, sekretarja občinskega komiteja ZK, so si gostje ogledali vajo enot teritorialne obrambe. Ob tej priložnosti sta na vrhu Lisce pristala tudi dva helikopterja, ki sta izkrcala desantno enoto, in navdušila približno 1000 udeležencev spominskega slavja na Lisci. Končno na spornem odseku Po nekaj letih so se prebivalci Zavratca in Rovišča zdaj lotili urejevanja ceste, o kateri je bilo izrečenih že toliko besed. Cestni odsek spada pod KS studenec, ki si je že dalj časa prizadevala, da bi vendarle zgotovili to cestno povezavo, ki omogoča tudi prevoz otrok k pouku. C* * • vv Sejmišča Na sejmu v Brežicah 13. septembra je bilo na brežiškem sejmu poikupljenih 393 prašičkov, na izbiro pa jih je bilo 645. Mlajši pujski so veljali 9.50 do 10 din kg, večji pa največ 6 din kg žive teže. Veliko prašičkov prodanih V ponedeljek, 15. septembra, so na novomeški sejem pripeljali 468 pujskov, proda- li pa so jih 37S. Za manjše so zahtevali 130 do 190 din, za večje pa 200 do 320 din. Ker je bilo vreme deževno, na sejmu ni bilo. posebne živahnosti. Hcrmclika Kmetijski nasveti V ponedeljek, 15. septembra, je predsednik občinske skupščine Krško Jožko Radej ob navzočnosti predstavnikov živilskega kombinata 2ITO iz Ljubljane, predstavnikov SGP Pionir in drugih gostov zasadil prvo lopato na gradbišču nove pekarne v Krškem. (Foto: M. Vesel) Priprava na setev Čeravno pridelovanje žit v Sloveniji ni najbolj gospodaren način rabe kmetijske zemlje, morajo poljedelci zaradi pravilnega vrstenja poljščin približno tretjino njiv vseeno zasejati z žiti. Za hribovske kraje velja, da je namesto krušnih žit bolje sejati krmna žita, ker dajejo le te v slabših rastnih razmerah več hranilnih snovi. ■ Skoraj odveč je znova poudarjati, da mora biti seme za setev zdravo, neizrojeno, sortno čisto, dobro kalivo in brez primesi plevelnih semen. Pred setvijo ga razkužimo z agrosanom, abavitom, radosanom ali kakim drugim podobnim razkužilom (za 100 kg 200 g pripravka). Priprava zemlje ima najvažnejši cilj narediti zemljo čimbolj strukturno, to je tako, da ni ne preveč grudasta ne preveč zdrobljena in je sposobna sprejeti ravno prav veliko količino vode in zraka ter ju v sebi tudi zadržati. Vse to dosežemo, če njivo pravočasno preorjemo (nikdar ne smemo obdelovati preveč vlažne zemlje, zlasti če je težka), takoj prebranamo, zasejemo pa malo pozneje, ko se zemlja že sesede. | Koliko naj sejemo, sprašujejo poljedelci v želji, da bi pridelali čimveč zrnja. Za rodovitne pšenične sorte priporočajo 500 do 600 kalivih zrn na en kvadratni meter, to je čez 200 kg semena na hektar. Manj zahtevne sorte terjajo tudi manj semena. Vedeti je tudi treba, da je na rokp treba sejati četrtino več semena, taka setev pa ima tudi druge slabe posledice in jo je treba nadomestiti s strojno. Za čas setve pravi ljudska modrost, da je bolje v mlin nesti, kot pozno sejati. Ozimno žito potrebuje čas, da se ukorenini in razraste, saj le tako lahko dobro prenaša zimo in mraz. Različne sorte pšenice sejemo različne čase. V višjih legah sejemo pozne sorte že ob koncu septembra, v toplejših pa v začetku oktobra. Nekaj dni kasneje sejemo srednje zgodnje sorte, zgodnje sorte sejemo sredi oktobra, na Primorskem pa do konca oktobra. , Inž. M. L Blaga je na pretek, denarja manjka in tu je - nelikvidnost V gospodarstvu občin Črnomelj, Metlika, Novo mesto in Trebnje so terjatve do kupcev za 157 milijonov večje od obveznosti do dobaviteljev — Preveč smo samo gradili in razvijali proizvodnjo in premalo vlagali denar v obratne namene — Podjetja so'drugo drugemu dolžna velike zneske. Kot na dlani je, da to ne more v nedogled, nihče pa ne pozna učinkovitega zdravila, ki bi hitro zaleglo Sedimo na vlaku, ki brez postankg, hiti naprej z vse večjo in večjo hitrostjo. Na eni strani proge občudujemo lepo naravo z napisi: »Povečali smo proizvodne zmogljivosti za 100 odst.!«, »Proizvodnjo smo povečali za 17 odst.!«, »Lanski uspeh je bil za 34 odst. večji!« Na drugi strani proge pa zijajo v nas grozoviti prepadi z opozorilnimi napisi: »Kupci plačujejo blago z vedno večjimi zamudami!«, »Količnik obračanja se je zmanjšal od 3,4 na 1,5!«, »Od 1964. leta so se povečale zaloge za 146 odst.!«, »Plačana realizacija se je zmanjšala v primerjavi s fakturirano od 1964. leta za tretjino!«. Takšnih napisov je še veliko. Naš vlak pa vozi vse hitreje in hitreje in nobene zavore ne primejo, da bi ga ustavili. Le zvonec, s katerim lahko zvonimo k preplahu, je na njem... Kako je mogoče, da zvonimo preplah, ko pa proizvodnja lepo teče, se veča, ko vsak dan «beremo o proizvodnih uspehih, ko vsi vemo, da se povečuje produktivnost in se povpraševanje na trgu nri zmanjšalo? Bes je. Prizadevno smo gradili in ustvarjali, tudi pritegovali smo si od ust, Doda zdaj je iznenada potrkala na duri — nelikvidnost. Slišimo in beremo, da je podjetja sama ne bodo zmogla in da so proti njej brez moči. Kaj je torej nelikvidnost? Po domače: plačilna nesposobnost. V pomoč pri odgovoru naj bo nekaj tabel v tem sestavku. (Vsi podatki za 1969 v njih veljajo za pol leta!) Neuki bralec si na pr- vi pogled ne bo mogel z njimi kaj prida pomagati, če bo zelo pazljivo prebral te vrstice, pa upamo, da bo tudi on razumel... GOSPODARSTVO SE MORA NENEHNO RAZVIJATI Gospodarstvo mora nenehno rasti in se razvijati, ker sicer propade. Razvija se tako, da proizvaja- z več stroji in na sodobnejše načine. Stroji so dragi in zanje je potreben denar. Podjetja ga navadno nimajo dovolj, zato si ga morajo sposojati od bank. S tem pa še ni vse opravljeno. Več strojev porabi več surovin, če narediveč blaga. To pomeni, da je v skladišču tovarne več surovin in več iodeDcov, in tudi za to dvoje je potreben dodatni denar. Mnogo let smo gradili nove tovarne in kupovali nove stroje zanje, pri tem pa pozabljali na denar, ki bo po treben za več surovin in več izdelkov. Namesto da bi ustrezen del denarja namenjali za obratna sredstva — tako pravimo tistemu denarju, s katerim podjetje obratuje — smo pretežni del denarja, ki so ga podjetja ustvarila s povečano proizvodnjo, sproti porabljali za nakup strojev in za gradnjo tovarn. To je približno tako, kot če bi gospodinja porabila prvega vso plačo za nak'ip obleke in posode in pozabila na to, da bo treba ves mesec tudi jesti. Prisiljena je prositi trgovca, naj ji da živila na up. • Mi smo na podoben način porabili ves denar za gradnjo tovarn in za nakup strojev, zdaj pa ga zmanjkuje za vsakdanje potrebe: za nakup surovin, za popravila, manjša vzdrževanja, za nadomestne dele, za plačilo povečane proizvodnje itd., itd. Začelo se je medsebojno zadolževanje: podjetja naročajo pri drugem razno blago in storitve, nimajo pa denarja, da bi to plačala v običajnih rokih. TUDI OROČENI DINAR JE PO SVOJE PRIPOMOGEL Poslovne banke posojajo denar za naložbe, zato bi kot eden izmed usmerjevalcev naložb morale bolj razmišljati o tem, kako se nam nalož- be izplačajo. To odg.)voino dolžnost pa opravljajo žal većinama zelo enostransko Od podjetja, ki prosi denar na posodo za naložoo, zahtevajo predvsem zelo trdila dokazila, da bo naložba res donosna. K posojilu (.kreditu), ki ga dobi podjetja od banke, mora obvezno pride jati še svoj del denarja, čemur pravimo soudeležba. V navadi je, da podjetje prispeva pol potrebnega denarja za naložbo v stavbe in stroje. Ker v podjetjih denarja ni na pretek, navadno že za to počistijo po vseh predalih... Na povečanje obratnih sredstev — brez tega podjetja ob povečani proizvodnji ne more posloviti brez te^av — pa pozabljajo na banki in v podjetju. Celo ve'/ poslovne banke zahtevajo zadnje čase razen soudaiežbe in obresti od kreditov na naložbe od podjetij tu'li oročen je sredstev. Tudi ta pojem moramo podrobneje dbrazložti. Povedali smo že, da bo podjetje s pomočjo naložbe kupilo nove stroje in proizvajalo več. Rekli smo tudi, da je podjetje »pozabilo« povečat: denar za obratovan’e in da *e bo zato znašlo, ko bo stakla povečana proizvodnja, v zagati. Vsaj malo bi si lahko pomagalo tako, da bi iz izkupička za prodano blago počasi povečevalo svoj obra tovodni denar. Toda poslovna banka mu je vzela še to r.ožnost: kredit za nal >žbo mu da samo pod pogojem, Odst. obratnih v,. Indeks preseganja . . „. . sredstev v Količnik teriatev nad Odstotek plačil Odstotek zalog OBOINA poslov, skladu olbračanja obveznostmi izdanim računom . nasproti računom ________________ 1967 196* 1969 1967 1968 1969 1967 1968 1969 1967 1968 1969 1967 1968 1969 Črnomelj 30,9 37,5 34,1 2,9 2,5 1,2 88,9 80 150,3 83,2 80 59,1 5,5 5,9 9« Metlika 20,6 22,8 23,5 3,3 2 fi 1,2 272 190,8 210,4 89,4 85,3 61,5 10,1 11,3 19 8 Novo mesto 27,6 29,4 23,3 3,4 3,6 1,6 149 157,1 193,3 89,3 88,7 64,3 7,1 64 9 5 Trebnje__________44,0 39,3 28,2 3,4 3,1 1,5 126,9 146,0 166,5 87,2 88,3 66,4 8,5 8,3 12^ TERJATVE OBVEZNOSTI DO DOBAVITELJEV .OBČINA Indeks Indeks 1968 1969 1969 1969 1969 ^____________________________________________1968 19^8 'momel; 34,151.360 35,113.500 137,1 17,166.803 181,1 tlet lika 12,601.968 24,800.094 184,5 16,498.770 181,3 ■Kovo mesto 164,094.634 257,819.415 192,9 133,393.409 173 Trebnje 13,969.613 16,797.071 173,2 10,038.760 161 SKUPAJ: 334,520.080 177.097.742 če se obveže, da Do denar, ki ga bo po naložbi ustvari- lo s povečano proizvodnjo, oročilo pri banki za nekai let. To pomeni, da mora podjetje denar, ki ga bo ustvarilo s povečanjem proizvodnje, za nekaj časa odstopiti banki in da bo prav v času, ko bi ga najbolj potrebovalo ostalo brez njega. Zgradilo je novo tovarno in kupilo nove stroje, nima pa denarja, s katerim bi no/a tcvama brez težav obratovala Zato išče prodajalce, ki bi mu prodali surovine in storitve na up .... Iz opisanega primera vidi mo, da poslovne banke pri naložbah res ne vodijo poslovne politike. IN ŠE VPLIV NALOŽB IN NEGOSPODARSKE POTROŠNJE Naložbe pa imajo še en vpliv na nelikvidnost (čeprav tega pojava na našem območju ni). Marsikje še vedno grade tovarne, čeprav nimajo vsega denarja zanje. Po stavljajo poslopja, kupujejo blago in tega dvojega ne morejo plačati, prodajalec pa se pni tem nehote in celo nevede spreminja v banko, ki jih kreditira. Osebni dohodki se povečujejo hitreje kot storilnost in družbene dajatve, ki temeljijo na osebrrih dohodkih, se zato skupaj z njimi povečujejo bolj, kot bi se smele, in v negospodarsko potrošnjo se odliva več denarja. S tem se - siromaši go spodarska moč delovnih organizacij, kar posredno spet vpliva na njihovo plačilno sposobnost. KAKŠNA JE SLIKA V DOMAČEM KRAJU? Ze v začetku lahko z olajšanjem poudarimo, da pri nas ni žarišče nelikvidnosti. Smo pa vseeno posredno dokaj prizadeti. Najboljši dokaz za to. so številke v obeh tabelah, ki povedo, da so v vseh štirih obdelanih občinah dolgovi naših kupcev precej večji kot to, kar smo mi dolžni dobaviteljem. Naše območje je razen tega majhen potrošnik in je predvsem proizvajalec, zato pa več kreditiramo drugim. Seveda pa se je tudi pri nas marsikaj v zadnjih letih obrnilo na slabše. V podjetjih je vedno manj denarja in vedno več terjatev in zalog. Razmerje med obratov-nkn denarjem in vrednostjo drugega premoženja, ki ga ima podjetje, se slabša v škodo obratovnega denarja. Terjatve do kupcev so v nenehnem, skokovitem porastu, plačil je v primerjavi z izdanimi računi vse manj in manj, roki plačila računov se podaljšali na 65 dni. Naložbe v stavbe in v stroje pri nas niso zmanjšale plačilne sposobnosti podjetij, ker so .podjetja imela zanje v vseh primerih kritje v kreditih. Toda splošni jugoslovanski plaz nelikvidnosti je segel tudi do nas in zdaj smo brez krivde krivi, z drugimi vred v zagati. KAKO POMAGATI, JE ZELO TEŽKO VPRAŠANJE Dolgoročna rešitev, ki se ponuja podjetjem, je v povečevanju trajnih obratnih sredstev. Prenehati moramo z naložbami in najprej ustva riti zadostna obratna sred stva, ker se na kredite za nje ne gre zanašati. Ko de lamo dohodek, bodimo skro mnenjši pri osebnih dohod kfii in raje namenimo več za obratna sredstva. Mnogi predlagajo kot rešitev iz zagate menico, ker podjetja iz strahu pred zamero nerada tožijo dolžnike. Menico namreč uporabljajo kot zelo učinkovito sredstvo v zahodnem svetu, kjer res v celoti delujejo vsi tržni zakoni. Ko menica zapade, policija zapečati obrat in obrat gre v tistem trenutku v stečaj. Pri nag pa bi ob dejstvu, da veljajo razen tržnih zakonov tudi mnoge olajšave, menica naredila več škode kot koristi: potegnila bi v stečaj dobre in slabe. Tudi dobro podjetje, ki bi imelo preveč dolžnikov, bi šlo v stečaj, če bi uveljavili menico, s tem pa ne bi dosegli pravega namena. Ponujata se samo dve rešitvi: ali emisija denarja ali pa odpis dolgov. Emisija de-navja najbrž ne pride v poštev, ker bi se z njo odpovedali reformi in povzročili razvrednotenje dinarja, za katerega smo si toliko prizadevali. Ostane nam torej samo odpis dolgov. To pomeni, da bodo morali tisti, ki preveč zaupajo svojim kupcem dolgove odpisati. To pa lahko komu tudi zadrgne vrat... MILOŠ JAKOPEC mm •■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■H ■ Tema ni treba namensko varčevati - hišo že imata! Toda ljudje ne nosijo hiš na hrbtu - in če si jo boste hoteli postaviti, začnite namensko varčevati DOLENJSKI BANKI IN HRANILNICI v Novem mestu ali pri njenih poslovnih enotah v Krškem, Metliki in Trebnjem! Hranilno knjižico DBH lahko dobite tudi pri vseh poštah v občinah Novo mesto, Krško, Metlika in Trebnje! ' DBH v Novem mestu obrestuje hranilne vloge: - navadne po - vezane do Frafelfa IVI Mercator MERCATOR TREBNJE ■ 1 ■ bo jutri, 19. septembra 1969, odprl l V STEFANU pri Trebnjem j PRENOVLJENO TRGOVINO S ta dan bo v tej trgovini pokušnja pijač S TOVARNE TALIŠ IZ MARIBORA. • SPOROČAMO TUDI, DA SPREJEMAMO NAROČILA ■ ZA OZIMNICO V NAŠIH POSLOVALNICAH 2 IN J 17 V TREBNJEM. OBIŠČITE PRENOVLJENO TRGOVINO S V ŠTEFANU! Zborovanja bančnikov na trgu so se udeležili tudi direktorji vseh večjih slovenskih bank, preživeli sodelavci Denarnega zavoda Slovenije, nekateri poslanci in predstavniki črnomaljskega javnega in političnega življenja. Na fotografiji vidimo goste, kako z zanimanjem sledijo kulturnemu programu. Najlepši lokal v vsej Beli krajini (Nadaljevanje s 1. str.) Otvoritvi je sledil shod bančnikov na trgu. Zbralo se je tudi precej domačega občinstva, da bi slišalo govor podpredsednika zvezne skupščine dr. Marijana Breclja. Dr. Brecelj je obudil , spomine na NOV in okoliščine, v katerih je nastal Denarni zavod Slovenije, zatem pa omenil današnjo vlogo bank in denarnega gospodarstva, ki ima v ekonomski politiki odgovorno in pomembno mesto. Dotaknil se je važnejših političnih dogodkov, ob koncu govora pa se spomnil tudi Bele krajine z besedami: »Ko čestitamo danes vsem bančnim kolektivom, naj ob tej priliki izrečemo vse priznanje belokranjskemu Dež poškodoval ceste Večdnevno deževje v drugi poJovici avgusta je občutno poškodovalo ceste v kočevski občini. Med najbolj prizadetimi je prav gotovo cesta proti Brodu na-Kolpi, ki je bila v vročih poletnih dneh kar zadovoljivo vzdrževana. Lastniki motornih vozil in drugi šoferji pričakujejo, da bo Cestno podjetje Novo mesto čimprej popravilo. ljudstvu, ki je s svojo nepopustljivo borbo ter z vso svojo razpoložljivo, živo in materialno silo dalo svoj veliki prispevek tistim zgodovinskim dosežkom, ki smo se jih danes spomnili, želimo, da bi Belokranjci z enakim revolucionarnim poletom izvrševali tudi naloge svojega bodočega razvoja.« Delegacija bančnikov je odnesla še venec pred spomenik na Gričku, zatem pa so v kulturnem programu nastopili pevski zbor osnovne šole Črnomelj, učenke z vi- INLES veča prodajna skladišča Prodaja stavbnega pohištva INLES prek lastnih prodajnih skladišč zelo hitro narašča, in sicer za okoli 40 odstotkov na leto. V teh skladiščih proda INLES Ribnica že okoli 36 odstotkov lastne letne proizvodnje, razen tega pa še nekatere dopolnitvene proizvode drugih sorodnih proizvajalcev. Prodajna skladišča postajajo premajhna, zato so jih začeli modernizirati in povečevati. Razširili so že skladišče v Vinkovcih, ta mesec bodo beograjskega, nato pa še skladišča v Nišu, Slavonskem Brodu in Ribnici. Neuporabni podatki Podatki o osebnih dohodkih v delovnih organizacijah za prvo polovico leta niso točni, tako so na zadnji skupni seji ugotovili člani sveta za gospodarstvo in finance občinske skupščine Kočevje. Služba družbenega knjigovodstva namreč prikazuje dejansko izplačane osebne dohodke v nekem obdobju. Vendar nekatere delovne organizacije ob novem letu izplačajo osebne dohodke prej, nekatere kasneje, nekatere pa tudi dele dobiček. Tako se zgodi, da niške šote m folklorna skupina s Breloke. Popoldne so bančniki obiskala partizanske in- turistične kraje. mA BACER Izguba manj boleča kot lani Podatki za prvih sedem mesecev - K izgubi skladu pripomogla tudi pre* šnika izterjava Izračunali so, da je posloval sklad zdravstvenega zavarovanja kmetov v Novem mestu za pet dolenjskih občin v letošnjih prvih sedmih mesecih z izgubo 371 000 d,n. Po mnenju samoupravnih organov izguba ni taKo boleča kot lani, ko je imel skiad 1,032.000 din primanjkljaja. Kmečki zavarovanci ta čas plačujejo * tudi izredne prispevek, ki je uveden oo leta 1973. S tem poravna vajo zaostale obveznosti do skiada in plačila za zdravstvene storitve, čeprav se je stanje v skladu zelo popravilo, pa krivijo za primanjkljaj tudi izterjavo, ki je menda še vedno prešibka. PISMA UREDNIŠTVU Lisice še pustošijo po belokranjskih vaseh je za nekatera podjetja upoštevanih za 6- mesečno obdobje le 5 plač, za nekatere 6, za nekatere pa spet celo 7. Vsi so se strinjali, da tako prikazovanje osebnih dohodkov ni primerno, ker ni primemo, ker ni stvarno in zato takih podatkov ni mogoče porabiti pri analizah. Razen tega dejansko višino osebnih dohodkov zamegljujejo še izplačani osebni dohodki za nadurno delo, za delo Ob praznikih, bolniške itd. Lisice že vse poletje praznijo kokošnjake'v oklici S&miča. Ni dneva, da ne bi sleherna vas občutila nadlege. če je dan ugoden za lisičji lov, prebrisanka upleni kokoš, jo zakoplje v zemljo in jo naslednji dan pride iskat. Se najbolj so se doslej v obrambi proti lisicam izkazali domači psi čuvaji. Ko ljudje lisico ob napadu na kokoš prepode, se navadno skrije v bližnji: grm, nato pride na pomoč pes čuvaj. Medtem ko mora lisica paziti na obrambo, se ji človek lahko približa s kolom ali vilami in jo pokonča. Nedavno tega je na tak način lisico spravila s sveta Movemo-va Mici iz Vavpče vasi, drugo so ubili otroci v Sadi-nji vasi. Ker so lisice letos garjave, se bo bolezen verjetno raznesla med drugo divjad m tudi med domače živali. Pred leti smo na belokranjskih poljih lahko opazovali lepe fcteane, a zdaj ni videti nobenega več. Lepo in prav, da se je cena lisičje ko-že dvignila na 30 din, a kaj, ko je le malo kož primernih za prodajo. Kožuhi so vsi garjavi in oskubeni. Občani in tudi lovci menijo, da bi morali dovoliti uporabo ciankalijevih ampul v boju zoper lisice, kakor je bilo nejcdaj v navadi. Stari V nedeljo je prišla v Novo mesto skupina 76 delavcev iz skopske AVTOKAROSE-RIJE. To podjetje, ki je izdelovalo dostavna vozila, se je zaradi prekinitve sodelovanja s kragujevško Crveno zastavo, znašlo v stiski. Na pomoč jim je priskočila novomeška IMV, ki je kvalificirane delavce zaposlila v karosemici, namesto, da bi odšli v tujino, kjer bi lahko dobili delo. Na sliki: tehnični drektor IMV Čedo Černelč, je novincem iz Makedonije po sprejemu in nagovoru razkazal tovarno (Foto: Slavko Dokl) ljudje pa pravijo, da ne pomnijo takega . števila lisic kakor letos in da doslej tudi še nikdar niso bile tako predrzne. Ni malo primerov, ko se garjavke kar ob belem dnevu sprehajajo med kokošmi in si ogledujejo plen, preden napadejo. JOŽE HVTAR Bo kdo obnovil znamenje? Sredi poletja 1924. leta je ▼ gozdu v podnožju RoguŠ, v bližini ceste, ki pelje proti Bučki, umrl zadet od srčne kapi takratni upravitelj šole na Studencu Gabrijel Grilc, ko je čakal na srnjaka. Na kraju smrti so mu kasneje postavili spominsko znamenje z betonskim podstavkom in napisno desko. Minila so leta, spominsko znamenje je prerasla goščava in nehote se človek, ki zaide v ta kraj, sprašuje, ali je nekdaj spoštovani prosvetni delavec in oče dveh hčera to zaslužil. Z nekoliko dobre volje bi se svojemu učitelju in članu zelene bratovščine lahko oddolžili vsaj lovci iz UD Studenec, če so že svojci nanj pozabili. Ob žalitvi ne morem biti tiho Ce bi pisal komu drugemu. bi pismo naslovil: »Dragi neznani tovariš« ali vsaj »Spoštovani#, tebi pa ne morem tako pisati. Tega ne zaslužiš! V Dolenjskem listu sem bral članek Karla Zorka. Povedal je bralcem, kako grobo si žalil vse naše borce, tiste, ki Še živijo, in one, ki so padli za našo svobodo. Rad bi vedel, čemu ti je na poti radijska oddaja »Se pomnite, tovarišu. Praviš, da se partizani hvalijo in bahajo. Obujanje spominov in junaških dejanj ni hvaljenje in bahanje. Prav gotovo si že slišal, da so bUi partizani ena najbolj poštenih in discipliniranih vojsk v zadnji vojni. Praviš, da so se skrivali? Kje si bil pa ti?! Bral sem, da si tedaj prodajal platno v Nemčiji. Najbrž si tam tudi videl, kako so vozili polni vlalci z naropanim blagom iz zasužnjenih dežel. Kdo je potlej kradel in ropal? S čim se lahko poJvodlijo tvpji prijatelji Nemci? , Neznani, če bi meni rekel v obraz, kar si rekel tovarišu Zorku, bi najbrž doživel kaj bolj neprijetnega. Pa če mi zameriš ali ne! E. P Metlika kultura in izobra- ževanje Nagradni razpis za bralce »DELA« DELO DELO •DOLENJKA* Vas pričakuje v svojih trgovinah na Dolenjskem * inv Beli krajini * Jakac in Borčič v Ameriki Na oregonski državni uni verzi v mestu Corvallis s< odprli pred kratkim raasti vo sodobne jugoslovanski grafike. Razstava zajema de la dvajsetitr najboljših grafi kov iz vse države. Sloven s ko grafiko na tej razstav zastopajo mednarodno pri znani umetniki, med nji mi Božidar Jakac in Bogdan Borčič. V Novem mestu tudi filmski svet • Pri novomeškem Zavodu za kulturno dejavnost nameravajo v soglasju z občinskim svetom ZKPO osnovati filmski svet. Sestavljali ga bodo domači filmski pedagogi, njegova naloga pa bo obravnavata filme, ki bodo primerni za šolsko mladino in sploh za mlade obiskovalce. Filmski svet bo skrbel tudi za razlago oziroma spremno besedo ob predvajanju značilnih filmov. Po dolgem času le občni zbor ZKPO Izvršni odbor občinskega sveta Zveze kulturno-pro svetnih organizacij v Novem mestu je 9. septembra med drugim razpravljal o sk!icj občnega zbora ZKPO. Tako bo občni zbor — po dolgem času — predvidoma 12. oktobra, najkasneje pa mora biti izveden 9. novembra. Vsa poročila morajo vodje odborov dostaviti nekaj dni pred 12. oktobrom. Na seji izvršnega odbora so se pogovorili tudi o svetih, ki bodo delali pri novem občinskem svetu. Jakac v Kostanjevici: še do 23. septembra Zaradi velikega zanimanja za umetniško razstavo slikarja Božidarja Jakca v Kostanjevici na Krki je vodstvo Lamutovega likovnega salona sklenilo razstavo podaljšati do vključno 23. septembra. Šolska vodstva in delovne kolektive še posebej vabimo, da organizirajo skupinske obiske zanimive razstave, na kateri je razstavljena vrsta dragocenih umetnin našega velikega mojstra, ki je pripravil to razstavo posebej ob svoji letošnji julijski sedemdesetletnici. Razstavo akvarelov Jara Hilberta V galeriji v Krškem si je ogledalo ze vec sto obiskovalcev. Tudi šolarji so že obiskali razstavo svojega rojaka. Na sliki: na otvoritvi razstave v ponedeljek, 8. septembra, je imel uvodno besedo ravnatelj Umetnostne galerije iz Maribora Branko Rudolf (na levi). Na sliki so še Hilber-tova soproga, Jaro Hilbert in upravnica Valvasorjeve knjižnice v Krškem Marjanca Uršič (z leve proti desni) (Foto: M. Vesel) V šoli, kjer ni vzgojnih problemov Prifarska osemletka je najmanjša popolna šola v kočevski občini, saj je imela zadnje šolsko leto le 183 učencev na centralni in 34 na podružnični šoli v Osilnici, šolski okoliš je zelo velik, od Papežev do Kaptola, štirdrazredna podružnica je v Osilnici, v Banja loki pa sta dva oddelka. stvo. Lani je dobivalo malice okrog 50 socialno ogroženih učencev. Spomladi je končalo osmi razred 29 učencev, pov- prečen uspeh pa je bil precej dober. Od vseh učencev verjetno ne bo ostal doma nihče, pač pa bodo odšli večinoma v uk ali v nadaljnje šole. To je spet ena od značilnosti teh krajev; mladina kaj nerada ostaja doma na kmetjah, peč pa, če je le mogoče, odhaja takoj po končani šoli v svet, za kruhom. P. G. OB TISNIKARJEVI RAZSTAVI V KRANJU O „naivnosti64 za okroglo mizo Zanimiva javna predstavitev slikarskih del in slikar Jože Tisnikar. Pogovora so se udeležili med drugimi tudi slikarji Plemelj, Jože in Konrad Peternelj ter kipar Peter Jovanovič. Ravnatelj kranjskega muzeja Cene Avguštin je prisotne obvestil, da bodo v kratkem postavili razstavo slikarskih del gorenjskih likovnikov »Samorastnikov«, ki so se udeležili trebanjskega tabora. Kranjski »pogovor za okro glo mizo« je zanimiv pristop k javni predstavitvi slikarskih del. Vredno bi ga bilo posnemati, saj prinaša nov in neposreden način sprejemanja (ali odklanjanja) likovnih del. Naj zabeležimo še tole: v Kranju, ki se pohvali kar s tremi razstavišči (galerija/v Mestni hiši, galerija v Prešernovi hiši in galerija v muzeju), je likovno življenje zelo razgibano. Kranjski kulturniki pravijo, da so razstave, ki jih prirejajo v mestnih razstaviščih, hkrati pomemben dejavnik v razvoju turizma tega kraja. PETER BREfiCAK V galeriji v Mestni hiši v Kranju je bila v sredo, 10. septembra odprta razstava slikarskih del Jožeta Tisnikarja in že prvi dni je vzbudila veliko zanimanja. Razstava je bila za javnost odprta že nekaj dni pred uradno »otvoritvijo«, 10. septembra pa je vodstvo galerije v Mestni hiši organiziralo pogovor o slikarskih delih razstavljavca. Vsekakor izviren način predstavitve slikarskega dela! V Kranju so tokrat poizkusili ta način predstavljanja likovnega dela prvič in lahko rečemo, da je pogovor »za okroglo mizo« uspel. Pogovor o slikarskem delu Jožeta Tisnikarja je vodil ravnatelj škofjeloškega muzeja prof. Andrej Pavlovec. Po ubodni besedi je citiral vrsto kritik in Člankov o naivnosti v slikarstvu ter skušal definirati pojem naivnega v likovna umetnosti. V razpravi, ki se je razvija po razglabljanjih prof. Pavlovca, so sodelovali kranjski kulturni delavci, slikarji iz Kranja in Ljubljane, urednik Dolenjskega lista Tone Gošnik Posebna značilnost šole so številni vozači. Nad dve tretjini učencev se z avtobusi vozi v Faro, nekateri budi po trideset 'ali več kilometrov. Kljub težkim pogojem*, kakršnih si za učenje otroci v večjih krajih niti predstavljati ne morejo (od doma so odsotni tudi po deset in več ur!), pa so šolski uspehi povsem v redu. Učitelji vedo povedati, da pri njih vzgojnih problemov, vsaj večjih, sploh ni. Otroci so pridni. Je že tako, da otroku, -ki čez glavo tiči v delu in učenju, ne rojijo po glava najrazličnejše neumnosti in pobalinstva. Na šoli imajo varstvo za vozače pred poukom in po njem. V tem času učenci naredijo domače naloge in se tudi učijo. Poskrbeli so — kljub nemajhnim težavam — za izdatno prehrano vozačev, šola ima nekaj lastne zem-. Ije, nekaj je imajo v najemu od KGP. Pridelujejo krompir in zelenjavo za vse leto, jeseni pobirajo jabolka ter vkuhavajo marmelado, kompote, nasušajo sadje in sploh skrbijo za čim izdatnejše in pestrejše malice med šolskim letom. Tako malice tudi pocenijo. Za oddaljene vozače imajo dve malici: enolončnico in malico pred odhodom domov. Dvojna malica stane mesečno 10 din, enolončnica pa osem din. Nekaj denarja za šolsko kuhinjo dobijo od TIS, nekaj pa iz sklada za socialno var- Mali kulturni barometer ■ GLASBENI FESTIVAL V PTUJU — V počastitev 1900-letni-ce Ptuja bo v tem obdravskem mestu 36. in 37. septembra fesU-val narodno zabavne glasbe Slovenije. Prireditev bo na arkadnem dvoriSču nekdanjega minoritskega samostana, ki lahko sprejme okoli 2500 obiskovalcev. Do 15. avgusta se je prijavilo za festival 43 ansamblov iz Slovenije in Trsta, izbirna strokovna komisija pa je za nastop izbrala 28 ansamblov. 26. septembra bodo nastopili vsi ansambli, deset do petnajst naj- i boljših pa se bo potegovalo za finalni nastop, ki bo 27. septembra po centralni slavnosti ob 1900-let-nlcl Ptuja. Nagrade za najboljte so precej laskave. D SELIŠKARJEV A »BRATOVŠČINA« NA FILMU — Ekipa RTV Ljubljana je začela pred mesecem dni snemati mladinski film »Bratovščina sinjega galeba« po povesti nedavno umrlega slovenskega pisatelja Toneta Seliškarja. Za televizijsko snemanje je film priredil Miloš Mikeln, scenarij In snemalno knjigo pa je napisal France Štiglic. Scenarij Je zvest Seliškarlevl povesti. ■ UNIFORME V ZGODOVINI — V Mariboru so pred kratkim odprli zanimivo razstavo »Uniforme v zgodovini«. Na njej so pri- kazali 60 izvirnih uniform od 17. stoletja dalje ln Jo popestrili z grafikami, skicami in fotografijami. Za razstavo, ki je na Slovenskem res nekaj posebnega, je veliko zanimanja. ■ PRIZNANJE ZA SLOVENKI — Na bienalu ilustracij za mladino na CehoslovaSkem sta dobili priznanje tudi Slovenki Marlenka Stupica ln Zorka Peršič. ■ PISATELJSKO SREČANJE V ŠTATENBERGU — Okoli 30 pisateljev lz več lih jugoslovanskih mest se je udeležilo tradicionalnega srečanja v gradu Štatenberg. Razpravljali so o vlogi literature in podobnih vprašanjih. ■ PREPOVEDANA »CIVIJA« — Zaradi nekaterih pesmi, ki niso v duhu časa in stvarnosti, so prepovedali prodajo »C1 vi je«, beograjskega časopisa, ki izhaja enkrat na leto. ■ UNGAR ETTI V ZAGREBU — Eden največjih sodobnih italijanskih pesnikov Giuseppe Ungarettl Je pred kratkim obiskal Zagreb in se pogovarjal s tamkajšnjimi literarnimi ustvarjalci o prevajanju v italijanščino oziroma hrvaščino. Ungarettl Je dober znanec slovenskih pesnikov, Javnost pa ga pozna predvsem po pesmih, ki jih Je v slovenščino prelil Ciril Zlobec. Z otvoritvene razstave v stebriščni dvorani Mestne hiše v Kranju: slikar Jože Tisnikar In ravnatelj kranjskega muzeja Cene Avguštin (Foto: Franc Perdan) Sedaj je čas za ozimnico! Obveščamo potrošnike, da nudimo po ugodni cera kvalitetno ozimnico: ■ HRUŠKE Na delovišču STRUGA pri Otočcu dobite prvovrstne plantažne hruške sort: viljamovka, kleržo, gelertova, pastorjevka in društvenka. Hruške so, dokler ne prezore, zelo primerne za vlaganje. Dobite jih lahko vsak dan med 7. in 12. uro, popoldne pa med 15. in 19. uro — tudi v nedeljo. ■ JABOLKA Na delovišču DOL. BREZOVICA pri Pleterjah imamo kvalitetna plantažna jabolka sort: jonatan, zlata par-mena, carjevič, rdeči delišes, koksorara, krivopecelj in bobovec. ■ KROMPIR Na farmi ZA1X)G pri Novem mestu prodajamo jedilni krompir urgenta in igor. Rejci prašičev pa lahko dobe drobni krompir po ugodni ceni. Tu imajo še večjo količino drv listavcev po 50 din kubični meter. ■ JABOLKA NA DREVESIH nudimo v sadovnjakih: Klevevž, Orehovica, Družin-ska vas, Struga, Graben in Ruperč vrh. To sadje, ki ga boste sami nabrali, prodajamo še posebno ugodno. ■ NAROČILA za dfostavo ozimnice na dom —v Novem mestu zbiramo v naši poslovalnici št. 1 (pri tovarni obutve) in v poslovalnici Bršlin. Priporoča ne Kmetijska zadruga »KRKA« NOVO MESTO •MNMtMMMHtNtNMttMtHMt Nagradni razpis za bralce »DELA« Izbirajte i nami NAJPRIZADEVNEJŠI TURISTIČNI KRAJ žrebanje vsak mesec BOGATE NAGRADE vsak teden kupon . V »DELU« Odprto pismo novomeških košarkarjev KnžArkarski klub Športnega društva Novo mesto prosi uredništvo Dolenjskega lista, da objavi odprto pismo javno- sti o razmerah v novomeškem športu. V to odločitev nas je prisililo dejstvo, da društva za štiri tekme ni poravnalo nujnih denarnih obveznosti do košarkarjev. V tem času je dolg narastel že na 1.100 din, oh tem pa še ni zagotovljen denar za nadaljnje tekmovanje v II. slovenski košarkarski ligi. Igralci si sami plačujemo vožnje in na gostovanjih tudi skromne malice, doma pa moramo sodnikom plačevati potne stroške in sodniške takse tudi sami. Člani kluba smo razen treh igralcev sami dijaki in študentje, ki si ne moremo plačevati stroškov tekmovanj. Izdatki igralcev so že brez tega dovolj veliki; starši namreč vsako leto kupujejo opremo za treninge in tekmovanja. Več kot polovica igralcev igra košarko že vsaj 5 let. Razen trenirk nismo v tem času dobili nobene druge opreme. Upoštevati je treba, da igralec v sezoni izrabi najmanj dva para copat, par pa stane 75 din; starši so mo rali kupovati še majice, kopalke, hlače in nogavice. Preprost račun pokaže, da je o-prema v teh letih veljala Se blizu 1.000 din, kar za enega igralca — dijaka ni malo! 2e pred tekmovalno sezono je bilo vsem klubom športnega društva jasno, da bo kot vsa prejšnja leta denarja tudi letos primanjkovalo. Zato smo se na občnem zboru društva točno dogovorili za kar najbolj skrbno in varčno poslovanje društvene blagajne. Zato se nam zdi nevzdržno, da si ob takem pomanjkanju denarja nekateri klubi privoščijo tekmovanja v inozemstvu. V mislih imamo gostovanje atletov v Zahodni Nemčiji, s čimer so popolnoma izpraznili društveno blagajno in onemogočili financiranje drugih športnih panog v društvu. Ker starši niso več pripravljeni denarno podpirati košarkarskih tekmovanj, bomo prisiljeni prenehati s tekmovanjem, če društvo do sobotne tekme teh žgočih problemov ne bo rešilo. 2al nam je, da smo morali z odprtim pismom opozoriti javnost na nezdrave razmere v novomeškem športu; upamo pa, da bodo problemi do sobotne tekme na Loki urejeni. Novomeški košarkarji namreč ne želimo na tako nečasten način zapustiti ligaško tekmovanje in razočarati številne ljubitelje tega popularnega športa. '» i KOŠARKARSKEGA Not* mesU Igralci KLUBA ZASTAVA 1300 modificirani osebni avtomobil -udobnost, kakovost, * ekonomičnost ^ ZELO UGODNI KREDITNI POGOJI: 0 družinski kredit 2,000.000 Sdin -? dvema članoma družine na 30 mesecev 0 brez porokov % dobava takoj iz skladišča % barva po izbiri 9 cena: 27.306,25 din 0 prometni davek vračunan v ceni PREDNOSTI: 0 cenene servisne usluge 0 zagotovljeni rezervni deli INFORMACIJE: NOVOTEHNA Novo mestof Telefon 21-132 zastopstvo Zavodi Crvena zastava A Upravni odbor »BETI« METLIKA objavlja prosto delovno mesto: FINOMEHANIKA za nedoločen fias — v obratu DOBOVA • POGOJI; 1. dokončana poklicna šola finomehanične stroke, • 2. l-letna praksa Osebni dohodki po pravilniku. Stanovanja podjetje nima na razpolago. Pismene ponudbe z opisom dosedanjega službovanja pošljite v 8 dneh po dnevu objave na upravo podjetja. Vsak četrtek DOLENJSKI UST Nogometno prvenstvo se je že začelo. Vratar Mirne Jože Logar (na sliki), ki Je poleg vratarja Celulozarja Vukotiča najboljši na Dolenjskem, se večkrat iskaže tudi s takšnimi pan terskimi skoki (Foto: S. Dokl) Celulozar ■ Velenje 2:1 CELULOZA* : VELENJE 2:1 Tetova je bila zelo zanimiva in je bila rasen nekaj minut r drugem polčasu ves čas v rolah Ce luloearjevih igralcev. Velenje se lahko zahvali svojemu vratarju, da ni več zadetkov obsedelo v mreži. Najboljši igralec na tekmi je bil bfenilec Jurečič. Zadetka za domače sta dosegla vratar Velenja (avtogol) ter Božič. V vratih Ceiuloaarja se je predstavil vratar Prokič, ki je pokazal dovolj veščin in bo lahko zamenjal odličnega Vukotiča. L. HARTMAN MIRNA : ODRED (PONOVA VAS) &1 V drugem kolu 90 na Mimi fO-stonli oogometa&i Odredi iz Ponore rasi in r selo razburljivi igri izgubili srečanje z 2:1. Pri Miren-čanih lahko pohvalimo obrambo z Tratarjem Logarjem, ▼ napadu pa Smaca, strelca obeta zadetkov. Pred reč kot 100 gledalci je odlično sodil in. Novakovič iz Norega mesta. A. TRATAR ODBOJKA NOVO MESTO : KANAL 2:2 V zaostali prvenstveni odbojkarski ligi so igralci Kanala zasluženo premagali Novomeščane s 3:2. Srečanje, ki je potekalo v dežju, je bilo eno najbolj zanimivih, kar smo jih v zadnjem času videli na Loki. Za prizadevno igro lahko pohvalimo vse igralce Novega mesta. KAMNIK : TREBNJE 3* Odbojkarji Trebnjega so v nedeljo gostovali v Kamniku in gladko izgubili s 3:0 (9, 5, 8). Po razmeroma dobrem začetku so gostje v nadaljevanju povsem popustili in dovolili nasprotniku razmeroma lahko anago. Trije porazi ▼ treh tekmah so opozorilo, da mora ekipa Trebnjega resneje vaditi, če hoče dostojno sodelovati v društvu najboljših odbojkarjev. M. L. MARIBOR : KOČEVJE 3:0 Domačinom je bilo za zmago potrebnih samo 30 minut. Igralci Kočevja razen velike mere požrtvovalnosti niso pokazali ničesar. Trenutno so v občutni krizi, tako da ne morejo pokazati vseh svojih kvalitet. NOVO MESTO : SAVA (CRNIICE) 1:3 Nedeljsko srečanje je bilo pravo razočaranje aa novomeške gledalce, ki so si Obetali lepo tekmo, slasti ker so Novomeščani med tednom. Igrali zelo dobro s Kanalom. Gostje, ki niso pokazali nič posebnega, so lahko zmagali. Ko bi Novomeščani zaigrali ▼ stari (ormi. bi srečanje zanesljivo dobili. MARIBOR : BRESTANICA 3:« Mariborčanke so na čelu z nekaterimi starejšimi igralkami lahko premagale borbene Bieztani-čanke. s 3:0. Nekoliko boljše so bile v drugem in tretjem niau. vendar kaj več kot častnega poraza niso mogle doseči. BELA KRAJINA : LITIJA 2:1 Med tednom je bila v Črnomlju odigrana zaostala tekma prvega kola ljubljanske podzvezne lige. Črnomaljci so odpravili goste i^ Litije, ki so letos izpadli iz druge slovenske lige. Zmaga domačih je zaslužena, čeprav se jim je poznala slaba fizična pripravljenost. riutoJcf* sta dosegla Petrovič in T. Weiss. T. LVTERNER ELAN : LITIJA 3:1 V zanimivem in razburljivem srečanju so se Novomeščani predstavili kot boljša enajsterica in so ugnali žilave goste s 3:1. Glede na staqje na tekmi hi bil rezultat lahko še višji. Vsi nogometaši so se potrudili in sad teh naporov je bila lepa Jznaga. KOŠARKA BETI : ŠENTVID 63:61 V odločilnem srečanju za obstanek v ligi so domači igralci s težavo, vendar zasluženo premagali Šentvid s 63:61. Metličani so odlično igrali v prvem delu, v drugem polčasu pa so kot ponavadi popustili. Najboljši so bili Ipavec, Mrvar in Polojac. Dr. GOR ANI C’ NOVO MESTO : LITIJA 66:W FRULE : BETI 75:M Metličani so v Ljubljani zlasti v drugem polčasu igrali premalo re-siio, saj so v petih minutah prejeli 28 košev, ne da bi dali enega. Najboljši v ekipi gostov je bil Ipavec. BETI: Mrvar 4, Guštin 9, Po-lojac 15, Gašperič 2, Predovič 4, Ipavec 6, Milek in Vidic. Dr. GORANIC ŠENTVID : NOVO MESTO »M Novomeščani so na vročem te. renu v Šentvidu izbojevali prepričljivo zmago nad domačini. Srečanje je bilo zelo zanimivo in tudi na precejšnji ravni. Strelci zadetkov aa Novo mesto: Kopač 10, Pirc 22, Grein 13. Počrvtaa 12. in t. Kovačevič 14. M.GOSNIK EKIPNO MLADINSKO ATLETSKO PRVENSTVO Novomeške mladinke tretje Atletinje Novega mesta so tretje med mladin-kami v Sloveniji - Tatjana Gazvoda je dosegla dolenjski rekord v teku na 100 m ovire Sredi prejšnjega tedna Je bilo v Novem mestu moštveno mladinsko prvenstvo za mladinke in mladince. Na tekmovanju v Novem mestu sta nastopili samo ekipi Šentjerneja in domačini. I^p uspeh so dosegle novomeške atletinje, ki so zbrale 9.929 točk in se uvrstile na tretje mesto t republiki. Podobna tekmovanja so bila tudi v Celju in Ljubljani. Končni vrstni rad: mladinke — 1. Maribor 10.952 točk, 2. Kladivar (Celje) 10.438, 3. Novo mesto 9.929, 4. Slovan (Ljubljana) 7.127 . .. Šentjernej 4.710 itd. — mladinci: I. Kladivar 11.591, 2. Olimpija II.717, 3. Maribor 9.383 . . . Novo mesto 7.756, Šentjernej 2.182‘itd. Rezultati: mladinke — 60 m — 1. Gazvoda 8,1, 2. Jakše 8,2; 100 m ovire — 1. Gazvoda 18,5 ((dolenjski rekord), 2. Lužar 19,3; 400 m NOGOMET BELA KRAJINA : MEDVODE « Črnomaljci so t nedeljo davili visoko smaeo. hi bila lah- bofc rečjaf^todaproti teu jim je manjkalo moči .in so ▼ nekaj minutah prejeli po nepotrebnem dva zadetka. Strelci aa Belo krajino so bili: Joie Kana 2, Ante Ferfolja, Boris Grgiuaš n Tone Švajger. Bela krajina: Zanič, Stefanič, Eagtaro, Vipavec, V. We«as, Karin, Kramarič, T. Weis>, Petrovič (Grgaraš), Švajger, Ferfolja. P. KOČEVAR T. LATERNER KOČEVJE : POLET (DOB) 14:1 Tekma ni bila posebno zanimiva, ker so se domači srečali z izredno šibkim nasprotnikom in ga katastrofalno porazili. Zadetke za Kočevje so dosegli: Salke Bej. tovič 5, Veli Bejtov« 4. Petaver in Briški po 2 ter Gilenšek 1. A. ARKO ROKOMET — l. Kosmač (Šentjernej) 66,7, 2. Baje 69,9; 4x100 m — 1. Novo mesto (Jakše, Kalinovlč, Saje, Gazvoda) 54,0; daljina — 1. Bajc 4,58, 2. Saje 4,50; višina — 1. Pučko I,35, 2. Lužar 1,30: krogla — 1. Zagorc 9,88, 2. Grabrijan 8,85; kopje - 1. Zagorc 35,78, 2. Saje 32,06. Mladinci: 100 m — 1. Hribernik II,7, 2. Pekolj 11,7; 110 m ovire — 1. Simčič 20,6, 2. Blažič 21,0; 400 m — 1. Hribernik 55,8, 2. Rahne 56,7; 1000 m — 1. Cvelbar 2:45,3, 2. Bučar 2:47,4, 4x100 m — 1. Novo mesto (Pekolj, Svener, Siinunič, Hribernik) 46,4, 2. Scnt jetnaj (Ruden, Ponikvar, Pucelj, Gomizelj) 54.8 — obe štateti sta bili diskvalificirani; višina — 1. Kristan 1,75, 2. Dragoš 1,70; krogla — 1. Virant 12,29, 2. Jenko 10,80; disk — 1. Virant 40,77, 2. Možina 27,74. S. DOKL Brežice : Rudar (Trbovlje) 13:13 V četrtem kolu moške republiške lige so Brežičani nastopih v Trbovljah pri Rudarju. Ves prvi polčas so vodili, v drugem pa so bili domači boljši, tako da jeBre-žičanom po Bosini šele v zadnji minuti uspelo izenačiti. Zelo dobri so bili Šetinc, Berglez in Bo. sina. Brežice: Berglez, Dolenc, Šetinc S, Antolovič 2, Bršec, Avsec 1, Pavlič, lurešič 1, Stangelj. Bužan-čič, Bosina 4 in Zore. V. PODGORŠEK RIBNICA : MEDVODE 15:17 V zelo nervozni in slabi tekmi so Medvode premagale Ribnica. Gostje so kmalu povedli, vendar so jih domači ujeli, tako da se je polčas končal neodločeno. Nato so si Medvodčani priborili prednost dveh golov in s tako razliko tudi končali tekmo. Ker Je pri gostih nastopil nepravilno registriran igralec, se bo srečanje verjetno končalo s 5:0 za Ribničane. Ribnica: Lovšin, L. Ponikvar, F. Ponikvar 4, Krčulj. Abram, Tan. ko 2, Kersnič 1, Andoljšek in Mikulin 8. BREZICE : STEKLAR 10:12 Brežičanke so izgubile ▼ Hrastniku proti tradicionalno neugodnim nasprotnicam. V zadnjih 14 dneh so sicer dvakrat zmagale, tokrat pa so bile domačinke boljše. Brežice: Z. Zorko, Bužančič I, Molan, M. Zorko, Bah 1, Mišič 1, Blatnik, Hrovat ia Kuhar. V- PODGORŠEK . PARTIZAN (KRŠKO) : LESKOVEC 28:8 V prvem srečanju zasavske rokometne lige so igralci krškega Partizana z lahkoto premagali goste ia sosednjega Leskovca. za Partizana so dosegli: Jelen 9, Iskra in Kovačič po 7, Bizjak in MikoHč po 2 ter To- 1. Za Leskovec: Radi 4, Bizjak 2 ter brata Sribar vsak po ^ L. HARTMAN KUJU kij : DUPLJE 10:9 V napeti, zanimivi igri, polni nenadnih obratov in domisolnih akcij so KrmeljCani po teiki bor. bi premagali ti lave goste. V igri, ki je navdušila nad 120 gledalcev, smo res imeli kaj videti. Junak tekme je bil domači vratar Vili Logar, ki je ubranil nekaj nevarnih strelov. Krmelj: V. Logar, C. Logar 1, Mirt, Prosenik, in«. D. Papež 1, Zaman 3, M. Papež 1, Damjan 4 in Kolovrat. B. DEBELAK BELT : RUDAR B /TRBOVLJE) 20:» CERKLJE : NOVO MESTO 11:90 Od tu in tam ■ NOVO MESTO — Na šahov skem hitropoteznem turnirju za september je zmagal mojstrski kandidat Tone Škerlj z 11,5 točke. Sledijo: Igor Penko 10,5, Slav. ko Sitar 7,5 itd. (I. P.) ■ BREZICE — Prejšnji četrtek je bil tu posvet o poživitvi nogometnega kluba. Pobudo so sprožili t Tovarni pohištva, kjer so r pripravah na delavske športne igre odkrili nadarjene nogometaše. S starejšimi igralci bodo okrepili prvo ekipo, ki tekmuje v celjski nogometni podzvezi, mladi pa bodo zaigrali t mladinski ligi. Tovarna pohištvva bo prevzela patronat nad brežiškim nogometom, finančna sredstva pa bo še naprej oskrbovala občinska zveza za telesno kulturo. Priprave na združitev bo vodil 9-članski pripravljahu odbor, zatem pa bodo izvolili novo vodstvo. (V. P.) ■ KRŠKO — Državna reprezentanta Frane Čarga in Nevenka Jeakole sta na prvih balkanskih igrah v plavanju, ki so bile v -Turčiji, nastopila v svojih disciplinah in zasedla 7. mesto. Čargo je preplaval 400 m prosto v času 4:46,8, Jeakoletova pa 100 m del. fin v času 1:20,8. (V. P.) ■ LJUBLJANA — Na memoria hi tragično preminulega atleta Janeza Moleta so nastopili tudi atleti iz Novega mesta. Najbolj sta uspeli atletinji Ivica Jakše, ki je bila tretja na 100 m, in Tatjana Gazvoda, ki je'bila druga na 200 m. (P. N.) ■ VRANO VICI — Na meddru. žinskem ribiškem tekmovanju v Lahinji je nastopilo nekaj več kot 40 tekmovalcev iz Novega mesta, Kostanjevice, Črnomlja, Met. like, Duge Rese, Brestanice in Bologne (Italija). Največ uspeha so imeli Kostanjevičani, ki so zmagali v ekipni konkurenci, ravno tako - tudi med posamezniki. Zmagovalec je bil S reto Baševič. (I. K.) ■ NOVO MESTO — Na delavskih športnih igrah v atletiki je pretekli teden nastopilo 108 tek movalcev, ki so se potegovali za naslove občinskih prvakov. Rezultati: ženske — 60 m: 1. Hodnik (KRKA) 9,0, izven Gazvoda 8,2; 400 m — 1. Bratkovič (KRKA) 68,3, izven Perše 66,7; 4x60 m — 1. KRKA (Tratar, Rogelj, Bratkovič, Hodnik) 36,5, izven AK Novo mesto (Jakše, Kalinovič, Saje, Gazvoda) 31,9; višina — 1. Peskar (KRKA) 1,20, izven Punčko I,40; daljina — 1. Kic (ISKRA) 4,08, izven Saje 4,80; krogla — 1. Peskar (KRKA) 9,26. Moški — 100 m — 1. Somrak (NOVOTEKS) II,8, izven Hribernik 11,7; 1000 m 1. Kovačič (OMP Instalater) 2,35; 4 X100 m — 1. NOVOTEKS (Strumbelj, Bratkovič, Istenič, Somrak) 47,0, izven AK Novo mesto (Svener, Pekolj, Suhy, Hribernik) 46,2; višina — 1. Potrč (KRKA) 1,85; daljina — 1. Somrak (NOVOTEKS) 6,65, izven Slak 6.65; krogla — 1. Potrč (KRKA) 12,28. Končni vrstni red ekip: moški — 1. KRKA 5.800 točk, 2. PIONIR 5.435, 3. NOVO. TEKS 5.00«, 4. NOVOLES 4.554. 5. OS Šmihel — Stopiče 4.032, 6. ISKRA (2bk.) 3.427, 7. GG 3.275; šenske — 1. KRKA 5.993, 2. PIONIR 4.250, 3. ISKRA (2bk.) 3.779, 4. NOVOLES 3.306, 5. Šmihel — Stopiče 2.795. (S. D.) ■ KRŠKO — Na občinskem plavalnem prvenstvu je nastopilo 8 moških tar 4 ženske ekipe. Največ uspeha so imeli tekmovalci Obrtnika. Rezultati: moški 50 m prosto — 1. Gdb (Obrtniki) 28,7; 50 m prsno — 1. Potočnik (ObS) 374; 3x50 m prosto — 1. Obrtniki (Gelb, Gane, Jesenšek) 1:29,0. Zenske — 50 m prsno — 1. Fila (LISCA) 55,4. Končni vrstni red ekip. 1. Obrtniki 66 točk, 2. Ce. lulosa 59,5, 3. Prosvetni delavci 53, 4. Splošno obrtno podjetje 35,5, 5. Rudnik (Senovo) 27, 6. Papirkonfekcija 23,5, 7. Kovinar, ska 19,5, S. Agrokombinat 12; ženske — 1. LISCA — obrt Senovo 6, 2. Agrokombinat 4. (L. H.) ■ NOVO MESTO: — V soboto in nedeljo Je bilo odigrano odpr to teniško prvenstvo Novega me sta, na katerem Je sodelovalo 16 igralcev, žal se vabilu niso odzvali igralci ia drugih slovenskih klubov, verjetno zaradi Ted yjev e. ga memoriala. Med posamezniki je zasluženo zmagal Pavle Uhl, v t dvojicah pa par Splihal — Uhl. Končni vrstni red pri posamezni kih: 1. Uhl, 2. Medic, 3. Splihal. 4. J. Picek itd. Pari: 1. Splihal — Uhl, 2. Medic — J. Picek, 3. do 4. Gerbec — inž. Grein ter Bre-ščuk — Hren. Rezultati posameznikov: Uhl — Berger 6:3, 6:1, Splihal — Adam 6:2, 7:5, Picek — Rolin 6:4, 6:2, Medic — Gerbec 6:4, 7:5, Uhl — Splihal 6:0, 0:6. 6:4, Medic — Picek 6:3, 6:2, Uhl — Medic 6:1, 6:1. Pari: Splihal — UM : Gerbec — inž. Grein 6:1, 6:0, Medic — Picek : Hren — Breščak 6:3, 6:3, Splihal — Uhl : Medic — Picek 7:5, 5:7, 6:3. (P P.) Tržačani na novomeškem in črnomaljskem odru * v* Jutri zvečer ob 20. uri bo na novomeškem odru gostovalo Slovensko ljudsko gledališče iz Trsta z delom »Tri sestre« A. P. Čehova. To bo tudi prva abonmajska predstava v novi gledališki sezoni. V soboto, 20. septembra zvečer, pa bodo Tržačani gostovali z istim delom na črnomaljskem odru. Tam bodo še posebej toplo pozdravili svojega rojaka in tržaškega igralca Staneta Starešiniča,, ki nastopa tudi v »Treh sestrah« v eni glavnih vlog. Tržaški gledališčniki bodo v Novem mestu in Črnomlju igrali med daljšo turnejo po Sloveniji. Predtem so nastopili že v Beogradu, kjer jih je sprejel tudi predsednik Tito (na sliki). Ponoči je rešil dekle iz savskih valov (Nadaljevanje s 1. str.) ker se ga je v strahu hotela okleniti z rokami. Otresel se je je. Nekako jo je potem prijel za zapestje z zgornje strani in jo vlekel k bregu, Ves čas jo je spodbujal, naj plava z drugo roko, vendar ni mogla. Nekajkrat sta se oba potopila. Fant sam ne ve več, kako se mu je posrečilo zvleči jo k bregu. Ob skalah na bregu jo je zadržal z zadnjimi močmi, ker se mu je skušala iztrgati. Stric Prane Zadnik je prvi pritei k»l na pomoč in jo pomagal potegniti iz vode. Marko tega ne bi zmogel, saj je bila mnogo težja od njega. Rešeno dekle so odpeljali do Bu-diča, kjer so jd dali obleko in oskrbeli prevoz do doma. Marko ne more pozabiti groze, s katero so navdajali kriki utapljajoče. Nikoli Se ni doživel česa podobnega. Dekle je reševal v najhujšem toku, med skalami in vrtinci, kakih 20 metrov od brega. Malo niže so jo ljudje čakali na čolnih vodne skupnosti, vendar najbrž ne bi več mogla do njih. Razen tega jo je tok odnašal po sre- dini, plavati pa tudi ni znala. Dekle je v duševni stiski skočila v vodo s savskega mostu. Reka je na tistem mestu globoka, od tam naprej pa plitva in dekle je imelo vse do izliva tla pod nogami. Pri Budiču je voda spet globlja. Na mestu, kjer je Marko reševal, pa je po izjavi Petra Budiča Sava globoka več metrov. • Dekletov oče je naslednji dan obiskal Marka in ga v zahvalo objel s solzami v očeh. Z besedami se je težko zahvaliti m tako juna* TUDI VOLI NISO VEČ VARNI PRED TATOVI Kraja živine ■ kot na Divjem zahodu V Beli krajini ukraden par volov so odkrili v Prekmurju - Za tatu so osumili 22-letnega Martina Žuglja, Belokranjca, ki je poročen v Odrancih pri Lendavi - Vole je za 800 din prepeljal mož iz Kamanja Ves zadihan je pritekel radovišjci kmet Anton Ne manič metliškim miličnikom 1. septembra povedat, da mu je ponoči nekdo ukradel par volov — edino živino, ki jo je imel. Takoj so uvedli preiskavo in že čez nekaj dni ugotovili, da vodijo sledi v Prekmurje. Osumili so 22-letnega Martina Žuglja, kmetovalca iz Odrancev pri Lendavi, ter ga 7. septembra prijeli. štovo. Za to, kar je napravil Marko, je treba imeti več kot pogum, saj j« mladenič tvegal s tem svoje življenje. JOŽICA TEFPEY Pogumni reševalec Marko Tomše: »Klicom na pomoč se ne bi nikoli mogel ustaviti«. DRAMA PRI ŠPELIČEVIH PRED SODIŠČEM KC’NČANA Kazen za dvoje hudih zločinov »Še je pravica,« so dejali sosedje, ko so se vračali z razprave pred novomeškim okrožnim sodiščem, v kateri je bil Alojz Štit iz Korit obsojen zaradi uboja tasta in tašče na 14 let strogega zapora Zgodilo se je v nedeljo popoldne, 20. aprila letos, na domačiji špeličevih v vasi Korita pri Dobrniču. Doma so ostali 33-letni priženjeni gospodar Alojz Štih, i'l mesečni otrok, 90-letni tast Janez šfpelič in 80-letna tašča Ana. Gospodinja je šla ta dan v ljubljansko bolnišnico obiskat sestro. Kot že večkrat poprej je prišlo med špeličevima in zetom do besed, ker je mladi nasilno odprl tastovo Met in vzel pijačo. Močno opit je prišel v kuhinjo s sekiro v roki, ko sta ga spet začela obdelovati z besedami. NE VEM, KOLIKOKRAT SEM MAHNIL ...« Na razpravi kot tudi na zaslišanju je obtoženec usodni dogodek takole opisal: — Stari je bil poleg štedilnika, ko sem vstopil. Kregal se je zaradi vina in me zmerjal z »ravbarjem«. šel sem proti njemu s sekiro v roki. Vem, da sem ga udaril, ne vem pa, kolikokrat sem mahnil. Nič ni kričal, takoj je padel na tla. Tašča, ki je stala zraven, je vpila, zato sem še njo. Nisem meril, kod bom udaril. Potem sem si umil roke, spravil sekiro v kaščo in legel v drugo sobo na peč. Ko je prišla žena domov in začela kričati, sem stekel iz hiše in se zakopal v senik. Seveda je bila ob ženinih krikih v trenutku vsa vas pokonci. L(judje kar niso mogli verjeti, da je Štih storil tako strahoten zločin. OBDUKCIJA IN MNENJE IZVEDENCA Obdukcija je pokazala, da sta imela oba starčka več hudih ran. Ugotovljeno je, da je bila pri Ani špelič neposreden vzrok smrti izkrvavitev zaradi presekane vratne vene, medtem ko je njen mož podilegel zaradi presekanega vratu in poškodovanega hrbtnega mozga, imel pa je tudi odprto levo prsno votlino. Oba umorjena sta Alojza Štiha je alkohol privedel v ječo, kjer bo 14 let lahko premišljal o zavoženem življenju. bila ob smrti popolnoma trezna, Alojz Štih pa je imel ob odvzemu krvi 3,12 promila alkohola v krvi. Sodni izvedenec psihiater dr. Bogdan Hladnik je kasneje obtoženca natančno pregledal ter ugotovil, da je slabše duševno razvit, da je kronični alkoholik, ki mu je potrebno zdravljenje, in da v trenutku uboja ni mogel popolnoma imeti v oblasti svojega ravnanja. Takrat ni bil popolnoma prišteven. PIJAČA — BEG PRED RESNIČNOSTJO? Smrti obeh starčkov je bil torej, kakor že mnogokrat na Dolenjskem, kriv alkohol. Drugo vprašanje pa je, zakaj je Štih zadnja leta toliko pil. K pijači je bil nagnjen, še preden se je pred 10 leti priženil z Rebri na Korita, a so prva leta vseno složno živeli, šele kasneje, ko v zakonu ni bilo otrok, kar v Sevnica: zase pa ni poskrbel Previdnosti ni nikdar dovolj: ko bi se tega zavedal 28-letni skupinovodja del pri rekonstrukciji železnice Fran Mikloš, doma iz Čakovca (stalno je živel v Ljubljani), ne bi postal žrtev hude nesreče. Usodnega petega sep- Novomeškii kriminalisti, fcl so prevzeli zadevo od metliških miličnikov, so delali naglo in temeljito. Poizvedovali so po Beli krajini, na območju severno od Gorjancev in po sosednji Hrvaški. Iz kartoteke pa so vzeli tudi sipisek tistih, s katerimi so se že srečali. Tako je v preiskavi prišlo na dan, da živi v Odrancih tudi 22-letni Belokranjec Martin Žugelj, ki se je bja priženil. Zvedeli so, da je bil Žugelj dan pred krajo v Ne-maničevem hlevu na vaški veselici v Rosalnioah. Ker pa je kriminalistom že delal preglavice, so tokrat pazljiveje vrgli oči po njem. V Odrancih sta Žugljeva žena in tast povedala, da je Martin res od nekod prignal vole, dopovedoval pa jima je, da mu jih je nekdo dal namesto mark, ki mu jih je bil že dolgo dolžan. 1.300 kg težke vole je še isti dan ponudil lendavski klavnico*, prodal pa jih je za 6.700 din nekaj dni kasneje. Kriminalistom je manjkal samo še en dokaz, da bi lahko Žuglja prijeli, le-tega pa jim je dal neki zasebni avto prevoznik iz vasi Kamanje na Hrvaškem. Ko so se oglasili pri njem, jim je takoj povedal, da je peljal par volov v Lendavo za 800 din, za ta prevoz pa ga je prosil mlajši moški, toi je trdil, da nakupuje živino za lendavsko mesarijo. Osumljenega Martina Žuglja so prijeli 7. septembra in ga odpeljali v preiskovalni zapor v Novo mesto. Tam bo počakal, da bo zgodba, na las podobna tistim o živinskih tatovih na ameriškem divjem zahodu, dobila epilog pred sodiščem. i m Na nedeljski tomboli v Krškem je sreča naklonila glavni dobitek — osetjii avtomobil škoda, 18-letnemu Marjanu Žibertu iz Brestanice. Srečni lastnik je strojni ključavničar v invalidskem podjetju v Brestanici in je še brez vozniškega izpita. Na vprašanje česa si želi ob tolikšni sreči je dejal: »Tega, da, da bi se dolgo srečno vozil in da bi imel na vožnji takšno srečo, kot sem jo imel pravkar na tomboli!« Čeprav je moral plačati 2000 din prometnega davka preden je avto lahko dvignil, je namenil 150 din nagrade fantu, ki mu je prodal 'srečko, čeprav ga ne pozna in tudi dekletu, ki mu je izvleklo srečno številko, je obljubil nagrado. Na sliki: Marjan Žibert z Nanico Smrdelj, ki mu je izvlekla srečno številko ob svoji Škodi (Foto: P. Miklič) tembra zjutraj je* šel po železniškem tiru v Zgor. Brezovem pri Sevnici ravno v tistem trenutku, ko sta se srečavala. dva vlaka. Ko se je umaknil vlaku, ki je peljal v Zagreb, ga je brzovlak, ki je s hitrostjo 80 km pripeljal iz Zagreba, v zadnjem trenutku zbil v jarek 20 m daleč, kjer je obležal na mestu mrtev. Pokojni Mikloš je imel izpit iz varstva pri delu in je skrbel za varnost, večjega števila ljudi. Tekmovanje gasilskih enot pogorelo! 27. septembra bi moralo biti v Novem mestu gasilsko tekmovanje gasilskih enot iz tekstilnih tovarn Slovenije. Za tekmovanje so se prizadevni NOVOTEKSOVI gasilci že dalj časa pripravljali, saj so prevzeli organizacijo in pokroviteljstvo- nad prireditvijo. Na prvo vabilo se je odzvalo samo pet ekip, na drugi poziv ravno tako ni bilo odmeva. Zgodilo se je celo, da so nekatere prvotno pripravljene ekipe preklicale udeležbo! Zato so tekmovanje odpovedali. Mar je gasilska služba b naših tekstilnih tovarnah res tako na psu? S. DOKL zaostalih krajih, kakršna so Kori«, navadno vzbuja posmeh in strah, da kmetija ne b' taela naslednika, je mlad- gospodar vedno češče segal po pijači. Nazadnje brez nje ni mogel več živeti in ^ izbiral načina, kako priti do alkohola. Ko se, je po 9 letih zakona rodil otrok, Je verjetno že pregloboko P^el v alkoholizem, da bi g® ‘ahko še kaj iztreznilo, in je Celo dvomil o očetovstvu. To je v njem povzročilo še hujši duševni razcep. PiaVK na te okoliščine, ki so obt°ženca pripeljale v stala0. duševno napetost in zmert) hujšo zagrenjenost, se Je. v zagovoru opiral Štihov ^anilec odvetnik Janez Lavrih Strahotni dogodek v Koritih, & je vzburil prebivalstvo Dolenske, posebno pa Suhe kraj#6, je tako pojasnjen. Storile je po mnenju sodišča Pr©jel zasluženo kazen. Sodb* še ni pravnomočna. . RIA BAGER Vladirtiir Lamut, Pariz, oktober 1954. (Foto: Miran Hočevar) Z Ribničani porušili gradbeni rekord Znamenito, evropsko znano umetnino cerkev pri Novi Štifti (občina Ribnica) so gradili natanko 30 let (doleta 1671). iz zanesljivih ribniških virov pa smo zvedeli, da bo ta 300 let stari rekord kmalu posekan: novi gozdarski dom v Ribnici, ki ga grade že skoraj 25 let, bo namreč (če se ne bo še kaj zataknilo) kmalu dograjen in ne bo okrašen s pozlačenimi svetniki itd., vendar pa bo zato zgrajen kar pet let hitreje, to pa je tudi nekaj vredno! vm m KAKO JE NASTALA NAJVEČJA ZASEBNA ZBIRKA LAMUTOVIH SLIK? „Izberi, katero hočeš! Vzemi kar, ti je všeč!” ko priskrbim kakšen slikarski material. Odvrnil sem, da lahko. In sem mu s češkega pošiljal krede, ogle, mastne pastele, specialne kitajske čopiče in drugo. Oddolžil se mi je s slikami, največkrat mi je le-te dal, ko sem bil v Novem mestu. Nekaj sem mu jih prodal na češkem in kupil za la denar nov material.« »Ste to delali samo kot prijatelj?« »Lamuta sem spoštoval, njegovo umetnost občudoval. Samo v njegovih slikah sem našel tisto, kar sem iskal v delih slikarjev. Njegova lirika me je pomirjala, to pa mi je med bivanjem na tujem veliko pomenilo.« »Kako ste sploh spremljali življenjsko in umetniško pot svojega prijatelja?« »Videl sem nešteto njegovih slik, o katerih sva se pogovarjala. Pogovore o umetnosti sva dopolnjevala v pismih, ki sva jih pogosto izmenjavala. Iz Dolenjskega lista sem začel izrezovati vse,, kar je bilo objavljenega o njem ali njegovega. Vsaka objava me je zelo razveselila. Nekoč sem spet poslal zavitek s slikarskim materialom. Odgovora nisem dobil, če?: nekaj tednov pa sem v Dolenjskem listu prebral ,V spom'n Vladimiru Lamutu. Dolgo nisem mogel verjeti, a Miran Hočevar se je julija letos vrnil s Češkega in s seboj prinesel tudi 113 Lamutovih slik, ki mu jih je umetnik podaril — Med njimi je veliko del. Ki jih javnost ne pozna — Razen tega hrani Hočevar tudi veliko pisem, ki mu jih je prijatelj Lamut pisal na Češko *2 Lamutom sva bila velika prijatelja. Ko sem P^pjal s češkega na obisk v Novo mesto, sem se redjjo oglasil pri njem. V ateljeju sva dolge ure govorila o slikarstvu ali o umetnosti na splošno. Vča-S tiho. Navadno je on prvi prekinil Sunkovito je vstal in pokazal na stezo z veli-kj1” olji. ,Izberi, katero hočeš!' Zasijal je kot otrok, k1 j^ruje svojo najljubšo igračo.« vMan Ho^evar Je v hipu-zaživel s spomini. Pri-p0Dr vaI iih Je v kratkih, poudarjenih stavkih, kot a* s ^Ims^ega platna. Kadar ni našel prave be-Se je prekinil z vmesnim »no, kako bi temu * Nenadoma se mu je zazdelo, da so besede tel,°vira za tisto’ kar -ie hotel Povedati. »Poglejva m Slike!« me je povabil v sosednji prostor. Dy'e Zajetni mapi Lamutovih sl‘\ima. Skrbno je odgrnil Ovitek prve in jemal iz rt* "st za listom, ter mi spr ^°Veda1, -*aj gledava> v ^ tehniki je in kje je r^al°. Tako se je pred moj1111 očmi zvrstilo za ga lerij0 Kvarelov, tušev, svinč-n^!’3°8rafij, oij, oglov in v tehnikah ustvarje- nih, ^el bi, nadahnjenih del ri,.tllo^vi, kot smo jih Pri ’atu vajeni: dolenjska ptfov S kozolci, Gorjanci, i.0, >nesto v ruševinah, Breg' JUdje prj delu, pri oddihu- razburkanj morje, kljun' ribiških ladij, Bdeči ott* Rovinju, Ohridska ulicft’ ^ariz s plesalkami, Mon^rtrom m ^majst jih imam,« je fc **1 moje ugibanje Ho-6«^.]ln zaprl mapi. »Raz-miSMj sem že, da bi jih prod - pa sem to misel zdaj Pustil. če bi našel irii galeri|jo, ki bi to uok*1 n*. potem bi še ... »^stmk naj večje abir-ke tatovih del. Kako je &pl<* Nastala?« se je zamislil in čez °dgovoril: »Z Lamu-spoprijateljila še v Čj/j^'jskih letih. Potem je % a hotela, da sva se zn®® tJf istem koncentracij-sKeH' borišču. Toda od 1943 do 5wSe nisva več videla. Jaz šftl po vojni 1946 na bo študirat tekstilno teiVs»Jn se Po študiju tam tud* |Jj*>slil. Leta 1956 sem sp®*.upi zvezo z Lamutom in jij a &va si dopisovati. ’’ >/'a1'ern sem ga obi-;-&l 0vem mestu, pripo-* inmi j® 0 svoJih na-črtSo .Pa sem mu prija- • in mu pri- trje ^rosil me je, če lah- BREZ BESED Miran Hočevar: »Občudoval sem Lamutovo umetnost, zato srečanja z njim niso bila samo prijateljska.« da ga ni več, da se ne bova mogla več pogovarjati... Hočevar hrani tudi veliko Lamutovih pisem. »Teh ne pokažem, nihče jih ne bo bral,« je odločno rekel ob koncu najinega pogovora. IVAN ZORAN Družba na smetišču Ni se jim dalo igrati — pegvroče je bilo pač. Nabrali so si polne žepe sliv in se zgnetli v senco pod balkon. Jedli so jih in se skrivaj zbadali s koščicami. »Hej,« jih je nenadoma zdramil Tomaž, »je kdo za naša popotovanje v mislih?« »Kam pa bi šli danes?« je zanimalo vse. »V Afriko!« je predlagala Alenka. »Koza! V Afriko, v tisto pasjo vročino?« Ampak Alenka se že ni pustila kar tako. »No, pa v Anglijo, da se malce ohladimo.« »Uh, meglo sovražim,« se je kar stresel Tonček. »Hej, za menoj v Avstralijo!« Odkimali so. Predaleč za danes, prepozno je že. »Potem pa v Indijo, Azijo!« je poizkusil Gregor. »Kaj, da bomo lačni!« so bili vsi ogorčeni. Anka je želela v Ameriko, obljubljeno deželo, pa ni bil nihče za to. Kdo bi razumel otroke! Medtem pa je vročina že popustila in otroci so kot običajno zavili na smetišče. »Nič novega,« je bil razočaran Matjaž, ko je že vse pretaknil. Toda Nataša je imela — ženska je bila pač — boljši nos. Našla je nov, majhen, toda sila zanimiv kupček smeti: lonec brez dna, staro nogavico, čevelj brez podplata, nič manj kot sedemkrat preluknjano zračnico kolesa, razbite naočnike, pregorelo žarnico in košček belega kruha. Po kratkem prerekanju so določili Marka za dražilca. Po turško so posedli predenj in dražba se je začela. »Lonec brez dna, prosim, poglejte ga! čudovite rdeče barve, pa samo pet sliv!« Meni ga daj! Imenitna čelada bo!« je bil navdušen Gregor. »Deset! je Rudi dvignil ceno in si posadil rdečo čelado na glavo. »Pa si kupi nogavico,« je hotel razočaranega Gregorja potolažiti Marko. »Kar čedna je in le dve slivi jo cenim.« Eh, kaj bi Gregor z nogavico! »Nogavico vzamem jaz,« se je oglasila Alenka. »Saj vsi veste, koliko denarja je po ,štumfih’. Morda je tudi ta poln.« Dala je čisti dve slivi in brž pogledala v nogavico. Prazna! Nič zato! Kar še ni, še lahko bo. »čevelj brez podplata, sedem sliv!« »Sem z njim!« To je bil spet Gregor. Tokrat je dobil, kar je želel. Nikomur pa ni hotel povedati, čemu mu bo čevelj. »Zdaj pa sedemkrat preluknjana zračnica kolesa! Za vsako luknjo — slivo, torej skupaj sedem sliv!« »Le dobi norca, ki ti bo toliko dal zanjo!« so se vsi posmehovali. Toda — glejte! »Joj, joj, kolo bom kupil, kolo! Za sedem sliv kolo! Nič več peš v vrtec, saj imam kolo!« In najmlajši, Mihec, je ves srečen sedel na svoje kolo. Razbite naočnike pa si je za dve slivi nataknila na nos Alenka. »Jojme, kaj vse vidim! Saj to so čudežni naočniki!« Brž vsi k njej! Kje je kdo, ki ne želi pogledati vsaj enkrat skozi čudežne naočnike? Toda, jok! Naočniki so že izginili v žep rumenega predpasnika. »Ničesar vam ne smem povedati. Da pa bi jih komu posodila, to še manj. Brž ko bi storila kaj takega, bi postali moji čudežni naočniki čisto navadni, taki, kot jih nosi moja babica.« »Važička pa taka,« se je namrdnil Marko in dražil naprej. »Žarnica! Ampak saj to ni žarnica, bomba je!« »Ne, navadna žarnica je,« so si bili vsi edini. »Bomba!« je vztrajal Marko. »No, pa naj eksplodira ta tvoja bomba!« so se norčevali. žarnica je udarila ob kamen in počilo je. »Pa je bila zares bomba. Nov tip atomske bombe na našem smetišču!« No, naj je bila ali ne, dobil je ni nihče. »Zdaj je pa konec. Samo še tale košček kruha. Glejte', cel je in čisto bel. Eno samo slivo, lahko je malce črviva, kdo jo da zanj?« Otroci so se namrdnili in drug za drugim odhajali domov. Konec je bilo dražbe — vse prodano. Ostal je samo košček kruha, košček belega kruha! (Honorar 100 din) JANJA KASTELIC ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ Vsak četrtek DOLENJSKI LIST Naselje počitniških hišic za zdraviliščem v Čateških Toplicah je postavljeno. \ njem bo 212 ležišč, škoda, da je dež zavrl delo, sicer bi se vanje že nasehli vele-sejemski gostje. (Foto: Slavko Dokl) V 10 dneh 147 nočitev Turistična pisarna na Čatežu je v dneh od 21. do 31. avgusta imela za 2.980 dinarjev prometa. Receptor je zabeležil v tem času 167 nočitev. Tujci so prenočili 94-krat, domačini 83-krat. Tolikšnega prometa sploh niso pričakovali Treba je tudi računati, da biro ni evidentiral vseh nočitev v kraju. Prihodnje leto bo tudi to urejeno. Turistična pisarna bo sklenila pogodbe z lastniki sob, da potem oddajanje ne bo več tako divje. RADIO BREŽICE PETEK. 19. SEPTEMBRA: 20.00 do 20.10 — Napoved programa in poročila. 20.10—20.25 — Nove plošče RTB, obvestila in reklame. 20.25—21.15 — Glasbena oddaja: Izbrali ste sami. NEDELJA, 21. SEPTEMBRA: 11.00 — Domače zanimivosti — S seje občinske skupščine Brežice-poroča Špela Pirnat. — I. festival narodno zabavne glasbe Slovenije v Ptuju — Za naše kmetovalce — Iz slovenske glasbene zakladnice — Komentar seje občinske skupščine Krško je pripravil Marjan 2ibret — Pozor, nimaš prednosti! — Obvestila, reklame in spored kinematografov. 13.00 — Občani čestitajo in pozdravljajo. TOREK. 23. SEPTEMBRA: 18.00 do 19.00 — Novo v knjižnici — Jugoton vam predstavlja — Iz naše glasbene šole — Tedenski Športni komentar — Obvestila, reklame in pregled filmov. 19.00 do 19.30 _ VRTILJAK ZABAVNIH MELODIJ — glasbena oddaja. IZ BREŽIŠKE p^noOMIČMir.E . Pretekli teden so v torežiški porodnišnici rodile: Ivana Ileršič iz Brežic — Igorja. Ana Divjak iz Razteza — Adito, Ana Vranetič iz Pišec — Igorja, Jožefa Povšič iz Sevnice — Bojana, Angela Vidmar iz Dednje vasi — Vinka, Breda Mokrovič iz Rigonc — Ale- ksandra, Breda Naraglav iz Krškega — Renato, Helena Šintler iz Sevnice — Polonco, Cirila Cvetko iz Globokega — dečka, Marica Posavec s Polic — deklico in Ana Simonišek iz Krške vasi — Nata-na —: čestitamo! BREŽIŠKA K"r'N«lKANFSctFČ Pretekli teden so se ponesrečili in iskali pomoči v brežiški bolnišnici: - na Topol, gospodinja iz Harmice, je padla na poti in si poškodovala desno nogo; Terezija Motnik, gospodinja iz Boršta, je padla s kolesom in si poškodovala glavo: Djavata Ozira, delavca iz Črnca, je nekdo z nažem zabodel v rebra; Marjan Mikolič, dijak iz Rovišča, je padel in si zlomil levo roko. Samorodnic nihče ne šteje Davek plača le tisti, kdor jih sam prijavi Kmetijska in tržna inšpekcija, ki med drugim nadzorujeta tudi kakovost vina, opozarjata, da je pri nekaterih vinogradnikih še veliko samorodne trte. čeravno je vino take trte zdravju škodljivo, ne moreta ukrepati prej, dokler vina ne zasledita v prodaji. To pa ni 7ed-no mogoče, saj take kontrole ni vsak dan. / Dokler je vin0 v kleteh, so inšpektorji brez moči. Za lastno uporabo si ga lastniki vinogradov lahko pripravljajo tudi iz grozdja samorodnic. Pogosto pa tako vino odteka drugam, toda kjer ni tožnika, tudi ni sodnika. Po občinskem odloku morajo vinogradniki plačevati davek na vsako samorodno trto v vinogradu. Tisti, ki jo sami prijavijo, ga plačujejo, tisti pa, ki tega ne store, davka nimajo. Nikogar ni še bilo, ki bi v vinogradih ugotavljal, koliko samorodnic ima kdo. Odlok je predvsem na papirju. Ljudje bi se ga Občinska blagajna se dobro polni Za letos ni bojaani, da se planirani dohodki ne bi natekli v proračun občine Brežice. Pri posameznih vrstah dohodkov pričakujejo celo presežek. V prvem polletju je bil ugoden zlasti priliv prispevkov iz osebnega dohodka. Konec počitnic za skupščino Poletno zatišje se je končalo tudi za odbornike brežiške občinske skupščine. Za sejo, sklicano za torek, 16. septembra, so dobili odborniki precej obsežen dnevni red z informacijo o polletnem gospodarjenju v delovnih organizacijah. Za prvo jesensko srečanje skupščine so pripravile poročila veterinarska, kmetijska in tržna inšpekcija. NOVO V BREŽICAH OBRAČUN PRVEGA POLLETJA PRED SKUPŠČINO Letos je še več dolžnikov kot lani Odborniki so za večjo plačilno disciplino. Bo kdo ukrepal? ■ ZA STANOVANJSKO SOSESKO ŠENTLENART Je projektiv tivni biro REGION napravil zazidalni načrt. Na tem območju je predvideno, da bo živelo 700 prebivalcev. Zemljišče, za katero Je skupščina naročila zazidalni načrt, meri osem hektarov. 3 SANITARNA INSPEKCIJA Je predlagala občlriSki skupSčini sprejem odredbe o obveznem zavijanju kruha in peciva v prodaji na drobno. To velja za prodajo na klasičen način, ljakor tudi za samopostrežne trgovine, kjer so stranke kruh z dotikanjem rok zelo pogosto okuževale. ■ V PRVI POLOVICI LETA Je bilo v občini izdanih ali podaljša- BREŽIŠKE VESTI nih 728 potnih listov. Leta 1967 so jih izdali 14411, lani pa 1.573. ■ BRESKVE ZA VLAGANJE sl je letos oskrbela marsikatera gospodinja po zelo ugodni ceni. Trgovina s sadjem in zelenjavo jih Je prodala precejšnje količine po 1 dinar kilogram. To je bila seveda le Izjema, ker sicer cena ni bila nižja od 2 oziroma 2,50 din, tudi na trgu ne. ■ UPRAVNI ODBOR AVTO-MO-TO DRUŠTVA pripravlja izlet v neznano, tokrat ne le za avtomobiliste, ampak tudi za motoriste in mopediste. Dosedanji izleti so bili zelo prijetni, zato, želi društvo prirediti za člane več podobnih voženj. ■ NA ROKOMETNEM IGRIŠČI) bodo odslej imeli lahko tudi večerne tekme. Mladi rokometaši so bili zelo požrtvovalni, ko so več tednov pripravljali razsvetljavo. Dan za dnem so sc zbirali na igrišču in kopali jame, mešali beton in opravljali vsa nekvalificirana dela, da bi čim ceneje prišli do razsvetljave. držali le, če bi finančna služba nadzorovala, kako ga davkoplačevalci izpolnjujejo. Tak nadzor pa bi bil verjetno tudi zelo d mg, zato se ^a izogibajo. J. T. Predlagana je razlastitev Z bodočega mostu čez Savo v Brežicah bo speljana nova cesta čez 24 zasebnih zemljišč na levem bregu Save. Občinska skupščina se je doslej sporazumela za prenos teh zmljišč v družbeno lastnino z 21 lastniki. Trije na to niso pristali, zato je bila predlagana razlastitev. Na vabila ni odziva Mladina v brežiški občini še vedno nima predsednika svoje organizacije. Na konferenci, ki so jo pred kratkim sklicali, je bilo komaj dvanajst udeležencev, zato niso mogli sklepati. Potem so povabili na sejo člane predsedstva. Tudi tokrat jih je prišlo premalo, da bi bili sklepčni. Kot vse kaže, se mladi sami ne zanimajo kaj prida za svojo organizacijo. 135 borcev dobilo kredite Iz sklada za gradnjo stanovanj borcev NOV so odobri- li posojila 135 prosilcem iz brežiške občine. Večina teh je doma iz okoliških vasi. Najmanjši znesek je bil 2.000 dinarjev, največji pa 20.000. Po 10.000 in več posojila je prejelo 29 borcev, ki so prosili za kredit iz omenjenega sklada. Dve veliki gradbišči v Brežicah Gradbena dejavnost je letos v Brežicah spet oživela. Pionir iz Novega mesta je prevzel gradnjo stanovanjskega stolpiča in osnovne šole. V prvem polletju je* povečal število zaposlenih od lanskih 45 na 58. Tudi osebni dohodki v tej panogi so se izbolj- ]j šali za 38,8 odstotka. D** OVNE OR-; gam,7A CMC! Z vplačilom v kreditni sktad Doleniske banke in hranilni brez z?Hteve po vračilu. dobite 200 % posojila za zidavo stanovanj! Poslužite se ; ugodnosti takega načina kreditiranja stanovanj! Odborniki so te dni dobili v roke pregled gospodarjenja v občini za prvo polletje. Letos jih je ponovno presenetil podatek, da so se ’ povečail doglovi kupcev in da je razlika med neporavnanimi računi odjemalcev in dobaviteljev dosegla vrednost 51,642.000 dinarjev. Toliko torej dolgujejo kupci več-jifri podjetjem v krški občini. To spodkopuje tla gospodarskim organizacijam. Z uspehom prvega polletja v občini niso povsem zadovoljni, vendar pričakujejo, da se bo poslovanje v drugem polletju še precej popravilo. V primerjavi z lanskim obdobjem se je celotni dohodek povečal v vseh panogah za 8,6 odst., v industriji pa le za 3,9 odst. Nižjo proizvodnjo so planirale letos večje delovne organizacije, med njimi tovarna celuloze, Rudnik Senovo in Termoelektrarna Brestanica. Doseženi uspehi so se kljub temu približali zahtevam, ki so jih nakazale smernice občinske skupščine za nadaljnji gospodarski razvoj, število zaposlenih se je v prvih šestih mesecih povečalo v tej panogi od 2.967 na 2994 ali za 2,7 odst. manj, kot je bilo planirano. V kmetijstvu se bo uspeh pokazal šele v jesenskem obdobju, zato podatki z prvo polletje ne povedo veliko. Nenehno naraščanje cen reprodukcijskemu materialu močno zavira vlaganja v to panogo. Obeta se dobra letina sadja in grozdja, vendar zaradi večje ponudbe ne pričakujejo posebno ugodnih cen na tržišču. Trenutno so se izboljšale cene mesu in me- 8.000 dinarjev za nagrade kmetom V skladu za pospeševanje kmetijstva pri občinski skupščini v Krškem so letos rezervirali 8.000 dinarjev za pridelovalce pšenice in koruze. Nekaj nad 6.000 dinarjev so že razdelili tistim kmetom, ki so v tekmovanju za najboljši pridelek pšenice imeli naj večji pridelek. Za pridelek koruze kmetov letos še niso nagradili. Prihodnje leto nagrad za koruzo in pšenico ne bo več. Denar bodo razdelili najuspešnejšim živino-rejoem, ki bodo sodelovali na občinski razstavi živine. Posvet sekretarjev ZK 15. septembra je bil v Krškem sklican posvet s sekretarji ZK, na katerem so jih seznanili s pripravami na bližnje volilne konference. Občinski komite je že predtem sprejel merila za člane novih vodstev in roke za sklicanje konferenc krajevnih organizacij. Nova pekarna Do srede prihodnjega leta bo SGP PIONIR Novo mest« — obrat Krško zgradil za živilski kombinat 2ITO, Izubijana, novo pekarno za potrebe vsega krškega območja. Kakor so povedali predstavniki 2ITA, bo nova pekarna mehanizirana in bo dala na dan 5 ton kniha in in peciva. Obiskt z opremo bo veljal okoli 3 milijone dinarjev, v novi pekarni bo dobilo delo 30 ljudi. Na gradbišču ob starova-ški cesti so istočasno zače- li graditi tudi nove proizvod ne prostore 1MPERIALA, ki bo tu izdeloval žvečilni gumi. m. v. Mali onlas, ki ga objavite v Dolenjskem listu — zanesljiv uspeh! Prebere ga 150.000 gospodinj, vdovcev, kmetovalcev, dijakov, uslužbenk in vojakov doma in po svetu! Poizkusite! snim izdelkom, vendar se to zaenkrat ne bo mnogo poznalo, ker je v hlevih še vedno malo živine. Neizkoriščeni hlevi bremenijo tudi ^GRoKOMiij-^.iT. Ta gospodarska organizacija je sicer povečala celotni dohodek v prvem polletju za 13,2 odst., vendar je na to vplival predvsem večji obseg proizvodnje, delno pa tudi višje cene trgovskega blaga. Ce& dva meseoa bodo številke realnejše. Pričakujejo poprečno letino in ta bo Izravnala razlike v dohodku. Dvoje želja gorjanskih vasi šele tedaj, ko človeka pripelje pot v Gorjance, do Brezja in še više, razume odbornike in druge domačine v njihovi nepopustljivosti do izpolnitve dveh naj večjih želja prebivalcev teh krajev: to sta trgpvina in avto za prevoz učencev do šole v Podbočju. Po sladkor in sol je 8 ki- P!oŠČa 73 dinar* V trgovini ELEKTROTEHNA v' Krškem razprodajajo gramofonske plošče (45) po izredno znižani ceni — 1 dinar kos. Novost v prodajalni so veliki 1000-litrski hladilniki, primerni za gostinstvo in trgovine. Tudi mesoreznice za mesarije lahko dobite v tej trgovini. Te dni so dobili' tudi novo pošiljko posode, ki jo prodajajo po izredno nizki ceni. Sicer pa sta trgovini ELEKTROTEHNA v Sevnifci in Krškem dobro založena z vsem elektrotehničnim blagom, inštalacijskim materialom in opremo. (PO-E) Sekcija za zunanjo politiko že dela Pri občinski konferenci SZDL v Krškem je sekcija za zunanjo politiko pripravila program za zimsko obdobje. Prva javna tribuna bo v začetku oktobra, na njej pa bodo obravnavali gospodarska vprašanja Jugoslavije. Isto temo bodo posredovali tudi na Senovo in v Kostanjevico, če bo zanjo dovolj zanimanja. Razen javnih tribun bo to jesen in zimo tudi več predavanj za ožji krog poslušalcev, pretežno iz gospodarskih organizacij. lometrov dolga pot do šutne le malo predaleč. Pa ne samo to. Mnogo na slabšem so bili šolarji, saj so tisti s Planine prehodili v obe smeri po 24 km na dan. Za šolsko leto 1969-70 so dobili kombi, dokončne obljube za trgovino pa še nimajo. Večkrat ravnajo v občinah napačno, saj dobe kombije in avtobuse najprej otroci v ravnini, hribovci pa morajo vedno čakati. V resnici bi moralo biti ravno obratno, saj je hoja po ravnem la^ja kot po hribovitem zemljišču. Navadno pa je tudi tako, da imajo ravninci ceste, hrbov-ci pa slabe poti, po katerih avtomobili ne morejo voziti. Vsak dež jih razrije. Tudi do Brezja avtomobil pred kratkim ni mogel priti, zato so prebivalci- sklenili urediti del ceste nad Prušnjo vasjo. ' J. T. pose*™^ šole v Krškem V sestavi osnovne šole je tudi posebni oddelek za tis t« učence, ki ne morejo v nof malnih okoliščinah slediti pouku in dojemati predpisanega učnega programa. Teb učencev je sedaj že 52, ki so porazdeljeni na šest razredom Vzgojitelji posebne šole P8 se ne ukvarjajo samo z osnovnimi težavami, kot s0 učni prostori (v samskem bloku ter tehnični pripomočkih temveč tudi s tem, kako & kje namestiti učence, ki obiskujejo šolo tudi iz oddalji nih krajev in celo izven občine. Kljub sodelovanju slu** be občinske skupščine biva‘ nje teh otrok ni urejeno, to bo vsaka tovrstna pomo^ občanov dobrodošla. KRŠKE NOVICE ■ REGISTRACIJA MOPEDOV. Obč. skupščina bo od 22. septembra do 8. oktobra opravila podaljšanje registracije mopedov za prihodnje leto. Za posamezne krajevne urade bodo registracije v naslednjih dneh: 22. 9. — KU (krajevni urad) Senovo na Senovem pri garažah Rudnika- 23. 9. — Za KU Brestanica v Elektrarni 24. 9. — za KU Raka in Veliki Tm v pisarni KU Raka 25. 9. — v pisarni KU Kostanjevica 26. 9. -t- v pisarni KU Podbočje 29. 9. — v pisarni KU Leskovec rjo 9. in 1. 10. za KU Krško ln 2Qole v pisarni obč skupščine Krško 8. 10. — za vse zamudnike na obč. skupSčini. Tehnični pregledi in podaljševanje registracije bo v navedenih dneh dopoldan An popoldan. Mopedi morajo biti poprej tehnično pregledani, zavarovali! in vplačana pristojbina. D TRI LUČKE VABIJO. Gostišče na Sremiču, Tri lučke Imenovano, vabljiva točka za kratek izlet Krčanov in drugih gostov, je v zadnjih letih že večkrat menjalo upravitelje oziroma gostitelje. Za letošnje leto in v bodoče prijazna upravnica zagotavlja najboljšo postrežbo z domačimi speclalitotami in vini, ki so zrastla tik ob gostišču, Pa še zu nekaj bo poskrbljeno, če pratika, ki letos ne- predvideva padavin, no bo zatajila, bodo cesto plužili in omogočili dostop motoriziranim gostom. ■ KIJDB VSEMU UGODNO. — Svet počitniške skupnosti kot najvišji samoupravni organ v domu oddiha v Poreču Je na zadnji seji spomladi dvomil, da bo ob sezone pozitivno zaključil P01” „d-nje. Čeprav bo počitniški donj „ prt še do 20. t. m. in Je v ,°0i-še nekaj gostov, Je že sedaj *v jj no ugotoviti, da Je dom polne zasedbe v sezoni z, :ariti poslovanje z nekaj milijoni si dinarjev dobička. Kako so vali in gospodarili letos, s® .„»nji pogovorili na zadnji seji v ‘e*Lwa. sezoni v soboto, 20. septen* ,jj( Na isti seji se bodo P°8°L,icifl kako bodo poslovali v prihou letu. V ■ ZAKOLIČENA PKKARN^fl Stari vasi bodo poleg g^.a£iitl Buršič v kratkem pričeli K. r^o-novo pekarno. Pekama bo o> p9 vala celotno komuno. Nap ^b* so z gradnjo zadovoljni tl“’bCjpc, čanl v oddaljenih krajin „»„vijei1* ki so bili do seda) zaposta glede oskrbe s kruhom. . . tetliU NOVA DELAVNICA. j{. da je v mestu *c Prec?J„ nvton10' nih delavnic za popravilo i>iip bilov, šo veliko občanov vjii. zadovoljnih s hitrimi / £j0fl»e' Dosedanji servis in Mtflio, ra*' hanične delavnice sta P t0 Ifi bremenila brata Nedon, n0vO pred nekaj meseci odp delavnico za popravilo bcti. vozil na Stadionu Matijo VESTI IZ KRŠKE občine NOVA IZKUŠNJA PRI OBIRANJU HMELJA Po dežju so šolarji reševali hmelj Podaljšali so počitnice in obvarovali hmeljišča pred veliko gospodarsko škodo — Minuli teden se je začelo tudi obiranje jabolk Dolgotrajno deževje med obiranjem hmelja je že grozilo, da bo sevniškemu kmetijskemu kombinatu, ki ima v Loki, Šentjanžu, Boštanju in na Kompolju skupno 79 ha hmeljišč, naredilo zelo veliko škodo Ker je iz dneva v dan lilo, so obiraci odhajali, rumeni storžki hmelja pa so začeli rjaveti, ko se je pojavilo sonce, ter priganjati k obiranju. Na prošnjo kombinata so takrat prišli na pomoč šolarji. Učenci višjih razredov osemletk iz Tržišča, Krmelja, Šentjanža in Boštanja so se skupaj z učitelji in učiteljicami v petek, soboto in nedeljo zajedli v hmeljišča - in dragoceni pridelek obvarovali pred veliko škodo. I>ovo(ljenje za tovrstno podaljšanje počitnic je dal sekretariat za šolstvo, otroci pa so bili tega dvakrat veseli. Nekateri med njimi so nabrali tudi po 20 škafov hmelja na dan, in ker jim je kombinat dajal brezplačne malice in prevoze, so tako aaslužili po štiri tisočake na dan. Hmelj je obran in komaj so bili potrgani zadnji kobu- li, že priganjajo sadovnjaki. Kmetijski kombinat ima v Sevnici 28 ha nasadov, v bližnjem Čanju pa še 76 ha. čudovit je pogled na težko obloženo drevje, ki spet vabi obiralce, da potrgajo bogato letino. Začele so se konference Te dni so se v sevniški občini začele letne konference krajevnih organizacij Socialistične zveze, na katerih volijo nova vodstva, razen tega Pa obravnavajo tudi gospodarjenje z gozdovi. Vseh 22 krajevnih organizacij naj bi opravilo konference do 10. °ktobra, zatem pa bo seja občinske konference SZDL. Kdo ima veselje za napovedovalca? Za lokalno radijsko postajo, ki jo bodo postavili v Sevnici, iščejo dva honorarna napovedovalca (ali napovedovalki). Kdor ima veselje to delo, naj se zglasi na avdiciji jutri, 19. septembra, v prostorih občinske konference Socialistične zveze od 13. do 16. ure. Na Čanju je pred 6 leti marsikje še rastel gozd, letos pa pričakujejo okoli 15 vagonov prvovrstnega sadja, ki ga bodo uskladiščili v no- vi hladilnici pri Krškem, delno pa prodali kar v sadovnjaku. Mlada drevesca, cep-ljana na šibkih podlagah, so tako obložena s plodovi, da. mnogih med njimi navzlic najboljši volji niso mogli obvarovati pred zlomi vej. Primož: odgovor kmetov Lastnike kmečkih sadovnjakov na Telčah, Primožu, Zno-jilah, Rogačici in v drugih hribovskih vaseh skrbi, kaj bodo z letošnjo bogato sadno letino. Za tovrsten odkup se nihče ne zanima, zato so predlagali, naj bi dobili na voljo spodnje prostore zadružne stavbe na Telčah, kjer bi jabolka uskladiščili in kasneje sami prodajali. Ker so kmetovalci v teh krajih tako prepuščeni sami sebi, so ce- lo zagrozili, da na bližnji letni konferenci SZDL ne bodo hoteli prevzeti funkcij v krajevni organizaciji. In kako bo s prodajo? Sadjar Vlado Kobal, ki skrbi za ta veliki nasad, je prepričan, da bodo šla jabolka dobro v denar, čeprav so letos močno obrodili kmečki sadovnjaki. Čanje in Sevnica lahko ponudita najboljšo kakovost in najbolj iskane sorte,, to pa je tisto, kar terja vse bolj zahtevna sadna trgovina. M. L. Drugi razpis novembra Sklad za financiranje gradnje stanovanj udeležencev NOV v Sevnici je že objavil prvi razpis za posojila. Z vezavo 300.000 dinarjev bo imel prihodnje leto na voljo že 520.000 dinarjev. V novembru bo drugi razpis, tretji pa v začetku prihodnjega leta. Udeležence NOV, ki so pomoči potrebni, opozarja, občinski odbor ZZB, naj se odzovejo na razpise. Delegati za zbor občin Na zadnji seji občinske skupščine so na prelog komisije za volitve in imenovanja izvolili 10 delegatov za zbor občin pri skupščini SRS, za vsako skupino temeljnih področij po dva. Izvoljeni so bili: Jože Knež. inž. Albin Ješelnik, inž. Jože Kolar, Maks Bilc, Rudi Cim-peršek, Janko Rebernik, Jože Bogovič, Elka Grilc, Viktor Auer in dr. Jurij Pesjak. Težave s pokopališčem Predlog, naj bi povečali najemnino vsaj do prispevka za uporabo nezazidanega zemljišča Svet za urbanizem, stanovanjske in komunalne zadeve je imel minuli teden znova na dnevnem redu sevni-ško pokopališče. Stiska na njem je vse večja, število prebivalcev mesta pa naglo narašča tudi zaradi priseljevanja iz okolišnjih vasi. 2e precej star je predlog, naj bi pokopališče preselili na Radno, kjer je tudi lep prostor za razvoj industrije. Komunalno stanovanjsko podjetje pa ima še nekatere druge pomisleke k pre selitvi. SEVNIŠKI PABERKI . ■ ZAVOD ZA KULTURNO DEJAVNOST? Na torkovi seji sveta izobraževanje, kulturo in telesno kulturo so obravnavali predlog, naj bi v sevniškl občini ustanovili zavod za kulturno dejavnost, ki bi združeval vse kulturne ustanove, med njimi tudi knjižnico n? delavsko univerzo. Za ustanovitev zavoda govori več dejstev. ■ VEČJE STIPENDIJE. Sklad "USana Kvedra, ki ima na skrbi “upendiranje dijakov in Studen-■pv. ki stroškov za Šolanje sami n® zmorejo, bo povečal Stipendije, *er so se povečali stroSki bivanja » domovih. Za letos ima sklad na »oljo 29.962 dinarjev, do konca “Vgusta pa je j/plačal že 14.280 dinarjev. ■ ZA BOUSO PROMETNO U* »EDiTEV. Komisiji za promet so "Uročili, naj pripravi načrt pro-•aetne ureditve v Sevnici ter Prodračun stroškov, ker je sedanja “Knalizucija pomanjkljiva. Cestno Podjetje je odklonilo postavitev prometnih znakov, čeft da po za-*onu v mestu tega ni dolžno nabiti. R|i MZ PROSI ZA V EC: PROSTO- Mizarska zadruga, ki namerava zgraditi večjo proizvodno j"Orano za serijsko izdelavo stil- pohištva, je zaprosila za raz-“jritev območja. Za dovoljenje so {^Prosili tudi Z2TP Ljubljana, kor ™ se s tem zmanjšal prostor za "®Vr>lSko tovorno železniško po-“»JO. SEVNIŠKI VESTNIK ■ PRVI HELIKOPTER NA LISCI. 9. septembra je pristal na Lisci prvi helikopter, kar je bil preizkus za vajo enot teritorialne o-brambe, ki je bila v soboto ob proslavi 50-letnice ustanovitve KPJ. ■ DOM TUDI ZA UPOKOJENCE. Na sestanku so se prejšnji teden upokojenci dogovorili, da bodo kupili stavbo, v kateri Je zdaj še zdravstveni dom, ter jo preurediti v prijeten dom upokojencev. Seveda je vse to še precej daleč, saj novega zdravstvenega doma, za katerega prebivalci občine plačujejo prispevek, še niso začeli graditi. ■ POTREBNI SO NACRTI. Na desni strani Save ob cesti Krško— Radeče namerava Gostinsko podjetje Sevnica postaviti motel, Petrol iz Ljubljane pa bencinsko črpalko. Projektantom iz Regiona v Brežicah bodo naročili izdelavo idejno rešitve za ta predel, razen tega pa naj bi to podjetje izdelalo tudi zasnovo za gradnjo poslovno-upravnih prostorov, ki Jih bodo gradili v mestu. ■ SE PRI MEDOBČINSKEM SKLADU. V sevniški občini so sklenili, da bodo tudi v prihodnje sodelovali v medobčinskem cestnem skladu Novo mesto. Po novem Ima ta sklad drugačno pristojnosti, zlasti pomembna Je njegova usklajevalna vloga. ■ VEČ KREATORJEV. Ker namerava konfekcija JUTRANJKA zaposliti večje število novih delavk in povečati proizvodnjo, bo potre-bovnla tudi več modnih ustvarjalcev Te dni Je poslala v Maribor dve kreatorkl na enoletni tečal. ■ KJE SO INŠPEKTORJI? Florjanska ulica Se vodno nima u-rejene kanalizacije, tako da se v potoku nabira vsakovrstna nesnaga in povzroča močan smrad. Po približnem izračunu tega podjetja bi preselitev veljala najmanj 1,2 milijona novih dinarjev, trajala pa bi 5 do 10 let. Zaradi tega predlaga podjetje sanacijo sedanjega pokopališča, s čimer bi delno odpravili pomanjkanje prostora. Sanacija naj bi vsebovala napeljavo vodovoda, gradnjo mrliške vežice ter povišanje cene za grobove, starejše od 10 let. S tem ukrepom bi zmanjšali število starih grobov, ne da bi bila (kot zatrjujejo v podjetju) prizadeta pieteta do mrtvih. Glede cene zemljišča meni Komunalno stanovanjsko pod jetje, da bi morala na pokopališču znašati vsaj toliko, kot je prispevek za uporabo nezazidanega mestnega zemljišča. Dokončno odločitev bo na predlog sveta za urbanizem, stanovanjske in ko. munalne zadeve sprejela občinska skupščina. V dobi prispevkov Pripovedujejo, da so v Boštanju zbrali okoli 40 podpisov k prošnji, naslovljeni na republiške organe, v kateri so zaprosili naj oblast vendarle kaj ukrene, da Dol Boštanj ne bo spadal pod mestno naselje. Nekateri posamezniki so šli celo tako daleč, da so pokazali na odbornika, češ da je on kriv, da je Dol. Boštanj postal del mesta. Naši predniki so se ce- lo z orožjem potegovali za mesta in mestne pravice, zdaj pa se znova potegujejo za vasi. (Seveda nekdaj niso poznali prispevka za uporabo mestnega zemljišča). ■ ■ :: OBISK SOVJETSKIH MLADINCEV. 35 članov Komsomola, doma iz mesta Kirov za Uralom, je prejšnji teden med svojim potovanjem po Jugoslaviji obiskalo Trebnje. Po ogledu razstave del Pavla Golie, so se s člani predsedstva občinske konference ZMS pogovarjali v delu mladinske organizacije, nato pa so si ogledali še tovarno DANO na Mirni. (Foto: M. Legan) IZ ANALIZE O ZAPOSLENOSTI IN PREJEMKIH OBČINI V zaslužkih še ni pretiravanja Letos se je zmanjšala razlika med povprečnimi osebnimi dohodki v občini in republiki — Struktura zaposlenih se le počasi izboljšuje število zaposlenih in njih osebni dohodki naraščajo letos po pričakovanih stopnjah, vendar bodo osebni dohodki do konca leta verjetno delno presegli napovedi. To sta najvažnejši ugotovitvi o gibanju zaposlenosti in zaslužkov za prvo polovico letošnjega leta. V šestih mesecih letos se je število zaposlenih poveča- lo za 69 ljudi, na kar je vplivalo zlasti povečanje števila delavcev v TŠS— IMV Marna, KEMOOPREMI, MODNIH OBLAČILIH in DANI. Kljub temu pa je bila po- Danes o gospodarjenju Za danes je v Trebnjem sklicana 5. redna seja obeh zborov občinske skupščine. Odborniki bodo obravnavali poslovne rezultate delovnih organizacij v letošnjem letu, volilni program občinske konference SZDL ter analizo zaposlenosti in osebnih dohodkov. Na dnevnem redu so tudi nekateri odloki, med njimi odlok o sprejetju zazidalnega načrta za gradnjo stanovanjskih hiš na Mimi, informacija o plačevanju prispevka za melioracije, volitve in imenovanja ter drugo. Še en tečaj za voznike V ponedeljek, 22. septembra, se bo ob 17. uri začel v društvenih prostorih v Trebnjem tečaj za voznike motornih vozil A in B kategorije. Avto-moto društvo tudi sporoča, da bo prodalo 4 leta star avtomobil Zastava 750 in motorno kolo znamke Tomos 250. Licitacija bo v soboto, 20. septembra, ob 16. uri v društveni garaži. Prodaja koruze na rastilu Kmetijska zadruga Trebnje je zaradi znanih težav v živinoreji močno zmanjšala število živine in ne potrebuje več toliko krme. Zaradi tega je posestvo sklenilo prodati koruzo na 13 ha veliki njivi pri Kamni gori — kar na rastilu. Licitacija bo v nedeljo, 21. septembra, ob 9. uri na njivi nasproti KEMO-OFREME. Ivan Kos predsednik sindikalnega sveta Občinski sindikalni svet je na četrtkovi plenarni seji izvolil za novega predsednika ObSS Ivana Kosa, ki je bil doslej tajnik občinskega sindikalnega sveta, začasni predsednik pa je bil Ivan Longar. Na setfi so obravnavali tudi 15. amandma k zvezni ustavi, ki zadeva samoupravljanje v delovnih organizacijah. prečna zaposlenost v gospodarstvu še vedno manjša od povprečja v lanskem letu, ko so večje število delavcev Tovarne šivalnih strojev preusmerili na delo v Novo mesto. V nekaterih podjetjih v občini še napovedujejo, da bodo na novo zaposlili večje število ljudi, tako da bo letošnje povprečje le preseglo lanskega. Povprečni osebni dohodki so bili v letošnjem prvem polletju za desetino večji kot lanski, od tega so se v gospodarstvu povečali za 9,6 odst. Gospodarstvo je imelo povprečje 831 din, od tega industrija 849 din, kmetijstvo 898 din, gozdarstvo 815 din, gradbeništvo 866 din, promet 755 din, trgovina 951 din, gostinstvo 773 din, obrt 749 din in komunalna dejavnost 945 din. V negospodarstvu je znašalo povprečje 1.152 din. Zanimiva je primerjava z republiškimi povprečji za prvo polletje. Republiško povprečje presega občinsko v gospodarstvu za 26,3 odst,, v negospodarstvu pa celo le za 8,5 odst., kar je dosti manj kot minulo leto. Na to vpliva zlasti izboljšan položaj prosvetnih delavcev. Posebna analiza, ki jo je pripravil oddelek za gospodarstvo, kaže, da je pomanjkanje dobrih strokovnih delavcem poglaviten problem gospodarstva občir-s. Neustrezno zaposlenih, to je takih, ki nimajo zahtevane stro. kovne izobrazbe, je med zaposlenimi še vedno več kot tretjina, značilno pa je tudi, da je večina ljudi z visoko in višjo izobrazbo zaposlena v negospodarskih dejavnostih. M. L. Odgovornost odbornikov Po oceni SZDL v več krajih odborniki premalo sodelujejo pri delu krajevnih organizacij 12. septembra se je sestal v Trebnjem izvršni odbor občinske konference SZDL ter nadrobneje določil program dejavnosti organizacije v prihodnjem obdobju, ki vključuje razprave o zdravstvenem zavarovanju kmetov, razprave o statutu občine, delo poravnalnih svetov in krajevnih skupnosti ter še nekatere druge naloge. člani izvršnega odbora so menili, da je nujno potrebno poživiti delo poravnalnih svetov, ki delujejo le še v treh krajih: Dobrniču, Veliki Loki in na Trebelnem. Za delo teh svetov, ki so pomemben del samouprave, je treba zagotoviti tudi več denarja. Po daljši razpravi o ustanovitvi skupščinske komisije za usklajevanje programov dela in financiranje družbeno-političnih organizacij in društev je izvršni odbor sprejel stališče, da dosedanji način kontrole porabe denarja in usklajevanja programov ustreza, povečati je treba le odgovornost in dosledneje izpeljati dosedanji način dela. Ob koncu je imenoval tudi posebno komisijo, ki bo pripravilo gradivo za naslednjo sejo konference, posvečeno kulturi. TREBANJSKE IVERI ■ VPIS v VEČERNO OSNOV- NO SOLO. — Delavska univerza Trebnje vabi vse tiste, ki tiimajo popolne osemletke, na se prijavijo v večerno osnovno Solo. S poukom v 7. in 8. razredu bodo začeli takoj, ko bo dovolj prijav. ■ SE ENA TRGOVINA ČEVLJEV. V Trebnjem je zadnja leta nastala precejšnja konkurenca v trgovini, izjema je le prodajalna čevljev, ki je v kraju samo ena. Tako pa ne bo dolgo ostalo: Mercator Trebnje bo v kratkem začel preurejati pritličje Senicove hiše, tja preselil prodajalno 17., v izpraznjenih prostorih pa uredil trgovino čevljev. ■ VPLIV VELESEJMA. V dneh zagrebškega velesejma je v Trebnjem precej bolj živahno kot sicer. Mnogi obiskovalci se ob povratku ustavljajo v trebanjskih gostiščih. Tudi motel je te dni zaseden, kot ie od vrhunca turistične sezone ne. ■ POMANJKANJE DIMNIKAR- JEV. Dimnikov in kurilnih naprav je vse več, ljudi, ki bi hoteli opravljati dimnikarsko delo, pa je vse manj. Posledica je neredno čiščenje in vse večja nevarnost požarov. Problem se je toliko zaostril, da bo o dimnikarski službi v občini danes razpravljala tudi občinska skupščina. ■ O STATUTU OBČINE. Minuli teden se je v Trebnjem sestala posebna komisija, ki bo dosedanji statut občine dopolnila in spremenila v skladu z novimi predpisi ln novimi razmerami. Socialistična zveza bo priredila tudi razpravo o statutu s prebivalci občine. TREBANJSKE NOVICE S SEJE OBČINSKE SKUPŠČINE KOČEVJE Gospodarstvo je spet napredovalo Vendar pa so se znižale investicije, izvoz in zaposlenost - Gospodarstvo tarejo zadolženost, nelikvidnost in naraščanje cen Na zadnji seji občinske skupščine Kočevje, ki je bila 12. septembra, so razpravljali o blagovnem prometu, turizmu in gostinstvu, o izpolnjevanju planiranega letošnjega občinskega proračuna, o poslovanju gospodarskih organizacij v prvem polletju, o premoženjskopravnih zadevah, personalnih zadevah in drugem. Podatki o gospodarjenju v prvem polletju letos so razmeroma ugodni. Celotni dohodek je porastel za '5 odstotkov, porabljena sredstva za 15 odstotkov, dohodek za razdelitev za 20 odstotkov, ostanek dohodka za 30 odstotkov, povprsčni osebni dohodek na zaposlenega za 9 odstotkov, povprečno število zaposlenih pa se je znižalo za en odstotek. Edino podjetje, ki je prvo polletje zaključilo z izgubo, je bilo KGP. Predstavnik tega podjetja je v razpravi pojasnil, da je izguba nastaia v kmetijstvu, vendar je to za prvo polletje že kar običajno. Poudaril je, da bo izguba ob koncu leta malenkostna ali pa je celo sploh ne bo. Izvoz je v primerjavi .s prvim lanskim polletjem naza doval za 2,4 odstotka, in sicer zarada izredno zmanjšane prodaje mesa na zuna njem tržišču. Izvoz Kmetijskih pridelkov je bil letos kar za 91 odstotkov manjši kot v prvem polletju lani. Hkrati se je izvoz industrijskih izdelkov povečal za nad 11 odstotkov. < V primerjavi z lanskim prvim polletjem so letos tudi investicije v osnovna sredstva občutno manjša. Pri tem pa ni upoštevana gradnja nove blagovne hiše, ki jo financira ljubljanska NAMA Odborniki se niso strinja- li z ugotovitvijo, da je (zaradi zmanjševanja števila zaposlenih) nezaposlenost pomembna težava. Navajali so primere, ko so njihova podjetja iskala delavce in vajence, pa jih niso mogla dobiti Vrste kot med vojno Med vojno smo v dolgih vrstah čakali na živila, danes pa čakamo na šolske potrebščine Pred praznikom Kočevja Občina Kočevje bo 3. oktobra praznovala občinski praznik. V ponedeljek, 15. septembra, so predstavniki druž-beno-političnih organizacij in občinske skupščine izdelali okvirni program proslave. 2. oktobra zvečer bo v še-škovem domu kulturna prireditev. 3. oktobra ob 9. uri bo slavnostna seja občinske skupščine, okoli 10. ure pa bo otvoritev blagovne hiše NAMA. Razen tega bodo v okviru praznika športna srečanja, likovna in numizmatična razstava, koncert rudniške godbe, sprejem predstavnikov IX. in Tomšičeve brigade itd. Letos 1630 učencev V kočevsko osemletko, ki je začela s poukom pretekli petek, se je letos vpisalo 1630 učencev ali 24 manj kot lani. Letos je število manjše zato, k^r novi predpisi dopuščajo, da šolarji lahko zapuste osemletko, če so jo obiskovali R let, pa čeprav niso izdelali vseh razredov. — Nedavne popravne izpite je delalo 147 učencev kočevske osemletke. Uspešno jih je opravilo 60 odstotkov za 5. razred, 54 odstotkov za 6. razred, 79,5 odstotkov za 7. razred in 62,5 odstotkov za 8. razred. V teh dneh, ko se je začel pouk, ima knjigama in papirnica Državne založbe v Kočevju toliko mladih kup cerr, da ne more vseh postreči. Kdor ima srečo, pride na vrsto že v eni uri, ostali pa seveda kasneje. Mladi kupci zaradi počasne postrežte zgubljajo živce, se jezijo in poizkušajo celo kleti. živce izgubljajo tudi starši, ki ugibajo, kje se potepajo otroci. Jih ni morda avto povozil? Končno jih gredo iskat in odkrijejo, da še vedno čakajo v knjigarni. Zaradi nakupa šolskih potrebščin prihaja do komičnih in skoraj tragičnih prizorov, ki pa jih prav gotovo ne bi bilo, če bi imeli v Kočevju še eno tako prodajalno ali pa če bi bilo v sedanji več zaposlenih. Vendar bi vse še nekako šlo, ko bi bilo treba po šolske potrebščine le enkrat in torej samo enkrat čakati. Zgodi pa se, da v knjigarni kakšne potrebščine nimajo ali jo pozabi šolar kupiti ali Vehko besed — malo dejanj Za naslednjo 8-mesečno gledališko sezono sta rezervirala dvorano v Domu Jožeta Seška le ljubljansko Mestno gledališče za 7 predstav in Zveza kul-tumo-prosvetnih organizacij Kočevje za 5 predstav. Po dosedanjih izkušnjah predstav domačih amaterskih skupin ne bo. Morda bo izjema le lutkovno gledališče, ki pa mu prema- lo pomagamo. Po zelo u-godni oceni kulturnega dela v Kočevju v kulturni panorami RTV bi upravičeno pričakovali za to sezono kaj več! -ko DROBNE IZ KOČEVJA ■ ■ ■ PRKMALO PROSTO ROV za telovadbo je v Kočevju. Dom telesne kulture je zaseden z učenci osnovne šole, posebne Sole, vajenske šole in dijaki gimnazije vsak dan od 7. do 16. ure. Nujno bi bilo treba zgraditi Šolsko telovadnico. Norma telovadnega prostora na učenca znaša 6 kvadratnih m, v Kočevju pa prideta na enega le 2 kv. m. ■ ■ ■ KABEL POLAGA in po stavlja luči enota ELEKTRA ob asfaltiranem sprehajališču od NAME proti Gaju. Svetilke so lepe, okrogle in imajo močne žarnice. Upajmo, da ne bodo žrtev nočnih razgrajačev. ■ ■ ■ NIC KAJ SE NE PODA plakat, ki vabi na brucovanje, na lično narejeni razglasni tabli Likovnega salona. Vendar še vedno ostaja odprto vprašanje, kje lepiti plakate. Krajevna skupnost namreč še ni namestila kioskov ali oglasnih desk za plakatiranje. ■ ■ ■ STROKOVNI SEMI NAR je organiziralo ZDRU2ENO KMETIJSKO GOZDARSKO POD JETJE v mali dvorani doma telesne kulture. Začel se je pretekli torek, zaključen pa bo 30. sep tembra. Obiskovalo ga bo okoli 50 udeležencev. ■ ■ ■ V PRENOVLJENI LO KAL »Galanterija« na Ljubljanski cesti že nameščajo opremo. Lokal bo večji in seveda lepši, kot je bil roejšnji, odprt pa bo predvidoma do občinskega praznika. ■ ■ ■ PORABA ELEKTRIKE se je zaradi več novih zgradb na Trgu Svobode in na Trgu 3. oktobra precej povečala. Enota ELEKTRA bo zato doaidala sedanji transformator za HOTELOM PUGLED. ■ ■ ■ PRIDNO TERJA Komunalni zavod za socialno zavarovanje obrtnike za razne prispevke, predvsem za zdravstveno in pokojninsko zavarovanje. Obrtniki pa trdijo, da so terjane zneske že plačali in da imajo za to potrdila. Zavod grozi tudi s tožbami. Vendar bi bilo verjetno najbolje, če bi, zavod preveril trditve obrtnikov, pogledal, kam so vplačani zneski knjiženi,/m torej konte uskladil že doma, ne šele na sodišču. pa se v šoli spomnijo, da je treba še kaj kupiti. Tako agubi kupec s čakanjem najmanj 3 do 4 krat po eno i*ro. Morda se bo pa le kakšno trgovsko podjetje spomnilo, da Kočevje potrebuje še najmanj eno papirnico!? Za sproščene marže če bo sedanji predlog sveta za gospodarstvo in. občinske skupščine Kočevje v bližnji prihodnosti sprejet, bodo sproščene marže za sadje in zelenjavo. Predlagal ci tega predloga pričakujejo, da bosta potem sadje in zelenjava bolj poceni. Zdaj je namreč trgovina zainteresirana, da kupuje dražje bla go in si s tem zagotovi tudi višjo maržo v dinarjih. Marža je zdaj določena v odstotku na nabavno ceno. Večji obisk planinske koče Kočo Planinskega društva Kočevje na Mestnem vrhu pri Jelenovem studencu je obiskalo do 14. septembra letos 976 ljudi, v istem obdobju lani pa 965. Najpogosteje so jo obiskali domačini Kočevja in okolice, manjkalo pa ni niti obiskovalcev iz ostale Slovenije in države Ne/kaj gostov je prišlo celo iz Italije, Nemčije in ČSSR. Koča je odprta samo ob sobotah in nedeljah, a še to le v glavni sezoni. Na žtljo obiskovalcev jo odpro tudi ob drugih dneh. Struge: začetek v popravljeni šoli Učenci osemletke v Strugah so začeli novo šolsko leto v prenovljeni stavbi. Med počitnicami so prekrili na šoli polovico strehe in prepleskali vso stavbo. Naročili so tudi novo šolsko opremo. Za obnovo šole so prispevali tudi občani in člani kolektiva šole, in sicer' s prostovoljnim delom, ki je po oceni vfedno okoli 3.500 din. Solo bo letos obiskovalo 107 otrok, lani pa jo je 5 učencev manj. Gibanje prebivalstva Avgusta se je na območju matičnega urada Kočevje poročilo 16 parov, rojena pa sta bila deček in deklica* Umrli so: Ivana Masič, gospodinja iz Kočevja, Kidričeva ulica 9, stara 66 let; Lovro Turk, upokojenec iz 2eljn 38a, star 58 let, in Vesna Turkovič iz Kočarjev 2, stara 6 tednov. ■ KOČEVJE — Košarkarji Kočevja so se srečali z igralci KOMETA iz Ljubljane in zmagali z 58:55. Za domače so igrali: Švigelj (19), F. Smole (16), Kera. nič (13). Vovk (6), Sterle (4), Novak, Kajtna in Južnič. (A. A.) ■ KOČEVJE — Mladinke, košarkarice Partizana, so imele v gosteh vrstnice iz Olimpije (Ljubljana). Nastopile so nekoliko oslabljene in so srečanje izgubile z 29:15. Zelo dobro je igrala do. mačinka Vanda Lovšin, ki je dala 13 košev. (A. A.) Gozdarski dom v Ribnici je končno po letih in letih gradnje le dograjen. Foto: Primc 25 stanovanj naprodaj Vsa stanovanja bodo v novem stolpiču v Ribnici, ki ga gradi Stanovanjsko komunalno podjetje Stanovanjsko podjetje Ribnica prodaja 25 stanovanj v stolpiču 5 v Ribnici. Novi stolpič je v gradnji, vseljiv pa bo predvidoma septem bra prihodnje leto. Stanovanja bodo različne velikosti. Tako bo v stolpiču 6 garsonjer, 5 enosobnih stanovnj, 9 dvosobnih in 5 trosobnih. Vsa stanovanja bodo imela tudi ostale potrebne pritikline in prostore. Cene stanovanj so naslednje: garsonjera 83.700 din, enosobno stanovanje 74.150 din, dvosobno 112.000 din in brosobno 149.900 din. Cene so okvirne in bodo lahko višje, če se bodo v času gradnje povečale družbene dajatve ali če se bodo zvišale oene gradbenemu materialu an obrtniškim storitvam za več kot 8 odstotkov od sedanjih predračunskih cen. Gradnja stanovanj za trg je za Ribnico nekaj novega ki ljudje to zamisel pozdravljajo. Z njo je omogočeno delovnim in drugim organizacijam, da lahko za naše razmere razmeroma hitro kupijo stanovanja za člane svojih kolektivov. Seveda pa Cene v Kočevju in Ribnici Pretekli ponedeljek so veljale T-trgovinah s sadjem in zelenjavo ▼ Kočevju in Ribnici naslednje maloprodajne oene: Kočevje Ribnica (oena v din m kg) krompir 0,78 0,80 in 0M sveie satje 0,90 0,90 kiato selje 1,85 2,00 v ohrovt 0,80 — % IttoJ t amju 7.06 5,00 In 7,35 stročji ftftol 3,20 — kumare — 1,40 čebula 2,80 I 2,70 česen 10,00 8,60 solata ' 3,00 2,50 paprika 2,30 2,00 paradižnik 3,60 2,30 rdeča pesa — 1,70 korenje 2,00 ' 1,90 peteršilj 3,60 — jabolka 2,00 1,60 in 1,90 hru&ke 4,00 2,40 breskve 4,40 2,50 groodje 3,50 3,00 limone 9,20 8,10 Jajca 0.60 0.66 jajca (oena 0,60 0,66 za kos) do 0,64 in 0,72 lahko stanovanja kupijo tudi zasebniki oziroma posamezni občani, saj so cene stanovanj bolj petičnim občanom dosegljive. K. O. * Sprememba naslova! Naročnuc, ta spremenijo svoj stan naslov, naj sporočijo oba naslova Dogaja m, da sporo ftijo samo novega, k« pa imamo pri nas včasih več naroč alkov t enakim priimkom m imenom, seveda ne moremo vedeti, čigav naalov te treba spremeniti Vojaki! Vsi vojaki, ki naročajo Dolenjski list, naj napišejo tudi točen domač naslov, da bomo vedeli, ali naj Jim pošiljamo belokranjsko-kočevsko izdajo (® dvema zvezdicama) ali posavsko-trebanjsko (z eno zve adico) Kdo bo dobil posojilo? Občinski odbor ZZB Ribnica je poslal vsem svojim krajevnim organizacijam osnutek odloka o načinu in pogojih uporabe denarja za reševanje stanovanjskih problemov udeležencev NOV. Po tem predlogu naj hi imeli pravico do posojila borci, ki imajo priznano posebno dobo z dvojnim Štetjem, vdove padlih ali po vojni umrlih udeležencev NOV in otroci padlih ali po vojni umrlih borcev, če so še pridobitno nesposobni. Najviše posojilo bi znašalo 70.000 din, obrestna mera 2 odstotka, odplačilna doba pa 20 let. Izboljšujejo notranji transport Podjetje INLES iz Ribnice iz leta v leto naglo povečuje protevodi>jo, zato je sklenilo povečati centralna skladišča in modernizirati interni transport, ki je zdaj zastarel in drag. Skladiščno ln transportno delo bodo mehanizirali in racionalizirali etapno, z deli pa bodo začeli že letos. V razvojni službi nameravaj zaposliti tudi inženirja, ki bo proučeval in izboljševal tok materiala in izdelkov znotraj podjetja. Neumestne govorice Nekateri davkoplačevalci v ribniški občani, ki so pred kratkim dobili položnice za plačilo davkov, so začeli govoriti, da bodo z njihovim denarjem pokrili stroške proslave v Sodjteždci. Besnica pa je ta, da je vse stroške proslave v Sodražici. Resnica pa je ta, da je vse stroške v avezi s proslavo poravnal odbor za proslavo, ki je zbral denar pri raznih delovnih organizacijah po Sloveniji. Davki pa, kot vemo, so bdli in bodo... in treba jih je plačati. Ločitev organizacij Občinska organizacija in krajevne organizacije Združenja rezervnih oficirjev in podoficirjev v ribniška občini se pripravljajo na ustanovni občni zbor svoje organizacije. ZROP se bo namreč ločil od ZZB. V ribniška občini je bilo doslej sodelovanje med ZZB in ZROP dobro in upamo, da bo v obojestransko korist dobro tudi v bodoče. Festival ie končan Ribniški festival je zaključen. V letnem gledališču v ribniškem gradu so se v okviru festivalskih prireditev zvmstile tri kvalitetne gledališke predstave. ljubljansko mestno gledališče je nastupilo z delom »Regruti in ljubezen«. Drama iz Ljubljane je uprizorila »Krst pri Savici«, Narodno gledališče »Ivan Zajc« z Reke pa je prikazalo »Gričko vjaštioo«. Vse tri predstave so hile lepo obiskane, k čemur je precej pripomoglo tudi lepo vreme. RIBNIŠKI ZOBOTREBCI Struge: nove trgovine ne bo letos Po prvotnih sklenjenih pogodbah in obljubah bi morala biti nova trgovina v Strugah dograjeAa do občinskega praznika, se pravi do 3. oktobra letos. Zvedeli pa smo, da trgovina letos sploh ne bo dograjena dalj kot do prve plošče, popolnoma dograjena pa bo v najboljšem primeru šele prihodnje leto. Trgovsko podjetje TABOR Grosuplje je namreč denar, ki ga je prvotno namenilo za gradnjo te trgovine, porabilo za gradnjo skladišč. ■ ■ ■ NISO UPOŠTEVALI zahtev komisije. Letos spomladi je posebna komisija pregledala vse ribniSke ulice in pota. Ugotovila je tudi, da je okolica nekaterih stavb precej zanemarjena. Lastniki so dobili obvestila, do kdaj morajo okolico hiš urediti. Pred kratkim je komisija spet pre. gledala ulice in okolico stavb, kjer je pri prvem obhodu nasla kaj spodtakljivega. Ugotovila je, da so le redki lastniki hiš upoštevali njene nasvete. Vsi, ki pomanjkljivosti niso odpravili, bo. do kaznovani. ■ ■ ■ VEDNO VEC TURISTOV, domačih in tujih prihaja v Ribniško dolino. Največ jih pride v Ribnico, na drugem mestu pa je Travna gora. Ribnico obiskujejo prod osem prehodni turisti, na Travni gori pa ostajajo gosti več dni. Vse kaže, daRlbnica po. trebuje večji gostinski obrat s prenočišči, pn tudi dom na Truv. ni gori je že premajhen, da ui v sezoni lahko sprejel vse goste, ki žele tu letovati. ■ ■ NOVO HALO gradi obrat ŽIČNICE v Ribnici .poleg sedanjih delavnic. Merila bo 350 kvadratnih m. Obrat ŽICNICE v Ribni- ci bodo gospodarili m iz leta v leto povečujejo proizvodnjo, zato so postali sedanj! prostori že premajhni. ■ ■ ■ ASFALTIRANJE CESTE Žlebič—Sodražica se je zaradi dežja zakasnilo za 14 dni. Mo. deraizacija ceste je opravljena solidno in je vožnja po njej pravi užitek. Sodražica in okoliški kraji so z izboljšano cesto precej pridobili. Dani pa so pogoji za hitrejši rajvoj turizma. Dve gostilni in bife v Sodražici ne bodo kos naraščajočemu turističnemu prometu, zato bo potrebno tu odpreti še nekaj gostišč. ■ Pl ■ SINDIKALNO ORGANI-ZACIJO so pred kratkim ustano. vili v ribniški KOMUNALI. Ta delovna organizacija je po odcepitvi od Stanovanjskega podjetja ostala brez sindikalne organizacije. Na ustanovnem sestanku so seveda izvolili tudi vodstvo organizacije. R E SE TO KOČEVSKE NOVICE Zakaj BELSAD ne odkupuje? Na številne pripombe naših bralcev, da tovarna Belsad ne odkupuje sadja, ki ga je letos več kot dovolj po vsej Beli krajini, smo prosili za izjavo direktorja tovarne Slavka Grahka. Odgovoril je; — Jabolk lahko odkupimo le manjše količine, ker smo proizvodnjo marmelade zamudili zaradi čakanja na nove cene sladkorja, imamo pa še velike zaloge jabolčnega marka od lanskega leta. Belokranjsko sadje smo ponudili v odkup raznim tovarnam, kot so Dana, FVuctal in Alko, vendar ga nihče noče kupiti. Naša tovarna pa je bila pripravljena odkupiti okoli 50 ton sliv, ki jih lahko porabimo v naši proizvod, nji. S tem smo želeli kme. tovalcem vsaj malo pomagati, žel pa ni odziva. Ponudbe smo poslali črno. maljski in metliški zadrugi tej* Jurovskemu Brodu. Z vseh strani pa smo prejeli doslej le okoli 2 toni sliv, ki jih plačujemo po 0.30 din, dostavljene v tovarno. Zakaj kmetje sliv ne oddajajo, mi ni jasno. OBE OBČINI BOSTA SLOŽNO GRADILI Bitka za cesto je dobljena! Pred nekaj dnevi je bilo le odobreno posojilo pri KBH Ljubljana za gradnjo asfaltne ceste od Semiča do Gradca — Morda še kaj več! 11. septembra so v Črnomlju z veseljem sprejeli vest, da je kreditni odbor ljubljanske Kreditne banke in hranilnice vendarle odobril 3 milijone din posojila za gradnjo ceste od Semiča do Gradca, na katerega so Belokranjci več mesecev nestrpno čakali. Občinski skupščini čmomel in Metlika sta se složno lotili gradnje ceste, ki poteka na območju obeh občin in bo velikega pomena za prebivalstvo, za razvoj turizma, posebno pa za semišfko tovarno Iskra. Tovarna kondenzatorjev je za cesto prispe- V Kozjem 80 mladih vala že 50.000 din, razen tega pa so precej zbrali tudi občani s samoprispevkom, vendar brez posojila ceste ni bilo mogoče graditi. Cesto do Semiča so nameravali graditi že poleti, vendar je posojilo yeč mesecev čakalo na odobritev, zato je gradnja za letos že zamujena. Takoj ko so v Črnomlju dobili veselo vest, so se sestali predstavniki črnomaljske občine in novomeškega Ce. stnega podjetja ter se dogovorili, da se bo gradirija začela zgodaj spomladi, medtem pa bodo pripravili potreben gramoz ki drug gradbeni material. Kolektiv semiške Iskre pa je nakazal tudi še novo možnost: da bi z dodatnim prispevkom tovarne v letu 1970 v znesku 50.000 din asfaltirali še pot od Semiča do železniške postaje. Najraje bi videli, da J>i bdli obe cesti naenkrat v gTadnji. Možnosti so! Oglašujte v Dol. listu! Na osrednjo proslavo slovenske mladine, ki je bila minulo nedeljo v Kozjem, je iz črnomaljske občine odpotovalo okoli 80 mladincev in mladink. Vozila sta dva avtobusa. Eden je odpeljal iz Dragatuša, drugi riz Črnomlja. Na proslavi so v kulturnem programu nastopili tudi Dragatuščani, medtem ko ansambel Abadoni kz Črnomlja nd mogel nastopiti, ker Unioni niso dovolili igrati na njihovih instrumentih. A. L. Katki vse najboljše! Skromni tovarišici Katki Senica iz Črnomlja bo jutri gotovo nerodno, ko bo spoznala, da mnogi Črnomaljci niso pozabili njenega rojstnega dne. Ob petdesetletnici ji bodo mnogi prijatelji in znanci toplo stisnili roko in ji zaželeli vse' najboljše. Senicom Katka je izšla iz revne družine in je že mlada spoznala krutost boja za življenjski obstoj. Z NOB je začela sodelovati že 1941, naslednje leto pa je šla v partizane. Ko so jo 1943 ujeli, je okusila tudi vse strahote nemških zaporov. Iz Nemčije se je vrnila domov šele 1946. Takoj je začela delati pri takratnem ObLO, nekaj časa je bila v službi tudi na CK ZKS v Ljubljani, nato pa je vrsto let veljala za eno najbolj vestnih in zglednih uslužbenk črnomaljske občinske skupščine. Tudi po upokojitvi pred nekaj leti ni prenehala z družbeno-političnim delom. Se zmeraj je aktivna, posebno pa v občinskem odboru ZZB NOV. Za svoje delo je prejela že več odlikovanj, ima pa tudi partizansko spomenico. V tem tednu možnost ugodnega nakupa odej, ženskih plaščev, moških kamgarn oblek ter uvoženega perila in pletenin pri Oetefelesfil« ČRNOMELJ ČRNOMALJSKI DROBIR ■ BANČNI KOLEKTIVI, ki so ▼ soboto prisostvovali otvoritvi novih poslovnih prostorov podružnice KBH v Črnomlju, so popoldno obiskali razno turistične kraje. Mnogi obiskovalci so bili prvič v Bell kraiini, in ker Jim Je bilo vSeč, so izjavljali, da bodo Se prišli. ■ V NEDELJO JE BIL ČRNO-MELJ PRAZEN — Mladina Je šla v Kozje, občani pa na velesejem v Zagreb, na dirke v Opatijo ali pa na veselico na Vinico. Tu so kar na treh krajih plesali, polni pa so bili tudi drugi lokali. ■ KNJIGARNA V ČRNOMLJU Je že mesec dni pred začetkom pouka imela na zalogi potrebne učne knjige in Šolske potrebščine, zato ni bilo posebnega navala. Učencem nižjih razredov osnovne Sole so prodali okoli 200 kompletnih knjig, medtem ko so za višje razrede in dijake gimnazije prodali manj, ker se letos učni program ni menjal in so stari ‘učbeniki ostali v veljavi. ■ TE DNI SO ZACELI delavci gradbenega podjetja urejati pročelje na stavbi občinskega sodišča. Čeprav so naročilo dobili 2e pred 6 meseci, se zaradi obilice drugega dela niso mogli loUtl del. ■ PODRUŽNICA KREDITNE BANKE in. hranilnice Ljubljana Je začela poslovati v novih prostorih na Trgu svobode 9. Prenovljeni prostori so zares okusno opremljeni. ■ NA NEDAVNEM ZASEDA-NJU SVETA krajevne skupnosti so bili mnenja, naj bi pristojni organi poostrili nadzor nad čistočo trgovin v mestu, kakor tudi na stojnicah na živilskem trgu, ker imajo ljudje precej pripomb. SZDL je na strani občanov V Petrovi vasi zadeva z bivšo vaško šolo še ni rešena, čeprav jo urejajo že več kot tri leta. Od takrat, ko je občinska skupščina Črnomelj sprejela sklep, da bo staro šolsko stavbo na licitaciji prodala, vaščani nasprotujejo in hočejo stavbo zase, da bi v njej uredili prostor za sestanke in za kulturno življenje. Stavbo so vaščani pripravljeni sami vzdrževati. Ker doslej kljub zahtevam niso uspeli, nameravajo prositi za pomoč republiško komisijo za prošnje in pritožbe. Občinska konferenca SZDL je na strani občanov in namerava še naprej podpirati njihovo zahtevo. Letnik 1919 je proslavljal čmomaltjčani, rojeni leta 1919, ki so skupaj hodila v šolo in žive danes v raznih krajih Slovenije in države, so se v soboto zbrali v rodnem mestu ter skupno slavi- li petdesetletnico. Zbralo se jih je precej in prav prijetno so se zabavali ob obujanju spominov. Ponoči ni miru 2e dalj časa se meščani pritožujejo, da ponoči ni miru, posebno^ ne okoli gostiln Švajger in Skubic. Gostje so v gostilnah preglasni, pojejo in vpijejo pa tudi tedaj, ko se vračajo domov. Krajevna skupnost je sklenila prek občinske skupščine posredovati pri miličnikih, naj zoper kalilce nočnega miru strože ukrepajo. Borci na izletu v Radgoni Občinski odbor ZZB NOV Črnomelj Je pred kratkim organiziral izlet v Radgono, kamor so jih povabili rojaki, ki kot kolonisti že več let žive v tem kraju. Belokranjci so bili presenečeni nad lepim sprejemom in gostoljubnostjo. Ogledali so si Kapelo, Slatino Radenci in še nekatere druge kraje, kamor sta jih povsod spremljala predsednik ObS Radgona Branko Zadravec in predsednik obč. odbora ZZB NOV Jože Simčič. Ko smo se slikali, je stari Prešar objel ženo čez rame in rekel: »No ja, saj sva se zmeraj rada imela! Včasih pa je bila tudi huda. Ko sem bil še mlajši, me je večkrat razjezila. Takrat sem imel navado reči: hudič pa Mica! Tako je huda, da je nikomur ne bi privoščil!« (Foto: R. Bačer) „Zmeraj sva se imela rada“ 13. septembra je minilo 50 let, kar sta stopila pred oltar Janez in Marija Klemenčič s Sel — Vzela sva se, ko sem prišel leta 1919 iz vojske. Doma je bilo vse razdejano, zato je bila ohcet v Ljubljani. V frančiškanski cerkvi so naju poročili. Tako mi je povedal ziatoporočenec 76-letnd Janez Klemenčič s Sel pri Jugorju. Z ženo Marijo, prej sosedo, šta se naselila na več kot 100 let stari domačiji, ki so ji rekli pri Prešarjevih. 1924 je šel gospodar v Kanado in se po 6 letih vrnil s tolikim zaslužkom, da so lahko postavili novo hišo. V zakonu sta imela 5 otrok. Minula vojna je Prešarjeve hudo prizadela. Z NOV so sodelovali že od prvih začet- kov. Ko je najstarejši sin Tone padel prd Selih-šum-berkiu, je mama postala živčna. Tudi sinova Polde in Ivan sta bila partizana, le dvojčka sta kot mladoletna ostala doma. Eden od njiju, Stanko, se še edini drži doma, vsi drugi pa so po mestih v službah. Tudi Stanko hodi delat v Beti, zato glavno breme posestva nosi njegova zena Anica. Petdesetletnico poroke so počastili tudi v Metliki na matičnem uradu, .potem pa so doma v krogu sorodnikov še dolgo praznovali. R. B. Fokus bo pokazal, kaj zna Kmalu razstava umetniške fotografije in pre-' miera filma o vrvarjih iz Bušinje vasi Foto-kino klub Fokus v Metliki, ki vključuje že oko-v li 30 mladih ljudi, namerava septembra v Belokranjskem muzeju prirediti klubsko razstavo umetniške fotografije. Razen tega bo v kratkem tudi premiera dokumentarnega filma o vrvarjih v Bu-šinji vasi. dani kluba že nekaj mesecev urejajo vitrino sredi mesta in s fotografijami beležijo pomembnejše dogodke v mestu. V svoje vrste so pritegnili tudi črnomaljske mladince, ki jih fotografija in film zanimata. V Podzemlju so rekli V podzemeljskem koncu, kjer imajo kmetje nekaj dobrih njiv, se pritožujejo, da jim ptiči uničujejo pridelke. Strašil se ne boje več, zato menijo, da bi morali lovci pokončevati škodljivce. Pritožujejo se tudi nad slabo kakovostjo umetnih gnojil, posebno so razočarani nad superfosfatom. Nova igralska skupina Na p«budo metliške mladinske konference je bila v Metliki ustanovljena mladinska igralska skupina »Osip Sest«, ki šteje okoli 20 mladink in mladincev. Skupina bo skrbela za program na proslavah, organizirala literarne večere, sodelovala pa bo tudi na Zupančičevem natečaju. V ta namen so že začeli vaditi in njihov prvi javni nastop lahko pričakujemo konec septembra. Izbrali so humoristično-satirič-ni tekst Janka Jankoviča: »Podgane — narodni sovražnik št. 1. Skupina vadi trikrat na teden; vodi jo Cveta Jagodič. NI- Klubski program predvideva tudi več filmskih večerov, kjer bi se naj gledalci po končani reprodukciji pogovorili o filmu. Te dni člani kljuba Fokus snemajo krajši satirični film »Poslednja cigareta«, obenem pa prirejajo krajše izlete, na katerih se seznanjajo s tehniko snemanja. Zgodovino filmske umetnosti spoznavajo člani kluba na študijskih večerih. Tu hkrati nabirajo znanje, ki ga bodo morali pokazati na izpitih. V kratkem bo klub dobil nove prostore, saj v sedanjih delo ni več mogoče, zlasti še, ker se bodo klubu pridružili učenci osnovnošolskega foto-krožka. Klub ima lepe načrte, a se vedno znova srečuje z denarnimi težavami. Na pomoč bi morala priskočiti metliška podjetja in poOitične organizacije, saj jim je gotovo do tega, da bi se kljub še razširil in nudil mladim zdravo izrabo prostega časa. nni Upokojenci so razvili prapor V nedeljo, 14. septembra, so metliški upokojenci dobi- li svoj prapor. Slovesnost je bila v kino dvorani, kjer je poleg predsednika Ignaca Stuparja in tajnika Jožeta Matekoviča spregovoril 5e pokrovitelj slavja, predsednik občinske skupščine Ivan Žele. Kuma novega prapora ‘ta bila upokojenca Niko Belopavlovič starejši s Hrasta in Stanka Požekova iz Metlike. Po svečanosti, ki jo je povzdignila tudi domača godba na pihala, je bilo prijateljsko srečanje upokojencev na Pungartu. —r Drogove že imajo Vaščani Dragomlje in Be-reče .vasi« si želijo industrijski tok, da bi lahko uporabljali gospodinjske in kmetijske stroje. Ker dobro vedo, da brez njihove pomoči močnejše elektrike ne bo, so že pripravili nove drogove. Tudi jame nameravajo sami izkopati, čakajo pa strokovnjake, da bi industrijski tok začela napeljevati. Drašiči: šola ni več podrti ia Podružnična šola v Drašl-6ih je vse do letos delovala v zares slabih delovnih pogojih, v stavbi, stari *e več kot 100 let. Med letošnjimi počitnicami pa so šolsko poslopje temeljito prenovili: obnovili so streho, zgradili sodobne sanitarne prostore, preuredili vežo in stopnišče ter prepleskali vse poslopje. Dela je opravilo komunalno podjetje iz Metlike in bodo veljala olco-in 30.000 din. Dva fanta sta vmes Poklicna šola konfekcijske stroke v tovarni BETI je začela peto leto delovanja. Tudi letos je bilo za vpis veliko zanimanja, tako da so morali odkloniti interesente, ki pri preizkusnem testu niso pokazali dovolj znanja in sposobnosti, da bi jih lahko sprejeli. Med okoli 40, sprejetimi v prvi letnik, sta prvič tudi dva fanta, medtem ko so imeli doslej samo dekleta. Letošnji drugi letnik šole obiskuje 28 slušateljic, razen tega v posebnem oddelku študira še 30 žena in deklet, ki so sicer redno zaposlene v tovamnd. Vsak vlagatelj, ki ima v DOLENJSKI BANKI IN HRANILNICI vloženih najmanj 500 novih dinarjev, je zavarovan za primer nezgodne smrti. Razen visokih obresti za hranilne vloge skrbi DBH tudi za vaše nezgodno zavarovanje! SPREHOD PO METLIKI ■ BLIŽA SE JESEN, in to je čas izletov v Belo krajino. Prihajajo Solarji, borci, upokojenci, člani sindikatov itd. Predzadnjo nedeljo je imela Metlika v gosteh partizanske borce, potem pa so mesto ta dan poživili Se Številni kolesarji, ki so na svoji .tekmi po Hrvatski in Sloveniji v Metliki imeli cilj. Tudi minuli teden, zlasti v nedeljo, so prišle v Metliko mnoge izletniške skupine. Izletniki se najrajši ustavljajo v Belokranjskem in gasilskem muzeju, vinski kleti in na Veselici. ■ ZAHVALA KOMETU IN BETI — Organizatorji nedavnega slavja ob 50-letnici Kolesarske zveze Jugoslavije, ki je bilo v Metliki, se zahvaljujejo kolektivoma podjetij KOMET in BETI, ki sta za zmagovalce kolesarske dirke prispevala praktična darila. KOMET je nagradil prvih 6 tekmovalcev v generalni uvrstvttvi, BETI pa 3 najboljše juniorje. ■ VELIKEGA MLADINSKEGA SREČANJA ob 50-letnici SKOJ in KPJ, ki je bilo preteklo nedeljo v Kozjem, se je udeležila tudi folklorna skupina iz Metlike, ki je tamkaj nastopila z metliškimi ljudskimi plesi in obredji. ■ OKTET GALLUS JE V NEDELJO, 14. septembra zvečer, prvič nastopil tudi v Metliki. Na obnovljenem grajskem dvorišču so v okviru starih arkad zlasti starejše pesmi polno zaživele. Na žalost obisk kvalitetnega večera ni bil tak, kot so si ga prireditelji želeli. ■ FOTO-KINO KLUB FOKUS v Metliki, ki združuje poleg mladih Metličanov tudi nekatere črnomaljske fotoamaterje, bo v nedeljo, 21. septembra, dopoldne v prostorih Belokranjskega muzeja odprl svojo prvo razstavo. Posebna žirija bo ocenila razstavljene fotografije in podelila priznanja najbolje ocenjenim. NOVICE ČRNOMALJSKE KOMUNE METLIŠKI TEDNIK. Za usklajevanje oogovoren sindikat O usklajevanju statutov in pravilnikov delovnih organizacij z določili 15. amandmaja zvezne in 13. amandmaja republiške ustave so govorili tudi 9. septembra na posvetu predsednikov in tajnikov sindikalnih organizacij v Novem mestu. Spet so poudarili, da je za usklajevanje sindikat politično odgovoren. Naposled le posvet ' z direktorji Predsedstvo občinske skupščine v Novem mestu bo v Kratkem sklicalo posvet z direktorji gospodarskih in drugih delovnih organizacij, na katerem se bodo pogovorili o izvajanju enotnejše kadrovske in štipendijske politike v občini. Pogovorili pa se bodo tudi o natančnem pregledu študentov na višjih in visokih šolah ter o tem, kako se ti preživljajo. V sep-te ‘Tbru bo predvidoma druga seja upravnega odbora sklada za štipendije, ki se je že na prvi seji zaivzel za štipendiranje in kadrovanje po enotnih merilih. Gradnje in preureditve Gradbeno obrtno podjetje No o mesto se zadnja leta zaradi vse večjega povpraševanja ukvarja tudi z gradnjo enostanovanjskih hiš zasebnikom. Gradijo jih do strehe, vendar tega dela ne prevzemajo najraje, ker pri njem ni posebnega zaslužka. Letos gradijo 5 enostanovanjskih hiš zasebnikom, v dveh pa so prevzela večja preure-ditvena dela. Med večja dela, ki jih razen tega opravljajo letos, štejejo še ureditev pročelja doma JLA, pre-ureditvena dela v potovalni poslovalnici Kompas-Gorjan-ci, preureditev drogerije, preureditev DOLENJKINE trgovine v Šentjerneju in gradnjo NOVOTEHNINEGA skladišča v Bučna vasi. Skupščina je odložila odločitev o preselitvi Skupščina bo odločila šele na prihodnji seji, PTT podjetje pa mora do takrat predložiti program razvoja poštne službe v vsej občini En sam pogled v konfekcijsko delavnico Zavoda za rehabilitacijo ROG v Novem mestu je dovolj zgovoren dokaz o tem, kako potrebni so zavodu novi poslovni prostori. Vse je tako nagneteno, da se težko loči kup blaga od delavke, ter delavka od stroja (Foto: M. Jakopec) OBISK V ZAVODU ZA REHABILITACIJO . _ Spet se jim vrača zaupanje vase Z usposabljanjem invalidnih oseb za delo opravlja zavod ROG v Novem mestu pomembno poslanstvo med prizadetimi ljudmi in v družbi Zavod za rehabilitacijo invalidnih oseb ROG v Novem mestu bo ustvaril letos za 1,5 milijona din vrednosti. V njem dela 63 delavcev, med njimi pa je kar 36 invalidov in rehabilitantov. Zavod je ustanova posebne vrste, zato njegove vrednosti ne gre ocenjevati toliko po denarju, ki ga ustvarja, kot po velikem poslanstvu, ki ga opravlja, ko usposablja invalide za delo. Ukvarjajo se z več dejavnostmi: imajo kleparski obrat, konfekcijski obrat, mizarstvo in RTV in gospodinjske servise. Njihovo delo je predvsem v storitvah, šivilj-sko-konfekcijski obrat dela v kooperaciji z drugimi podjetji. Zato je potrebnega ne- Novomeška kronika ■ HORTIKULTURNO DRUŠTVO vabi svoje člane in ljubitelje cvetja na izlet, ki ga bo priredilo 23. septembra. Pod strokovnim vodstvom si bomo ogledali veliko vrtnarsko razstavo »CVET IN SAD 1969« v Ljubljani, nato pa bomo odpotovali v Novo Gorico in Sežano in sl ogledali tamkajšnje hortikulturne zanimivosti. Prijave sprejema Cvetličarna na Glavnem trgu do 20. septembra. Prevoz bo z avtobusom, bdet bo enodneven, odhod bo v zgodnjih jutranjih urah cena na osebo pa okoli 35 din n ZIMA TRKA NA DURI. potrošniki pa zato že povprašujejo po trgovinah za oljne peči. Trgovci povedo, da je zadnjih 14 dni povpraševanje vedno večje. V ELEKTROTEHNI imajo na zalogi peči Emo 5, Emo 8 in Zoppas, glavno pošiljko pa, še pričakujejo; v NOVOTEHNI imajo na zalogi peči Emo 5, Emo 6, Emo 8, Kontakt 7500, Kontakt 7500 T, Kontakt Ekskluzive, uvožene oljne peči Gibo, domače plinske peči AHa (izdelek Škofje Loke) in uvožene Super Ser; v MERCATORJE- VI blagovnici: Emo 5. Emo 6, Emo 8.' Stereo, Kontakt 7500, Kontakt Ekskluzive, Lifam de lu; xr uvožene švedske oljne peči Husevarna, nemške trajno žareče štedilnike na' premog in domači Emo 5 trajno žareči štedilnik na premog. Izbira je torej dovolj ve lika, oovsod pa dajejo peči tudi na odDlačilo. ■ KANDIJSKO KRIŽIŠČE po staja vedno ožje grlo za promet zlasti v času, ko odhaja največ ljudi na delo. ter je naibolj po trebno razširitve in ureditve s ?e maforl. Nuihuje je zjutraj pred (i uro, ko čaka dolga kolona vozil, ki prihaja v mesto do Partizanski cesti, ki le brez nrednosti. Seveda je v koloni tudi kakSen tak neučakanec, ki si daje duška s trobljo. Promet se te odvilal laže. dokler je stal v križišču prometni miličnik, tega pa zadnie čase ni. ker Ima postaja PM premalo ljudi. ■ PREKRIVANJE STREH se |e začelo že v poletnih dneh in se še vedno nadaljuje. Gradbeno obrtno podjetje ima še zdaj s tem polne roke dela. saj bi vsak rad zakrpal luknje še pred jesenskim deževjem. Dela ne manjka niti kleparjem pri popravljanju žlebov-ja ob strehah. ■ CESTO NAD MLINI urejajo v veselje prebivalcev že nekaj let z obljubami, letos pa so jo vendarle zares začeli, vendar po polževo. Prvi del ceste od Partizanske ceste do odcepa proti vrstnim hišam je asfaltiran, prebivalci pa so že obupali, da so dela s tem za letos končana. Pri SGP PIONIR obljubljajo, da bodo cesto še ta teden zaprli in jo dokončno do konca blokov razširili in asfaltirali še letos.. ■ IZLETA V BUDIMPEŠTO ne bo, • ker se je zanj prijavilo premalo upokojence*. Vsi, ki so se prijavili in vplačali potrebne zneske bodo dobili denar vrnjen pri blagajni DU. Društvo prosi člane, naj poravnajo članarino. ■ GIBANJE PREBIVALSTVA — Rodile so: Dušanka Nikolič, Nad mlini 25 — Saša, Šibila Knez s Trdinove 3 a — Moniko in Janja Nabernik s Ceste herojev 15 — Boruta. IZ NOVOMEŠKE«« PORODNišNiCE&fli! Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Sonja Matah lija iz Dolenjskih Toplic — Nives, Angela Kuzma iz' Učakovcev — Borisa, Vilma Lenič iz Gabrijel — Matejo; Jožica Vraničar iz 2abje vasi — Simono, Katarina Kramar-šič iz Dolnje Straže — Martina, Ivanka Vipavec iz Črnomlja — Marka, Marija Papež s Suhorja — Marjana, Murija Majerle iz Se miča — Mateja, Ana Crnugelj iz Metlike — Igorja, Ana Steoec iz Vrhtrebnja — Marjana, Marija Prijanovič z Dolnjega Suhorja — Darinko, Antonija Paderšlč z Gor-njega Gradišča — Andreja, Marija Zajec iz Zilj — Jožeta, Jožica Brine iz Bereče vasi — Roberta, Marija Poglavc z Grma — Evo, Pavla Nahtigal z Jame — Dušana, Ana Turk z Vrha pri Šentjerneju — Ivana, Terezija Hrastar iz Me tlike — Rudija, Martina Golobič iz Omote «<- Stanislava, Marija Kunstek iz Trbinca — Branka, Ana Longar iz Romanje vasi — deklico, ln Vera Kocjančič z Vrha pri Križu — deklico. — Čestitamo! • malo truda, preden je ustvarjen poldrugi milijon dinarjev vrednosti. Sedanji prostori, v katerih se stiskajo obrati zavoda, so premajhni in raztreseni na več krajih, kar otežuje delo. Za mizarski obrat in za RTV in gospodinjske servise imajo prostore v najemu. Najemnine plačuje 15.000 din na leto, kar je več kot znese vsa amortizacija v zavodu. Načrte za nove poslovne prostore pripravljajo, sama gradbena dela pa bodo veljala okoli 1 milijon din. Zavod je deležen nekaterih družbenih olajšav: oproščen je plačila obresti od poslovnega sklada in dela proračunskega prispevka. Denar, ki ga zberejo s tema olajšavama, pa ne zadošča niti za kritje boleznin invalidnih oseb, ki delajo v zavodu. Boleznin je zelo veliko: lani je bil vsak delavec povprečno po 137 delovnih ur ali tri četrt meseca bolan. Ker je vedno nekaj ljudi na pri-učevanju in rehabilitaciji, tudi norm ne dosegajo. Povprečni oseibni dohodek je letos 810 din na mesec, skladov pa ustvarijo oko- li 70.000 din na leto. Čeprav je ROG majhen, je tudi njega prizadela nelikvidnost: 1 krat toliko denarja, kot ga oni dolgujejo dobaviteljem, so njim dolžni njihovi dolžniki. Za večje skupine invalidnih oseb, zlasti za kategorizirano mladino, prireja za vod 3-mese?ne tečaje za pri-učitev, po tečaju pa delajo priučeni delavci ?e 6 mesecev v delavnici zavftda. Nato se lahko zaposlijo drugod ali pa za nedoločen čas pri RO GU, če je prosto delovno mesto. Do junija 1968 so zagotovili rehabilitacijo 62 invalidnim osebam in jim s tem vrnili izgubljeno zaupanje vase in v lastne sposobnosti. . M. J. V sorazmerno dolgem dnevnem redu (12 točk) sta bili na seji občinske skupščine v torek, 16. septembra, v ospredju dve stvari: ocena poslovnega uspeha gospodarstva v prvem polletju in in uresničitev proračuna ter mnenje o predlogu Podjetja za PTT promet Novo mesto o preselitvi pošte iz Šmarje-te v šmarješke Toplice. • V poročilih in v razpravi o prvem je bilo ugotovljeno, da je gospodarstvo doseglo lepe uspehe, da pa povzroča resno zaskrbljenost vse večja zadolženost in nelikvidnost. • Odborniki so menili, da je rešitev samo v discipliniranem upoštevanju reformnih načel in vodil, v omejevanju novih naloži) in v vlaganju denarja v obratna sredstva. Skupščina je po daljši razpravi odložila svoje odločanje o predlogu za preselitev pošte iz šmarjete v šmarješke Toplice. Tako se je odločila zategadelj, ker je PTT to preselitev šele na seji povezala s spremembami v poštni službi v sosedni pomožni pošti Bela cerkev. Odborniki so zato menili, da o tako pomembnem vprašanju kot je za prebivalce pošta, ne morejo razpravljati za vsako pošto posamič. Predlagali so, naj PTT podjetje predlo- ži do prihodnje seje program svojega razvoja z vsemi spremembami, ki jih ima v načrtu, skupščina pa bo šele nato odločala v okviru svojih pristojnosti (njeno mnenje namreč za PTT podjetje ni obvezno!). Za 30 porotnikov Krajevna skupnost v Novem mestu je na seji prejšnji teden predlagala 30 občanov za porotnike občinskega sodišča v Novem mestu. Med predlaganimi je več kot polovica upokojencev. Sodnike porotnike bo izvolila občinska skupščina. Vrnjen kamnolom Novomeška krajevna skupnost je razveljavila pogodbo, po kateri je njen kamnolom v Gotni vasi izrabljalo SGP Pionir. Inšpekcija je dovolila, da se sme zaradi nevarnosti plazov kamnolom le delno izrabljati. Krajevna skupnost je skjgnila, da bo poslej gospodaril v kamnolomu Stane Kobler, ki je tudi član sveta KS. V kamnolomu bodo pripravljali gramoz za ceste, za katere komunalno podjetje nima pogodbe. SEJA KOMITEJA OBČINSKE KONFERENCE ZVEZE KOMUNISTOV Ne gre za obsodbo naprednega Na seji Izvršnega biroja predsedstva CK ZKJ niso bila obsojena napredna prizadevanja, ampak le metode pritiska — ZK se bo odločno zavzemala za odpravljanje težav po redni, demokratični poti 11. septembra so na seji komiteja občinske konference ZK Novo mesto razpravljali največ o gradivu razširjene seje CK ZKS, o pripravah na volitve nove občinske konference ZK, o spremembah sklepa o organiziranosti ZK v občini in o idejnopolitični akciji komunistov pri prilagajanju notranje zakonodaje v podjetjih XV. ustavnemu amandmaju. V razpravi o gradivu razširjene seje OK ZKS se je na seji izoblikovalo več stališč. Menili so, da bo treba tudi v bodoče hitreje in pospešeno reševati odprta družbeno-ekonomska vprašanja v sistemu, ki ovirajo razvoj. Komunisti se bodo morali še naprej zavzemati za to, da bi se o tem izoblikovala čimbolj jasna stališča. Razčiščevati je treba odnose ne le na ravni republika — federacij«, pač pa tudi na ravni republika-občine in v občinah odnose med občino in krajevnimi skupnostmi. Ugotovili so, da na 16. seji Izvršnega biroja predsedstva OK ZKJ niso bila obsojena napredna prizadevanja Slovencev in slovenskih komunistov za- reformo, ampak, politični pritisk, ki je prišel do izraza ob vprašanju cest. ZK se bo še naprej odločno zavzemala za reševanje težav, ki se nam postavljajo na pot, toda predhodno bo razčiščevala stališča in nastopala z argumenti. Pri tem bo uporabljala pot, ki jo nudijo ustrezni samoupravni in de mokratični mehanizmi ter samoupravno dogovarjanje, brez kakršnihkoli metod pritiska. Ko bodo organizacije ZK v občini razpravljale o tem gradivu, mora takšno vzdušje nastati tudi v njihovi razstavi. Nato se bodo komunisti v vseh organizacijah na njihovih območjih laže zavzemali za svoje učinkovitejše delo in odpravljanje* težav, s katerimi se srečujejo. Na seji so razpravljali še o pripravah na volitve nove občinske konference ter o kadrovskih pripravah za no- vi komite konference. Sprejeli so predlog glede sprememb sklepa o organiziranosti ZK v občini Novo mesto, ki jih je predložila komisija za organizacijo in razvoj. Kaj je z Jelendolom? Spomladi so dobile dijakinje novomeške šole za zdravstvene delavce od Muzeja ljudske revolucije v Ljubljani privoljenje, da lahko uredijo in potem stalno oskrbujejo partizansko bolnišnico Jelendol in partizansko grobišče kraj nje na Rogu. miiiiiiiiiiiiUHimiHiiiMiinii'iiiiiiHiii'M’iiiiiiiiiiioiMitiititiiniimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiMii KRI KI REŠUJE ŽIVLJENJA ■= Pretekli teden so darovali kri na novomeški transfuzij- E 2 ski postaji: Malč: Cujuik, Draga Dolinar in Alojz Mavsar, E E Člani splo&ne t>olnice Novo mesto; Aloj/. Novak in Aloj/ = E Hudnik, člani 1NIS, Novo mesto; ivan Matoh, Milan Jev- = = nikar. Aloj/. Robck, Franc Bobnar, Jože Scrmct, Stefan i s Omerzo, Anica Skubic in Mladen Horvat, člapi Pionirja, = = Novo mesto; Karel Celič in Jože Petrina, člana Dinosa, = 5 Novo mesto; Mira Tanko, Milena Medle, Ivan Sprlnger, E E Peter Brulc, Drago Rozemberger, Vida Florjančič, Jože Kra- E E kar, Jože fJreSak in Franc Mlinar, člani KZ Krka, Novo E E mesto; Anton Vidmar, član kolektiva Varnost, Novo mesto; = E Stanko Kovačin, Anton Franko in Franc Pintar, člani Krke, = — tovarne zdravil, Novo mesto; Veronika Novak, Jožefa Ko- E E be, Majda Vidrih, Marija Lipovec, Danijela Velamt, Slavica E E Bojič, Danica (iaiperšič, Anton Kobe, Marica Povie, Ana | E Bukovec, Danijel Adamič, Anton Bukovec in Anton Povše, = E člani Ele, Novo mesto; Rudi AndruSčiščen, član Hmeljnika, E E Novo mesto; Tone Polc, uslužbenec iz Novega mesta. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimi Sola je v imenu svojih dijakinj takoj začela zbirati denar in material za opremo bolnišnice ter poizvedo vati za strokovnjaki, ki bi svetovali pri ureditvi. Tako se je kmalu nabralo okoli 3.000 din, medtem ko je material obljubila novomeška bolnišnica. Predlog za notranjo in zunanjo ureditev Je-lendola pa bi moral dati Muzej ljudske revolucije. Dijakinje so čakale do konca minulega* šolskega leta, čakale so čez počitnice in še vedno čakajo, da bo tisti predlog le prišel in da bodo uresničile, za kar so se — prostovoljno in na lastno pobudo — tako zavzele. Seveda je vprašanje, ali imajo še tolikšno voljo, kot so jo imele pred letom dni, ko je bil potreben skoraj križev pot, da so pristojni njihovim željam sploh prisluhnili. Bolnišnica Jelendol in grobišče bi bila lahko že urejena in vredna ogleda, ko bi bilo dovolj razumevanja in volje tudi pri pristojnih. Tako pa bolnišnica še nadalje propada, grobišče pa je zaraščeno, kakor je bilo. Dijakinje šole za zdravstvene delavce so sklenile čakati še do konca oktobra. Ce do takrat ne bo nikogar, ki bi jim svetoval, kako naj se dela na Rogu lotijo, se bodo lastni pobudi odrekle. Toda v čigavo škodo? I. Z. Prilagodiš se, pa voziš Dan prej, preden sta z novim šefom, upokojencem Francem Frankom, naredila primo predajo, sem vprašal Toneta Vovka, česa se je naučil in navadil, kaj vse je delal in spoznal v štirih letih, kolikor je bil za šefa v Brusnicah. »Vsega je bilo dovolj,« je začel premišljeno razlagati. »Najprej sem moral spoznavati ljudi. To pa ni bilo težko, saj sem imel vsa ta leta več kot 14.000 obiskov, približno toliko jih pa sploh nisem registriral. Krajevni urad je bil ljudem kot spovednica: kar jdh je težilo, so najprej povedali tukaj. Navadil sem se, da sem jim prisluhnil in svetoval. Skratka: ljudem sem se prilagodil, pa sem lahko vozil.« »Kakšni so ljudje v teh pod-gorjanskih vaseh?« »Čedalje manj prepirljivi, zato pa čedalje bolj razgledani, sodobneje oblečeni in tudi bolj kulturni. Seveda jim tudi motorizacija ni tuja;' ko sem prišel v Brusnice, je bal tu samo en osebni avtomobil, zdaj pa bi moral ugotavljati, kdo ga še nima.« »Kaj ste še bili razen šef?« »Matičar, tajnik krajevne skupnosti, član delovne skupnosti šole, tajnrik krajevne konference SZDL, tajnik lovske družine, zapisnikar domala na vseh sestankih — pa kaj bi našteva}!« »In db tem ste tudi študirali?« »Pred kratkim sem kot te-redni slušatelj končal višjo pravno šolo.« IVAN ZOFJAN OKOLI ŠTIRISTO ŽENA BI SE RADO ZAPOSLILO Za ženske roke v Brežicah ni dela Pritisk na skupščino, da bi pomagala najti učinkovito rešitev Na pobudo zavoda za zaposlovanje in predsta v ni- kov JLA je predsednik občinske konference SZDL Janez Pirnat sklical pred dnevi razgovor o zaposlovanju žensk. V Brežicah zanje že nekaj časa ni delovnih mest. S posredovanjem Zavoda za zaposlovanje trenutno išče j^elo 400 kndidatov, od tega 190 žensk. Po približni oceni je žensk, ki čakajo na zaposlitev, vsaj še enkrat toliko. Kakih sto je samo žena pripadnikov JLA. Podružnica Zavoda za zaposlovanje se je zanimala pri sevniški LISCI,, če bi bila pripravljena odpreti obrat v Brežicah, vendar za sedaj še nima odgovora. Več možnosti je za zaposlitev v Sevnici, vendar bi morali prej urediti prevoz na delo in domov. O tem, da zanašanje na JUTRANJKO, LISCO in BETI ni dovolj, so si bili vsi enotni. Nezaposlenost žensk postaja vsak dan očitnejša, vsak dan bolj neprijetna. To povečuje pritisk na občinsko skupščino za iskanje novih možnosti pri odpiranju delovnih mest za žensko delavno silo. Skupščini se bo pridružila tudi gar- Prebivalci Orehovice in okolice so se zbrali in udarniško popravili cesto od Orehovice do Šentjerneja. Cesta je že drugo leto brez cestarja in je bila v tako slabem stanju, da se je voznik IMV, ki vozi po njej delavce, uprl voziti. To je bil vzrok, da so jo ljudje sklenili sami popraviti. Dokazali so, da se da z združenimi močmi veliko narediti in zaslužijo vso pohvalo. Komunalno podjetje pa bi kljub temu moralo nastaviti cestarja! Na sliki: prebivalci med delom na cesti (Foto: P. Miklič) » nizija, ker je fcudi število nezaposlenih žena njihovih pripadnikov vedno večje. Najbrž bo morala pomagati pri tem širša družbena skupnost, ko bo pripravljen srednjeročni in dolgoročni program gospodarskega in druž- Na Otočcu več, v Novem mestu manj Do konca letošnjega avgusta so imeli v novomeškem kampingu KRKA 681 nočit-jv, lani v enakem obdobju pa 751. Velik porast je na Otočcu, kjer so lani imeli 2.731, letos pa 3.380 nočitev. Nočitve so se povečale za 24 odstotkov. Jedilnik za gostince Strokovni odbor za gostinstvo in turizem v Novem mestu je založil jedilnik v nemščini in italijanščini za zar sebne gostince. Cena je dostopna, jedilnik stane 60 par. Tovornjaki in avtobusi bodo še vozili Stanovalci v Ulici talcev in na Cesti herojev so predlagali pristojnim občinskim organom prepoved vožnje za avtobuse in tovornjake po Ulici talcev. Prometali strokovnjaki menijo, da je promet po tej ulici edina možnost, da se nekoliko razbremeni . preobremenjeno križišče pri Petrolu. ■ NOVO MESTO — Končano je občinsko namiznoteniško prvenstvo. V finalnem delu tekmovanja so imeli največ uspeha igralci NOVOTEKSA in igralke KRKE. Rezultati: MoSki — NO-VOTEKS — GG 3:0, KRKA — Družbene službe 3:2, NOVOTEKS — KRKA 3:0, Družbene službe — GG 3:0, NOVOTEKS — Družbene službe 3:1, KRKA — GG 3:0. Vrstni red: 1. NOVOTEKS (Kapš, Somrak) 6 točk/ 2. KRKA 4, 3. Družbene službe 4, 4. GG 0 itd. Zenske: PIONIR — Prosveta *2, Prosveta — KRKA 1:2, Prosveta — Družbene službe 1:2, PIONIR — Družbene službe 0:2, PIONIR — KRKA 0:2. Vrstni red: 1. KRKA (Šmalc, Čolnar) 6 točk, 2. Družbene službe 4, 3. Prosveta 2, 4. PIONIR 0. (M. G.) benega razvoja občine Brežice. Na očitke o preveliki zaprtosti občine v dosedanjem obdobju je predsednik pojasnil, da je bila delno upravičena. ker matična podjetja 29 obratov v občini razen redkih izjem niso izpolnila danih obljub in so zelo malo ali nič vlagala v njihov razvoj V -prihodnje naj bi bile občanske meje odprte vsakomur, ki bo karkoli želel investirati na tem območju. Pri občinski konferenci SZDL bo v kratkem ustanovljena sekcija, ki se bo ukvarjala izključno s problemi zaposlovanja, kd bo spremljala tovrstna dogajanja in dajala predloge občanski skupščini. J. T. Podgorje: kako naprej? Vaščani Podgorja niso ho-tedi ostati edini. Letos so se lotili zelo zahtevne akcije: napeljave elektrike v vsako hišo te razmetane vasi. Razume se, da so stroški za dela razmeroma veliki in da bodo morali ljudje zelo veliko sami narediti in prispevati. Jame za drogove so že začeli kopati, čeprav za vsa dela še vedno manjka čez 4 milijone starih dinarjev. Po mnenju sveta za gospodarstvo in finance sevniške občine naj gradbeni odbor še enkrat pretrese vse stroške in šele potem išče dodatno pomoč. V Straži tri trgovine! V Straži je bila trgovina že dolga leta največji problem, zdaj pa se iznenada obetajo občanom kar tri nove trgovine: DOLENJKA jo že gradi in bo zgrajena še letos v jeseni, KZ KRKA preureja prostore dosedanje trgovine in predvideva prodajo istih vrst blaga kot DOLENJKA, Mesno prehrambeno podjetje Novo mesto pa ima že načrte in lokacijske papirje za novo trgovino. Tri nove trgovine z enakim blagom pa bodo brez dvoma za Stražo dovolj, kaj menite, trgovoi? Jerebovci na Koroškem Pevski zbor DPD Svoboda »Dušan Jereb« iz Novega mesta se pripravlja na gostovanje na Koroškem, s čimer bi tako vrnil obisk .slovenskemu pevskemu zboru »Jakob Petelin — Gallus«, .d je letos gostoval v Novem mestu. Organizatorji so te začeli zbirati denarne prispevke, s katerimi bi omogočili gostovanje. Komsomolci na . razstavi V četrtek. 11. septembra, so razstavo ob 10-letnici Go-liove smrti v Trebnjem in razstavo samorastnikov na Mimi obiskali tudi člani delegacije Komsomol iz Sovjetske zveze. Razstava Goi o-vih del v sejni sobi občinske skupščine ni doživeta večjega zanimanja, medtem ko je bila slikarska razstava na Mimi bolj obiskana. / Pogovor z baletno korepetitorko Minulo sredo je bila v Novem mestu korepetitorka Milica Buh. S predstavniki Zavoda za kulturno dejavnost se je dogovarjala za pr> gram baletne vzgoje, ki jo bo vodila v Novem mestu. Medtem v šolah že zbirajo prijave učencev za vpis v baletno šolo. Še 30 članov ZK Občinski komite ZK v Sevnici bo letos sprejel v orgap nizacijo Zveze komunistov še 30 novih članov, tako da bo skupno število preseglo 400 članov. Za delo z mladimi komunisti pripravljajo poseben program. Mirna: zdaj še turistično društvo V Trebnjem je prenehalo delovati turistično društvo, adaj pa ga nameravajo ustanoviti na Mimi. Svet krajevne skupnosti, ki je doslej skrbel tudi za turistične zadeve, meni, da bi bilo koristno ustanoviti društvo in pritegniti k sodelovanju čim več ljudi. Mirna ima * aj že vrsto turističnih zanimivosti. Ena med njimi )e prav gotovo okolica mirenskega gradu s kopališčem, katerega dno bodo začeli 15. septembra oblagati z betonskima ploščami. Tako se glasi pogodba s Splošno vodno skupnostjo Dolenjske. VAŠTETOVA (Zgodovinski roman) :m »Ah, otroci!« je zamahnila domača. »Dva sinova imam, a oba sta meniha.« Marija, ki je pripeljala otroke v sobo, se je s kratkim poklonom ozrla proti zofi na debelo graščakinjo v bogati svileni obleki, z visoko belo fontanžo na glavi. Baronica Mordaksova se je zdrznila pod dekletovim pogledom in široko je razprla oči: komu je podobno to dekle? Njene velike, vroče oči? »Gospod soprog!« je pozvala svojega moža, ki je stopil z Valvasorjem, njegovima starejšim sinovoma in Troštom, »naj pogledajo gospodično Trostovo! Ali se jim ne zdi, da Je močno podobna —« »Pavlu Vitezoviču!« je tlesknil z rokama in nje gove majhne oči, skrite za debelimi, rdečimi lici, so veselo premerile dekletovo plemenito južnjaško obličje in visoko postavo. Radovedno se je ozrl na umetnika. V njegovih očeh je bil posmeh... Trošt je nekaj razlagal Valvasorjevima sinovoma in ni čul razgovora med domačico in domačinom. Cula pa ga je Marija in prestregla Mordaksov po-Sled- Kakor strela jo je zadelo spoznanje. Njen obraz je bil ves brez krvi. Valvasor se je ustrašil. . »To se jim le dozdeva, ker je tako zagorelega obraza in ima črne oči kakor Pavel. A črfte oči je imela tudi njena mati.« Marija pa je z ostrim pogledom presodila Valvasorjev obraz. Zakriva! Rad bd poravnal, zatrl, natresel navzočim pesfca v oči! — Stisnila je obrvi, da so bile kakor ena sama ozka črta. Oprijela se je okna — soba se je za. gugala pred njenimi očmi. Molče se je okrenila in se zagledala skoz okno na zasneženo, v solncu se svetlikajoče mesto. Ničesar ni videla. Bilo ji je, kakor da mora kričati, rjoveti od bolečine. Le Valvasor je čutil, kaj se godi v dekletu. Zgrozil se je. Pomagal bi ji — a kako? Ostal je molčeč in zamišljen, dokler se niso poslovili. Večerni mrak je že dremal nad dolenjskim gričevjem in meglena tema je legala v zasnežene gozdove, ko so pridrsele Valvasorjeve sani pred graščino Berhovo. Besno pasje lajanje se je dvignilo izza obzidja. Ne dalef od vzhodnih vrat je prekinila visoko obzidje temna masa gospodarskega poslopja. V gradu se je svetilo nekaj luči. Kolikor je Marija v temi videla, grad ni bil velik, komaj četrtina Bogenšperka. Poldrugo stoletje staro poslopje je bilo dvonadstropno. Proti nočnemu nebu so se slikali pusti, dolgočasni obrisi navadne večje hiše brez arhitektonskih zanimivosti, brez stolpov in prizidkov, brez balkonov, brez vsega tistega, kar označuje po navadi beseda »grad«. Le streha je imela na vsakem oglu izpust z enim okencem. Poleg gradu je stara lipa molela svoj zasneženi vrh iz dvorišča. Visoka, močna dvoriščna vrata so bila zaprta. Na dvorišču pa so se že pregibate luči in svetlobni prameni so se zibali zdaj sem, zdaj tja. V vratih se je odprla lina. Moški glasovi so mirili pse. »Kdo je?« »Baron Valvasor.« Nekdo je dvignil na drogu leščerbo z ostrim .reflektorjem čez zid. Dvoje oči je skozi zamreženo lino ostro premerilo prišlece. »Smo že pravi, smo. Kar ockprite!« je zaklical baron. čulo se je ropotanje težkih zapahov. »Uskokov se bojijo, ali ne, gospod oče?« je vprašal Volbenk. »Ha! Mislijo, da smo uskoki!« je povzel njegov mlajši bratec in skočil s sani v sneg. »Nismo daleč od uskokov, sinko. Berhovo jih ima za sosede. Glej, nad tem gozdom so njihova S8 Dečki so se z velikimi preplašenimi očmi ozrli v noč- , , Vhodna vrata so naposled vendarle zacvilila v tečajih, čuvaj in dvoje slug z leščerbam: so pomagali Jerneju in Mihcu jemati prtljago z voz. Valvasor je ponudil ženi roko. Na dvorišču sta jim že prišla naproti baron Janez Jurij Wernegk in njegova žena Ana, vdova po baronu Zetschkerju, rojena grofica Tatenbach. Moža sta si segla v roke, mati in hči sta se objeli. Mučno je bilo Valvasorju, ko je žena izvlekla robec, da pred služinčadjo zaduši ihtenje. Ko so vsi otroci poljubili stari materi roko in pozdravili tudi njenega soproga, barona Wer-negka, je odšla rodbina v grad. * Tu šele je Valvasor predstavil domačici in domačinu umetnika Andreja Trošta in njegovo hčerko Marijo. Vas potrošniki in kupci še ne poznajo? Pokličite Novo mesto (068)-21-227! Podjetje 21CHICA LJUBLJANA, TRŽAŠKA CESTA 49 objavlja več prostih delovnih mest: KLJUČAVNIČARJEV STROJNIH KLJUČAVNIČARJEV ter vabi k sodelovanju MLADE FANTE, ki bi se želeli v teku dela izučiti za ključavničarje. Sprejeti delavci bodo zaposleni za nedoločeno dobo s polnim delovnim časom in razporejeni na delo v obratu Ribnica na Dolenjskem ali Ljubljana pod pogojem, da uspešno opravijo dvomesečno poskusno delo. Za samske delavce, ki se bodo zaposlili v obratu Ribnica, bo podjetje preskrbelo samsko stanovanje. Vsa interesenti naj vložijo pismene prijave pri splošno-kadrovskem sektorju podjetja. KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT KRANJ OBRAT KMETIJSTVO razglaša prosti delovni mesti DVEH ŽIVINOREJCEV — GOVEDARJEV POSEBNI POGOJI: KV ali PK živinorejski delavec, nastop dela takoj ali po dogovoru, poizkusno delo I mesec, samsko stanovanje zagotovljeno. Prošnje z opisom dosedanjih zaposlitev in dokazili o strokovnosti sprejema K2K KRANJ, OBRAT KMETIJSTVO — BEGUNJSKA CESTA 5. ŽALUJOČA: OCE IN MATI METLIKA, 12.9.1969 Združeno kmetijsko gozdarsko podjetje Kočevje - Stanovanjsko gospodarstvo Kočevje razpisuje JAVNO DRAŽBO za prodajo naslednjih stanovanjskih hiš: * stanovanjska hiša Zajčje polje št. 1 stanovanjski hiši Mahovnik št. 30. in 31 stanovanjski hiši Črni potok št. 12 in 21 stanovanjska hiša Breg 10 Javna dražba bo v Zajčjem polju in črnem potoku dne 25. septembra 1969 ob 15. oz. 16. uri, v Mahovniku in na Bregu pa 29. septembra 1969 ob 8. uri. Varščino v višini 10 odst . izklione cene plačajo interesenti pred pričetkom dražbe. Ostala pojasnila dobijo interesenti pri Stanovanjskem gospodarstvu ZKGP Kočevje, Kolodvorska 13. ZDRAVSTVENI DOM CELJE, Gregorčičeva 5 razpisuje JAVNO LICITACIJO za prodajo zgradbe zdravstvenega doma teritorialne enote Sevnica Izklicna cena je 366.360 din Licitacija bo t ponedeljek, 22. septembra 1909, ob 9. uri v prostorih zdravstvenega doma teritorialne enote Sevnica. licitacija velja samo za organizacije družbenega sektorja. UPRAVNI ODBOR PODJETJA »KREMEN« NOVO MESTO \ razpisuje prosto delovno mesto RAČUNOVODJE PODJETJA POGOJI: poleg splošnih pogojev mora kandidat izpolnjevati še posebne pogoje, in to: imeti mora višjo ali srednjo ekonomsko — komercialno strokovno izobrazbo in najmanj 5 let prakse v računovodskih poslih gospodarske organizacije. Ponudbe z opisom dosedanjih del in dokazili o izobrazbi naj kandidati pošljejo na naslov podjetja. Osebni dohodki po pravilniku. Rok za prijavo je 15 dni po objavi razpisa. SPOMINJAMO SE NASE PREDRAGE NEPOZABNE HČERKE LEE SLANC OB DRUGI OBLETNICI NJENE PRERANE SMRTI. Naročite svoj list na domači naslov r »AGROSERVIS« BREŽICE OBRAT AGROTEHNIKE LJUBLJANA razpisuje , prosta delovna mesta AVTOMEHANIKOV POGOJI: kvalificiran avtomehanik Prijave pošljite do 30. septembra 1969 na naslov: »AGROSERVIS. BREŽICE tgssB >PRESKRBA (30S0000SB00 H * KRŠKO | ril Vam nudi v svoji prodajalni ŽELEZNINA v Krškem vse vrste gradbenega, b=i vodoinstalacijskega in elektroinstalacljskega materiala, steklo, porcelan, barve [■] — lake, kemikalije ter lovske in športne potrebščine po konkurenčnih cenah. 0 Poeebo# ugodnost nudimo pri nakupu gospodinjskih in akustičnih aparatov ter emajlirani posodi. Za obisk se priporoča kolektiv! Oglas v Dolenjskem listu! MOPEDISTI! Komisija za tehnične preglede motornih vozil pri AVTOTRANSPORTNEM PODJETJU PREVOZ BREŽICE obvešča lastnike mopedov na območju občinske skupščine Krško, da bo PODALJŠANJE REGISTRACIJE IN TEHNIČNI PREGLEDI MOPEDOV za leto 1970 po sledečem razporedu: 22. 9. 1969 za območje KU Senovo pri garažah »Rudnika« Senovo 23. 9. 1969 za območje KU Brestanica v »Elektrarni« Brestanica 24. 9. 1969 za območje KU Raika in Vel. Tm v pisarni KU Raka 25. 9. 1969 za Območje KU Kostanjevica v pisarni KU Kostanjevica 26. 9. 1969 za območje KU Podbočje v pisarni KU Podbočje 29. 9. 1969 za območje KU Leskovec v pisarni KU Leskovec 30. 9. 1969 za območje KU Krško dn Zdole v pisarni SO Krško 1. 10. 1969 za območje KV Krško in Zdole v pisarni SO Krško št. 1 8. 10. 1969 za zamudnike v Krškem, v pisarni SO Krško, soba št. 1 Komisija za tehnično preglede opozarja vse lastnike mopedov, da morajo biti mopedi tehnično brezhibni in očiščeni, ker bodo pregledi natančni. 13 •••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••»»•»»»»»t kupujte izdelke »rašica«! U USPEH USPEH U USPEH USPE USPEH US USPEH U USPEH USPEH USPE USP USP USF ? ■ • RADIO LJUBLJANA VSAK DAN: poročila ob 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 15.00, 18.00, 19.30 in ob 22.00. Pisan glasbeni spored od 4.30 do 8.00 ■ PETEK, 19. SEPTEMBRA: 8.08 Opena matineja 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — inž Franc Grum: Nasveti za pokladanje močnih in rudninskih krmil goveji živim v kmečkih rejah. 12.40 Cez polja in potoke. 13.30 Priporočajo vam .. 14.35 Naši poslušalci čestitajo ih pozdravljajo. 15.20 Napotki za turiste. 16.00 Vsak dan za vas. 17.05 Človek in zdravje. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom Pavla Kosca. 20.00 Skladbe srbskih avtorjev poje zbor RT Beograd. 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih. ■ SOBOTA, 20. SEPTEMBRA: 8.08 Glasbena matineja. 9.35 »Cez travnike zelene«. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Julija Smole: Obiranje domačega sadja. 12.40 Z domačimi ansambli 'domačih viž. 13.30 Priporočajo vam . .. 15.201 Glasbeni intermezzo. 16.00 Vsak dan za vas. 17.05 Grano v kino. 18-15 »Top-pops 11«. 19-00 Lahko noč otroci! 19.15 Minute z ansam-lom Štirje kovači. 20.00 Sobotni večer e napovedovalcem Slavkom Kastelcem. 30.30 Zabavna radijska igra — Radi voj Rehar: Mojstrovine Sama Soma. 22.15 Oddaja za naše izseljence. ■ NEDELJA, 21. SEPTEMBRA: 8.05 Radijska igra za otroke: Mili- voj Matošec: »In Dil je pes«. 9.05 Koncert iz naših krajev. 10.05 Se pomnite, tovariši . Mirko Mohar: Ostala sta le dva 10.3(1 Pesmi borbe in dela. 10.50—13.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — vmes ob 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 13.15 Zabavna glasba 13.30 Z novimi ansambli domačih viž. 14.05 Vrtiljak zabavni melodij — 15.30 Humoreska tega tedna — Humor neznancev. 16.05 »Po domače«. 17.05 Nedeljsko športno j popoldne 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Jugotonove glasbene razglednice. 20.00 »V nedeljo zvečer«. 22.15 Zaplešite z nami ■ PONEDELJEK, 32. SEPTEMBRA: 8.08 Glasbena matineja. 9.05 Za mlade radovedneže. 10.15 Pri vas doma. 12.30 Kmetijski nasveti — prof Rudi Turk: Kreditiranje zasebnih pridelovalcev za usposabljanje zemljišč. 12.40 Majhen koncert pihalnih orkestrov. 13 JO Priporočajo vam 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljaj ao. 15.20 Glasbeni inter-mezzo. 16.00 Vsak dan za vas. 18.15 »Signali«. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom Avsenik. 20.00 Skupni program — JRT. 22.15 Za ljubitelje jazza. ■ TOREK, 23. SEPTEMBRA: 8.08 Operna matineja. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki sa tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Boris Krasnov: Zeleni pas mesta Celja propada. 12.40 Slovenske narodne pesmi. 13JO priporočajo vam . . 15.20 Glasbeni intermez- TELEVIZIJSKI SPORED NEDELJA, 21. SEPT. 9.00 Kmetijska oddaja v madžarščini (Beograd) 9.25 Poročila (JRT) (Ljubljana) 9.30 Hmeljska princesa 1969 — (Ljubljana) 10.00 Kmetijska oddaja (Zagreb) 10.45 Propagandna oddaja (Ljubljana) 10.50 Disnejev svet (Ljubljana) 11.40 Tv kažipot (do 12. ure) — (Ljubljana) 12.00 Mednarodno tenisko prvenstvo Jugoslavije — prenos do 13. ure (Beograd) 14.00 Padalstvo; Tekmovanje za Jadranski pokal — prenos iz Portoroža (JRT) (Ljubljana) 14.55 Prenos športnega dogodka — „ 0GVR) 16.45 Evropsko atletsko prvenstvo — posnetek iz Aten (Ljubljana) 18.25 Grajski biki — ' slovenski film (Ljubljana) 19.45 Cikcak (Ljubljana) 20.00 TV dnevnik (Beograd) 20.30 Vija-vaja (Ljubljana) 20.35 Muzikanti — humoristična oddaja (Beograd) 21.20 Videofon (Zagreb) 21.35 Športni pregled (JRT) 22.05 Neobvezno (Beograd) 22.55 TV dnevnik (Beograd) Drugi spored: 20.00 TV dnevnik (Zagreb) 20.30 Spored italijanske TV PONEDELJEK, 22. SEPT. 9.35 10.30 10.45 14.45 15.40 15.55 16.10 17.15 U7.45 18.00 18.25 18.50 19.20 19.45 20.00 20.30 20.35 21.35 21.55 TV v šoli (Zagreb) Nemščina (Zagreb) Angleščina (Zagreb) TV v šoli (Zagreb) Nemščina (Zagreb) Angleščina (Zagreb) Francoščina (Beograd) Madžarski TV pregled (do 17.30) (Beograd) Babici in trije vnučki — pravljica (Ljubljana) Po Sloveniji (Ljubljana) Obrambna vzgoja: Da ne bo prepozno (Ljubljana) Zabavno glasbeni album — (Skopje) Reportaža (Ljubljana) Cik cak (Ljubljana) TV dnevnik (Ljubljana) Vija-vaja (Ljubljana) Joe Orton: Dober in zvest služabnik — angleška TV igra (Ljubljana) Chavnes: Koncert za trobento m orkester (Ljubljana) Poročila (Ljubljana) Drugi spored: 17.30 Večerni zaslon (Sarajevo) 17.45 TV vrtec (Zagreb) 18.00 Mali svet (Zagreb) 18 JO Znanost (Beograd) 18.50 Zabavno glasbeni album -(Skopje) 19 JO TV pošta (Beograd) 19.45 TV prospekt (Zagreb) 20.00 TV dnevnik (Beograd) 20.30 Spored italijanske TV TOREK, 23. SEPT. . mer/ zo. 16.00 Vsak dan za vas. 18.15 »V torek na svidenje!« 19.00 Lah ko noč, otrocil 19.15 Minute z ansamblom Dorke Škoberneta 20.00 Radijska igra — Maurice Druon: »Tistou z zelenimi palci« 22.15 Jugoslovanska glasba ■ SREDA, 24. SEPTEMBRA: 8.08 Glasbena matineja. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Tu ristični napotki za tuje goste 12.30 Kmetijski nasveti — inž Janez Pogačar: Zakaj je jesen po gosto manjša mlečnost krav 12.40 Od vasi do vasi. 13.30 Priporočajo vam 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.20 Glasbeni intermezzo. 16.00 Vsak dan za vas. 17.05 Mladina sebi in vam. 18.15 Iz solistične glasbe 18.45 Kulturni globus. 19.00 Lah ko noč, otocri! 19.15 Glasbene razglednice 20.00 Koncert opernih melodij 21.00 Mozaik zabavnih melodij 22.15 S festivalov jazza. ■ ČETRTEK, 25. SEPTEMBRA: 8.08 Glasbena matineja. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — dr. Valentin Skubic: Razkuževanje in razkužila. 12.40 Hrvaške narodne v izvedbi ansambla in solista Milana Stan teta. 13.30 Priporočajo vam 14.05 »Mladina poje«. 15.20 Glasbeni intermezzo. 16.00 Vsak dan za vas. 17.05 Četrtkov simfonični koncert. 18.15 Turizem in glasba. 19.00 Lahko noč, otroci! 19J5 Minute s pevko Eldo Viler. 20.00 Ce-napevov 21.00 Od Ibsena do Io-trtkov večer domačih pesmi in nesca. 21.40 Glasbeni nokturno 9.35 TV v šoli (Zagreb) 10.30 Ruščina (Zagreb) 14.45 TV v šoli (Zagreb) 15.40 Ruščina (Zagreb) 16.10 Angleščina (Beograd) 17.45 Risanka (Ljubljana) 18.00 Lutkovna oddaja (Zagreb) 18.20 Po sledeh napredka (Ljubljana) 18.40 Novosti iz studia 14 (Ljubljana) 19.05 Sinovi neba — oddaja iz cikla Od zore do mraka — (Ljubljana) 19.35 TV intervju z Aramom Ha-čaturjanom (Ljubljana) 19.50 Cik cak (Ljubljana) 20.00 TV dnevnik (Ljubljana) 20.30 Vija-vaja (Ljubljana) 20.35 Posnemanje življenja — ameriški film (Ljubljana) 22.35 Dosežki medicine: Opera« j a kolka II. (Ljubljana) 23.20 Poročila (Ljubljana) Drugi spored: 17.30 Kronika (Zagreb) 17.45 Risanka (Zagreb) 18.00 Lutkovna igra (Zagreb) 18.20 Telesport (Zagreb) 19.00 Narodna glasba (Zagreb) 19.15 Mladinska tribuna (Zagreb) 19.45 TV prospekt (Zagreb) 20.00 TV dnevnik (Zagreb) 20.30 Spored italijanske TV SREDA, 24. SEPT. 9.35 TV v šoli (Zagreb) 17.15 Madžarski TV pregled (do 17.30) (Beograd) 17.45 Trapolo H — I. del mladinske igre (Ljubljana) 18J0 Pisani trak (Ljubljana) 18.46 Velika pustolovščina — serijski film (Ljubljana) 19.15 Razstava angažirane umetnosti v letih 1919—1969 (JRT) (Ljubljana) 19.45 TV prospekt (Zagreb) 20.00 TV dnevnik (Ljubljana) 20.30 Vija-vaja (Ljubljana) 30.35 N. Macchiavelli: Mandragola — predstava SNG Maribor (Ljubljana) 22.15 Človek s kamero: Govorica živali (Ljubljana) 23.20 Poročila (Ljubljana) Drugi spored: 17.30 Kronika (Zagreb) 17.45 Oddaja za otroke (Zagreb) 18.30 Poljudno znanstveni film — (Zagreb) 19.00 Enciklopedija (Beograd) 19.15 Angažiranost v letih 1919— 1969 (Ljubljana) 19.45 TV prospekt (Zagreb) 20.00 TV dnevnik (Zagreb) 30.30 Spored italijanske TV ČETRTEK, 25. SEPT. 9.35 TV v Soli (Zagreb) 10.30 Nemščina (Zagreb) 10.45 Angleščina (Zagreb) 11.00 Francoščina (Beograd) 14.45 TV v šoli (Zagreb) 15.40 Nemščina (Zagreb) 15.55 Angleščina (Zagreb) 17.45 Tiktak: Deklica z Fatimi stopali (JRT) (Ljubljana) 18.00 Zapojte z nami — Johannes Brahms (JRT) (Ljubljana) 18.15 Po Sloveniji (Ljubljana) 18.45 TV komedija (Zagreb) 19.45 Cik cak (Ljubljana) 20.00 TV dnevnik (Ljubljana) 20 JO Vija-vaja (Ljubljana) 20.35 Lepa naša domovina — Kultura (Ljubljana) 21.10 Listi iz poletne Likovne kronike — kult. diagonale — (Ljubljana) 22.00 Smart — serijski film (Ljubljana) 22.25 Poročila (Ljubljana) Drugi spored: 17.30 Kronika (Zagreb) 17.45 Tik-tak (Ljubljana) 18.00 Zapojte z nami (Ljubljana) 18.15 Narodna glasba (Zagreb) 18.45 TV komedija (Zagreb) 19.45 TV prospekt (Zagreb) 20.00 TV dnevnik (Zagreb) 20.30 Spored italijanske TV PETEK, 2«. SEPT. 9.35 TV v Soli (Zagreb) 11.00 Angleščina (Beograd) 14.45 TV v šoli (Zagreb) 16.45 Madžarski TV pregled (do 17. ure) (Beograd) 17.45 Lassie — serijski film (Ljuljana) 18.15 Glasbena oddaja (Skopje) 19.00 V središču pozornosti (Ljubljana) 19.50 Cik cak (Ljubljana) 20.00 TV dnevnik (Ljubljana) 30.30 Vija-vaja (Ljubljana) 30.35 Fantje v usnjenih jopičih — angleški film (Ljubljana) 32.30 Poročila (Ljubljana) 22.25 Quiz — oddaja TV Zagreb (Ljubljana) Druge oddaje: 17.30 Kronika (Zagreb) 17.45 Oddaja za otroke (Skopje) 18.15 Glasbena oddaja (Skopje) 19.00 Panorama (Zagreb) 19.50 TV prospekt (Zagreb) 30.00 TV dnevnik (Zagreb) 30.30 Spored italijanske TV SOBOTA, 27. SEPT. 9.35 TV v šoli (Zagreb) 17.10 Narodna glasba (Ljubljana) 17.40 Disneyev svet (Ljubljana) 18.30 Caserta: Košarka Jugoslavija — Grčija — prenos I. polčasa (EVR-Ljubljana) pribl. 19.10 Cik-cak (Ljubljana) 19.35 TV dnevnik in zadnji del košarka (Ljubljana) 19.55 Od Petovie do Ptuja — prenos (Ljubljana) 31.35 Vija-vaja (Ljubljana) 31.30 Rezervirano za smeh — (Ljubljana) 31.45 Inšoektor Maigret - serijski film (Ljubljana) 33.35 TV kažipot (Ljubljsma) 23.55 Poročila (Ljubljana) Drugi spored: 16.15 Narodna glasba (Beograd) 16.45 Kronika (Zagreb) 17.00 Mladinska igra (Zagreb) 18.00 Karavana (Beograd) 18.30 Košarka (EVR) 19.45 TV prospekt (Zagreb) 20.00 TV dnevnik (Zagreb) 20.30 Spored italijanske TV agrotehnika OBVEŠČAMO CENJENE ODJEMALCE, DA SMO DOBILI IZ UVOZA SVETOVNO ZNANE TRAKTORJE FIAT V NASLEDNJIH IZVEDBAH: TRAKTOR FIAT - 250 STANDARD TRAKTOR FIAT - 250 SADJARSKI TRAKTOR FIAT - 250 DT S POGONOM NA 4 KOLESA VSI TRAKTORJI SO OPREMLJENI Z MOTORJEM FIAT - 852 - DVO-VALNI, VODNO HLAJENI, 4-TAKTNI, DIESEL. Moč motorja 25 KM. Menjalnik Ima 6 stopenj hitrosti naprej in 2 nazaj. Hidraulika avtomatsko regulirana. Teža 1100 kg. TRAKTOR FIAT - 450 IMA POGON NA ZADNJA KOLESA. OPREMLJEN JE S FIAT MOTORJEM 853 - TRIVALNI, VODNO HLAJENI, 4-TAKTNI DIESEL. Moč motorja 45 KM. Menjalnik ima 8 stopenj hitrosti naprej in 3 nazaj. Hidraulika avtomatsko regulirana, dvižna moč 1300 kg. Teža 1700 kg. 'CENE: Traktor FIAT - 250 Standard Traktor FIAT - 250 Sadjarski Traktor FIAT - 250 DT Traktor FIAT - 450 Standard din 32.410. din 33.181. din 41.293. din 48.504. Razen traktorjev FIAT, vam nudimo renomirane traktorje STEYR v dveh izvedbah: V TRAKTOR STEYR - 86 S IMA ENOVALNI 4-TAKTNI VODNO HLAJENI DIESEL MOTOR. Moč motorja 18 KM. Menjalnik ima 5 stopenj hitrosti naprej in 5 nazaj. Hidraulika je plavajoča. Teža 1400 kg. TRAKTOR STEYR - 30 IMA DVOVALNI 4-TAKTNI VODNO HLAJENI DIESEL MOTOR. Moč motorja 30 KM. Hidraulika avtomatsko regulirana. Teža 1770 kg. CENE: Traktor STEYR - 86 s kosilnico din 32.521.- Traktor STEYR - 30 s kosilnico din 44.500.- Na gornje cene zaračunavamo še obvezni prometni davek. Dobava traktorjev takoj. REZERVNI DELI ZA V6E TRAKTORJE VEDNO NA ZALOGI. SERVISNA SLUŽBA PRESKRBLJENA. Vsa pojasnila dobite lahko na »AGROTEHNIKI« Ljubljana, Titova 38, telefon 315-555, ali v naših poslovalnicah v Celju, Mariboru, Murski Soboti, Ljutomeru, v Poreču in pri našem zastopniku v Šempetru pri Gorici št. 102. ZA OBISK SE PRIPOROČAMO! DOLENJSKI UST * TEDNIK * VESTNIK : vsak četrtek 60.000 izvodov ! 15 V TEM TEDNU VAS ZANIMA Petek, 19. sept. — Suzana Sobota, 20. sept. — Brane Nedelja, 21. sept. — Matej Ponedeljek, 22. sept. — Mavrici j Torek, 23. sept. — Slavojka Sreda, 24. sept. — Nada četrtek, 25. sept. — Uroš ■ * jo1 Brežice: 19. in 20. 9. ameriški film »Grad Prix«. 21. in 22. 9. ameriški film »Koraki pištolarja«. 23. in 24. 9. ameriški' film »Modam X«. Črnomelj: od 19. do 21. 9. ameriški barvni film »Bosa v par- SLUŽBO DOBI IŠČEM starejšo ali mlajšo osebo za varstvo dveh otrok na domu v dopoldanskem času. Zglasite se popoldne ali v nedeljo. Naslov v oglasnem odelku Dolenjskega lista (1792/69). 2ENSKO za lažja dopoldanska dela v gospodinjstvu in družbo stari osebi sprejmem takoj. Primemo za upokojenko. Bogo Komel j, Novo mesto, Nad mlini št. 19. 4-ČLANSKA DRUŽINA iz Novega mesta išče gospodinjsko pomočnico ali le varstvo dveh otrok v dopoldanskem času. Intere-sentke naj se oglasijo po 15. septembru v popoldanskih urah na naslov: Vrančić, Znančeve njive S 2—8. IŠČEM ZENSKO (lahko je tudi upokojenka) za varstvo dveh otrok na domu. Stefan Spudič, Valentičeva 22, Novo mesto. IŠČEM pridno dekle ali mlajšo upokojenko za varstva dveh otrok. Nu& m hrano in stanovanje, plačilo po dogovoru. Marinka Zidar, Cesta na Brdo 94, Ljubljana—Vič. GOSPODINJSKO POMOČNICO sprejme takoj dobra -4-članska družina (od tega dve šoloobvezni punčki) iz Kopra. Pogoji delu in plačila ugodni. Pišite na naslov: Vinko, Lovrečič, Koper, Rozmanova 50. IščEM upokojenko ali starejšo žensko za varstvo otrok. Stanovanje zagotovljeno. Kristina Sturm, Kajuhova 28, Kranj POHIŠTVENO MIZARSTVO Vraničar, Ljubljana, Bolgarska 15, išče mizarskega pomočnika za pohištvena dela. Kličite Novo mesto, tel. 21-580. IŠČEM kmečko dekle za pomoč v gospodinjstvu pri slovenski družini brez otrok v Švici. Ponudbe pošljite na naslov: Angela Rozman, Ljubljana, Čufarjeva 3. SPREJMEM fanta v uk za graversko stroko. Graverstvo Ale- ^ jesander Kečkež, Novo mesto. SPREJMEM mizarskega vajenca. Hrana in stanovanje preskrbljena. Maks Petek, Godič 82 a, Stahovica, Kamnik. IščEMO za takojšen nastop vajenko v gostinstvu s končano osemletko in gospodinjsko pomočnico za delo v gostinski kuhinji, v -starosti od 16--40 let. Hrana in stanovanje v hiši. Go stilna Serek, Višnja gora. GOSPODINJSKO POMOČNICO, po možnosti z znanjem kuhe, sprejmem takoj. Nada Lavrinšek, Krško, frizerski salon. SOLIDNO ZENSKO, ki bi hodila na dom varovat dva majhna otroka, želim. Oglasite se lahko vsako popoldne v Kettejevem drevoredu 10, Novo mesto. ZA STALNO ali začasno takoj zaposlim osebo za delo v kuhinji v zasebnem gostišču. Plača in vse ostalo po dogovoru. Javite se pod šifro »Dolenjska«. FANTA s končano in nedokončano osemletko za priučitev v livarskem poklicu sprejme takoj Edvard Selan, livarstvo, Ljubljana, Savlje 74. Stanovanje in hrana zagotovljena. TAKOJ VZAMEM dve natakarici v priučitev. Hrana in stanovanje zagotovljeno. Plača po dogovoru. Gostilna Mlakar, Lož 53, Stari trg pri Ložu. SLUŽBO IŠČE UGODNO prodam škodo MB 1000. Jože Šinkovec, Ločna 33, Novo mesto. (Informacije tudi: Mladinska knjiga, Novo mesto). PRODAM traktor Fahr 22 KS, hidravlika s priključki, in vodno črpalko, tristopenjsko, z motorjem 2 KW. Anton Pavlenč, Prekopa 22 pri Kostanjevici. »RODAM ROČNI INDUSTRIJSKA pletilni stroj, primeren za pletilsko obrt, ugodno prodam. Irena Klinar, Murska Sobota. Zvezna 9. PRODAM ali zamenjam za grozdje vprežne grablje, elektromotor 10 KW in dvokrilna vhodna vrata. Zefran, Gotna vas 23, Novo mesto. PRODAM čistokrvne ovčarje. Marija Krhin, Ratež 18, Brusnice. PRODAM dobro ohranjeno žensko kolo. Jerebova 14, Novo- mesto. UGODNO PRODAM nov rezan les za strešno konstrukcijo, rabljen gradbeni les ter delavnično barako. Naslov v upravi lista — (1810/69). POCENI PRODAM električni štedilnik Tobi. Anica Mitrič, Jerebova 8, Novo mesto. PRODAM STROJ z jeklenimi modeli za izdelavo cementnih strešnikov. Koncilija, Noto mesto, Kandijska 7. PRODAM dobro ohranjeno kuhinjsko kredenco in desni štedilnik na drva. Fišter, Mestne njive 3, Novo mesto. PRODAM plinsko peč. malo rabljeno. Cesta komandanta Staneta 1, Novo mesto. POCENI PRODAM stiskalnico »ciganco« za grozdje. Naslov v upravi lista (1837/69). PRODAM 24 arov črne detelje na rastilu. Rozalija Deržič, Cundro-vec, Brežice. KUPIM KUPIM manjši vinograd ali prostor za rigolanje, po možnosti z obstoječo zidanico, v bližini Cerkelj, Brežic ali Krškega. Cenjene ponudbe na upravo lista pod »Vinograd — zidanica«. POSEST SPREJMEM v varstvo otroke. Naslov v upravi lista (1831/69). STANOVANJA ODDAM opremljeno sobo. Anton Kralj, ulica Mirana Jarca 32, Novo mesto. IščEM opremljeno sobo v Novem mostu ali bližnji okolici. Naslov ▼ upravi lista (1823/69). MOTORNA VOZILA PRODAM tovorni avto Deutz Ma-girus, nosilnost 5 ton. Naslov v upravi lista (1802/69). PRODAM AVTO mamko volkswa-gen, letnik 1957. Erih Kač, Kanižarica 31, Črnomelj. PRODAM fiat 600 v dobrem stanju — 5.000 Ndin. Rajko Zupanc, Sevnica, Poljska pot. S.1MOO 1000, lotnik 1960, prodam. Splihal, Cankarjeva 33, Novo mesto. PRODAM novo hišo z gostinskim lokalom ali dam v najčm ob prometni in asfaltirani cesti med Črnomljem in Vinico. Naslov v upravi lista (1825/69). TAKOJ PRODAM 14 arov — delno vinograd, na Trški gori. Ponudbe pod šifro: »Skupno s hramom«. PRODAM manjši vinograd z zidanico v centru Gore-Ručetna vas (lahko tudi z grozdjem). Lasten vodovod v zidanici, ter dovozna pot, lepa sončna lega. Matija Springer, Gaber 4, Semič. PRODAM dvostanovanjsko hišo, zgrajeno do prve faze, z napeljanim vodovodom, v Venišah pri Leskovcu. Stanislav Klevišar, Asfaltna baza Drnovo, Leskovec pri Krškem. PRODAM dva gozda in njivo na Trščini pri Mokronogu. Slavka Gabrijel (Ljubijankič), Društvena 2, Ljubljana. PRODAM njivo v Srebrničah. Naslov v upravi lista (1811/69). PRODAM gozd (85 arov) v bližini Prečne. Naslov v upravi lista (1813/69). RAZNO PROSIM NAJDITELJA DENARNICE z raznimi ključi, izgubljeno 7. setembra od cvetličarne do Glavnega trga v Novem mestu, da S vrne na upravo Dolenjskega ta. ČE BOLEHATE na želodou ali jetrih, žolču ali črevesju, če vas mučijo zaprtjo ali hemoroidi in vam umetna zdravila no pomagajo, se posvetujte a zdravnikom in poizkusito zdravljenje z učinkovitim prirodnim sredstvom: rogaškim DONAT vreloem! Zahtevajte ga v svoji trgovini, ta pa ga dobi v Novem mestu pri HMELJNIKU, STANDARDU (MERCATORJU) in DOLENJKI. ku«. 23. m 24. 9. sovjetski barvni film »Začarana lepotica«. Kočevje — »Jadran«: od 19. do 21.9. ameriški barvni film »Dva. najst umazancev«. 22. in 23. 9. francoski barvni film »Vesele počitnice«. 24. 9. francoski barvni fihm »Fantomasova vrnitev«. 25. 9. ameriški film »48 ur do smrti«. Kostanjevica: 31. 9. ameriški film »Veliki beg«. 24. 9. ameriški bavmi film »žalost Divjega zahoda«. Metlika: 19. do 21. 9. špansko, francoski barvni film »Dama iz Bejruta«, od 19 do 21. 9. ameriški barvni film »Simfonija herojev«. 24. in 25. 9. ameriški film »Božanstvo ljubezni«. Mirna: 20. in 21. 9. »Festival Charija Chaplina«. 24. in 25. 9. angleški film »Quillerjevo poro. čilo«. Mokronog: 20. in 21. 9. an- gleški barvni film »Drugi človek« . Novo mesto: od 19. do 21. 9. ameriški barvni film »Lisjak«. 22. in 23. 9. nemški barvni film »Po sledi Sokola«. 24. in 25. 9. slovenski barvni film »Sedmina«. Ribnica: 20. in 21. 9. francoski barvni film »Redovnica«. Sevnica: 20. n 21. 9. amerški film »Trije na enem kavču«. 24. 9. francoski film »Kupe za morilce«. Sodražica: 20. in 21. 9. ameriški barvni film »Vesela dekleta«. Trebnje: 20. in 21. 9. ameriški barvni zgodovinski film »Padec rimskega cesarstva«. POTUJOČI KINO — NOVO MESTO:. od 19. do 23. 9. nemški barvni film »100 peklenskih dni«. Po dolgi in mučni bolezni nas je zapustila žena in mama MARIJA BOBNAR ’ iz Sred. Globodola Zahvaljujemo se vsem, ki so jo spremili na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo zdravniškemu osebju novomeške bolnišnice, gospodu župniku in vsem sosedom za darovano cvetje in vence. Žalujoči: mož Anton, sinovi Alojz, Ludvik in Jože ter hčerka Tončka in drugo sorodstvo. bridki in nenadomestljivi izgubi našega dragega moža in očeta FRANCA HRIBARJA iz Građenja se zahvaljujemo vsem sorodnikom in sosedom, ki so nam stali ob strani, in kolektivom PIONIR in NOVOTEKS iz Novega mesta za vso požrtvovalnost. Zahvaljujemo se vsem, ki so ga spremili na zadnji poti in za podarjeno cvetje in vence. Žalujoči: žena, sinovi in hčerka z družinami. Namesto venca na grob pokojnega tovariša Franca Totha, očeta tovarišice Irene Gostiša, poklanja sindikalna podružica osnovne šole »Katja Rupena« v Novem mestu v korist Rdečega križa 150 dinarjev. — Iskrena hvala. ' " Občinski odbor RK Novo mesto POROKA — naj bo trajen spomin nanjo lep in trajen! Zato izberite modoron prstan pri zlatarju v Ljubljani, Gosposka 6 (polog univerze). Po dolgi bolezni nas Je zapustila naša draga žena, mama, stara mama in sestra MARIJA BUKOVEC iz Ilmcljčiča pri Mirni peči Iskreno se zahvaljujemo vsem darovalcem vencev in cvctja, sorodnikom, prijateljem in sosedom za vso pomoč v času njene bolezni. Posebno se zahvaljujemo gospodu župniku za poslovilne besede. Vsem, ki so jo spremili na zadnji poti, lepa hvala. Žalujoči: mož Malija, sin Matija z družino in drugo sorodstvo U S* Glede na oglas z dne 29. 5. 1969, ki ga jo priobčila Rozalija Zorič, češ da je ona solastnica moje hiše in delavnice v Krškem pod pare. št. 457-1146-14-33, sporočam, da Je to solastništvp samo po moji dobri volji, kajti imenovana Rozalija Zorič ni ničesar prispevala k temu. Leopold Zorič, Krško, Cesta krikih žrtev 7«. Anton Rozman, Vavta vas 24, Straža, prepovedujem Zdenku Dularju iz Vavte vasi in njegovim otrokom delonjo škode okoli moje hiše. JuriaUva KoSir, Prečna 40, Novo mesto, preklicujem vso besedo, ki serti jih govorila o tov. Florjanu Podgoršku la Ljubljano, kor so neresnične. Podpisana Štefka Ditšak iz lemurjevega dola Mt. IS, Sevnica, preklicujem vse žaljive izjave, ki sem Jih Izrekla o Mileni Mlinarič iz Lončarjevega dola 15 n. ter se JI zahvaljujem, da je odstopila od kazenskega pregona. Septembrsko vreme v pregovorih Tilen oblačen, me-glen> naznanja deževno jesen. — če je na mali šmaren lepo, rado ostane še dva meseca tak6. — če je Matevž vedren, bo še prijetna jesen. — če na Miholovo veter zaveje, mrzla bo zima, s snegom do veje. — če o Mihaelu sneg naletu-je, dolga se zima oblju-buje. LUNINE MENE: 19. 9. ) ob 03,25 25. 9. (D ob 21,21 3. 10. € ob 12,05 Dobremu, skrbnemu možu in Očetu FRANCU JUDEŽU iz Žabje vasi pri Novem mestu želijo za dvojni praznik vse lepo žena in otroci. MARJANU KOŠIČKU, ki služi vojaški rok v Sarajevu, za 20. rojstni dan vse najboljše in najlepše želijo mama, ate in brata Jože in Stanko. ESTILAI EKSPRESNO OČISTI oblačila Pralnica in kemična čistilnica — Novo mesto, Germova 5. GOSTILNA SELAK v Dobravi vabi na vinsko trgatev 21. septembra. Igra ansambel Tineta Košmr-IJa. USPEŠNO ZDRAVIMO prhljaj in preprečujemo izpadanje las z najnovejšimi sredstvi. Frizerski salon Lavrinšek, Krško. VABIMO VAS na vinsko trgatev v nedeljo, 21. septembra, ki bo v gostilni Bela cerkev, (srečelov). Igrajo Fantje treh vasi. Vabljeni! EKSPRESNO IN POCENI izdelujem vseh vrst avtomobilskih in stanovanjskih ključev. Pavle Zore, Glavni trg 2 — vhod skozi vežo, Novo mesto. GOSTILNA Roman Zorko lz Družinske vasi vabi na vinsko trgatev, ki jo priredi v nedeljo, 21. septembra. Pridite! Ob zvokih Dolenjskih fantov se boste prijetno zabavali. — Vabljeni! Gostinsko podjetje HOTEL METROPOL Novo mesto bo razprodalo stara okna, vrata, parket, lože in lestence iz kavarne Interesenti naj se zglasijo v upravi podjetja. STARŠI! Varčujte že danes za svoje otroke, da bodo imeli lasten dom, ko bodo začeli živeti samostojno življenje! Vse podatke o posojilih za stanovanjsko gospodarstvo dobite pri Dolenjski banki in hranilnici v Novem mestu ter pri njenih ekspoziturah oz. podružnici v Metliki, Trebnjem ali v Krškem! MLADINA! Mislite na stanovanje že zdaj, ko nastopite prvo delo in sklenite takoj z Dolenjsko banko in hranilnico v Novem mestu pogodbo o varčevanju za sta-novanje! Podrobna pojasnila dobite pri DBH v Novem mestu, pri njeni podružnici v Krškem in pri obeh njenih ekspoziturah v Metliki in Trebnjem. Križišče: kriv alkohol? 15. septembra ponoči se je peljal Zagrebčan Zdenko Topličan iz Ljubljane v Zagreb. Pri Križiščih je zapeljal na bankino, zadel smernik, nato pa se znašel na travniku, škodo so ocenili na 800 dinarjev, voznika pa osumili, da je vozil po vplivom alkohola. Medvedje selo: ponesrečeno srečanje Martin Šinkovec iz Guncelj pri Šentvidu se je 14. septembra zvečer peljal po sredini ceste iz Trebnjega na Mimo. V Dolnjem Medvedjem selu se je naproti pripeljal Stanislav Pavlin iz Zaloga pri škofljioi. Avtomobila sta se pri srečanju oplazila. Šinkovca je odbilo na travnik, kjer se je prevrnil, pri tem pa se je huje poškodoval Jože Gregorčič iz Cerovca in so ga odpeljali v bolnišnico. Škodo so ocenili na 6.000 din. VABIMO NA GRAŠKI VELESEJEM! Poslovalnica Kompas v Novem mestu organizira v soboto, 27. septembra in v soboto, 4. oktobra avtobusni izlet na velesejem v avstrijskem Gradcu Na ogled velesejma vabijo kolektive in posameznike. Cena izleta je 70 din za osebo. Vračunan je avtobusni prevoz, vstopnica za velesejem ter organizacija izleta. I DANES OB 17.30 BO GOSTOVAL v vrtni restavraciji zdravilišča ČATEŠKE TOPLICE ANSAMBEL l AVSENIK Vel. Cerovec: prehud ovinek 14. septembra popoldne se je čez Gorjance peljal v osebnem avtomobilu s prikolico Ljubljančan Ivan Sagadin. Blizu Velikega Cerovca ga je na ostrem ovinku zaneslo, zgrmel je na strmino in se prevrnil. Voznik je bil laže ranjen, škodo pa so ocenili na 2.000 dinarjev. Brod: skozi meglo v ograjo 14. septembra ponoči se je No-vomeščan Anton Somrak peljal z zastavo 750 iz Dolenjskih Toplic proti Novemu mestu. Na Brodu je v gosti megli In zaradi neprimerne hitrosti treščil v betopško ograjo pri hiši št. 29. škode je bilo za 4.000 din. Dobruška vas: krmilo ušlo iz rok Zagrebčan Velimir Aljinovič je 13. septembra pri Dobruški vasi prehiteval tovornjak novomeške registracije, ko je naproti pridrvel neka avtomobilist. Hitro je zavil na desno, potem pa krmila ni več obvladal in mu je ušlo iz rok. Zato-se je nekajkrat prevrnil. Na srečo je dobil voznik le nekaj prask, škodo pa so ocenili na 7.000 din. Otočec: avtomobilu odletelo kolo 10. septembra Je Ibrahim čoku' iz Ohrida, ki Je na delu v Nemčiji, na Otočcu z osebnim avtomobilom zavijal k bencinski črpalki. Ker je vozil prehitro, ga je zaneslo v smernik, tedaj pa je odletelo kolo. Voznik se je v vozilu’ večkrat prevrnil in si poškodoval ramo. Skupno škodo so ocenili na 5.800 din. Gradac: konj sam pred gostilno 9. septembra se je Jože Kralj lz Geršičev ustavil s konjem in vozom pred Rakarjevo gostilno v Gradcu ter voz zapustil. Konj je odSel naprej, zavil proti Podzemlju in zavlekel voz na levo stran ceste. Za vozom j* pripeljal tovornjak. naproti pa Marija Zupančič iz. Svržakov z osebnim avtomobilom. Le ta je prepozno opazila konja, zato je bila nesreča neizbežna. Voznica in sopotnik sta bila laže ranjena, pa tudi konj je dobil več težkih udaroev. škodo so ocenili na 3.000 din. Žabja vas: z avtomobilom v grmovje Novomeščan Alojz Pavlič se je 8. septembra peljal z osebnim avtomobilom Marjana Muhiča iz Gornjih Lakovnic lz Orehovice v Novo mesto. Na nepreglednem ovinku v Žabji vesi ga je .zaneslo « ceste, nakar se Je v grmovju prevrnil. škodo so ocenili na 7.000 dinarjev. fAB) BREŽICE STE V ZADREGI ZA DARILO? Šopek nagcljčkov Je primerno darilo ca vsako priložnost. — NaSa dnevna proizvodnja je več tisoč cvetov v 6 barvah. — Zahtevajte v vaši najbližji cvetličarni nageljčke iz vrtnarije Čatež DOLENJSKI LIST LASTNIKI IN IZDAJATELJI: občinske konferen ce SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Meth ka, Novo mesto. Ribnica, Sevnica m ITebnje (JREJUJE UREDNIŠKI ODBOR: Tone Go6nik (glavni in odgovora! urednik), Ria Bačer, Slavko Dokl, MUofl Jakopec, Marjan Legan. Marija Pada van, Jože Primc, Jotica Teppej ln Ivan Zoran Teh nični urednik: Marjan MoSkon IZHAJA vsak četrtek — Posamezna Številka 70 pat (71' starih din) - Letna naročnina: 32 Ndin (3200 Sdin), polletna naročnina 16 novih dinarjev (1600 Sdin); plačljiva Je vnaprej - Za inozemstvo 62.60 novih dinarjev (6.250 Sdin) oz 5 ameriških do larjev ali ustrezna druga valuta v vrednosti 5 amer-j Skih dolarjev — Tekoči račun pri podr SDK v Novem mestu: 621*» - NASLOV UREDNIŠTVA IN OPRA VE: Novo mesto Glavni trg 3 — Postni predal: 33 — Telefon: (068)-21-227 — Nenaročenih rokoptsov ln fotografij ne vračamo - Tiska CP »Delo« v Ljubljani