ŠTUDENTSKI BUNKER
Irena Kolenc
idrija po segavsko
\ šegavi organizaciji" se je 'zgodila^ tudi že dolgo pričakovana Idrija
Vse se je porodilo v glavi Mirjam Gnezda, slavne etnološko osveščene d o ni oro t Ike, ki se je izkazala z izvrstno organizacijo. Tako nas je kljuh neusmiljenemu sneženju obtočni uri pred dvorcem na Zavetiški že čakal šannanlno zapeljiv idrijski šofer, ki nas je Z malee nenavadnim čutom za zav iranje popeljal po ovinkasti cesti proti cilju. Morda celo na stroške ŠOt '-a.
imenu vseli udeležencev prisrčno zahvalila za vso gostoljubnost. Pojedino na.n je popestrilo poslušanje kasete z narečnimi vici, še posebno rudarskimi, čeprav nevajeni idrijskega narečja vseh nismo razumeli
Obilni pojedina je imela na nas zelo uspavalni učinek in Mirjam je morala biti zelo vztrajna, da nas je odpeljala proti čipkarski šoli. Cfc smo bili v rudniku deležni vpogleda v življenje moške polovice, pa smo se pri Čipkarstvu seznanili z žensko dejavnostjo. Moške kleklarje najdemo le med otroki, vendar pa je tovrstna dejavnost še vedno dobro zastopana med žensko populacijo. Čipkarska šola ima danes že 120
Najprej nas je vse oborožene s čeladami pot vodila v An-tonijev rov. drugi najstarejši ohranjeni rudniški vhod v Evropi, ki je namenjen radovednim turistom in nam podobnim pustolovcem Se prej sino si skozi etnološkokriliske oči ogledali filmsko projekcijo o rudarjih, ki je bila za uvod primerno kratka, Rovi ištulni) so zelo dobro opremljeni s človeškimi lutkami, ki nas s svojim orodjem in obleko po-peljeji' ya i zg< >dovino nidarstva in so tudi primerno zvočno opremljeni. Tako se najprej srečaš s človekom, ki se je rúde lotil pred 50(1 leti le s ilenger/em (težko kladivo na zakrivljenem ročaju) in Špico (drog z dletasto konico), nato pa razvoj orodja pelje mimo pojava vozičkov t Irngce), železnice in vse do najnovejših vrialnih pošasti, t ibisk je bil strokovno podkrepljen s simpatičnim poznavalcem življenja knapov. Zato bi rada izrekla prisrčno zahvalo gospodu Jožetu Pavšiču. Sev eda pa je Ireha dodati, da se je Antoni je v rov lani potegoval ¿a nazi\ livn>pskega muzeja leta kol eden izmed dvajsetih, ki s<1 bili deležni pohvale.
Rudarji so živeli v zelo težkih razmerah. Delali so po cele dnev e, pri delu so se zastrupljali s hlapi Živega srebra, ki je povzročal ne le bolezni, pač pa tudi slabo razpoloženje, tople hrane v rudniku niso poznali vse do nedavnega, ko so prvi caji pomenili revolucionaren prelom.. Pri tem jih je zvesto spremljal rudniški škrat Berkmandelc, ki je bil kriv za vse nevšečnosti pri delu. Puščali so mu tudi hrano in nekateri nejeverni rudarji so se na ta račun lepo pnredili Rudarje je "led seboj n< >vezi iv alo posebno tovarištvo, kar pa ne pomeni ua sj niso katere indi ušpičili Tako je bil znan iniciacijski obivd pn katerem so novincu v vino na skrivaj prilili živo srebro, ki je diskretno potonilo na dno kozarca. I.e-to pa je "ntflo znaien in predvsem takojšen vpliv na peristaltiko "ovinea Tako mi vsi napeto čakali reakcijo presenečenega '"ti tranca ki sta ga izdala predvsem izraz na obrazu in "bu)jene oči
N;isk*cln|i postanek je bila hiša Gneztlovih, kjer nam naše Vl" 'nice mama ni le dem* in stri rala priprave slovitih žl i krofov, l':u pa nam je dovolila, tla se tudi sami preizkusimo v kuli 11:1 učni umetnost i Naše vrste je pohvalno zastopala Študentka ^ 'talija Marovt, ki je svojo nadarjenost v tej smeri opazila šele lK|i dan I'o okusni fižolovki smo bili deležni žlikrofov z gove-,M)' golažem, saj ovčetina že dolgo ni več v modi. Ponujen 111,11 je bil tudi drug meni politi žllkrofl. Sledila je slastna ~''kevku. mnogim bolj domača pod imenom pelitranova ''"'¡ca Mnjam! /alo bi se gospe Katji Gnezda še enkrat v
	SREČNO		
			r HKBk
		[t , für i' f , lf • ft a wtM 1 »t j s» -__Sf	
			
1'rinieriut opremljeni smo se spustili v kraljestvo Her hm a tule I ca.
Foto: Simona Grme k, Idrija, november 199(>-
letno tradicijo. Mnogi začnejo že v mali soli in lahko nadaljujejo z obiskovanjem tečaja vse do konca srednje šole. torej 13 let, od leta 1993 pa obstaja še triletni poklicni program, Organizirani so tudi tečaji klekljanja in delavnice, demonstrira nje klekljanja na raznih prireditvah, zelo odmevno pa je tekmovanje klekljane V času čipkarskega festivala. Oesi ga še niste ogledali, nikar ne obupujte -odvija se vsako leto zadnjo nedeljo v avgustu. (apkarsko šolo nam je prijazno razkazala ravnateljica, gospa
GLASNIKSED 37/1997, ?t. 1-2
91
STUDENTSKI BUNKER
Dragica Boškin. ki si zelo prizadeva za razširitev dejavnosti po vsej Sli iveniji saj mnogi Se vedno poznajo Čipke le kot prestižni okras z ovratnikov ljubljanskih dam Najdlje smo se zadržali pri najmlajših k le kija rica h, ki so nas zelo presenetile s svojo spretnost i < > Naše vrste je spet dokaj solidno zastopala Natalija, vendar bi za kakšen bolj zahteven vzorec potrebovala še kar nekaj vaje. Razstava ob ¡20-letnici čipkarske ši)le je bila delo tamkajšnjih učiteljk in je dobro prikazala razvoj čipk v Idriji od starejših ohranjenih katalogov pomemlv neiših rotil nn, ki so se ukvarjale s to obrtjo, pa vse do danes.
Ob opazovanju gospe Katje Gnezda smo vsi muenili, da je priprava slastnih žli krofov prava umetnost, prepričali pa smo se tudi na lastne oči -hnnn, roke... Rezultati večurtiega dela pa so z našo pomočjo izginili v desetih, morda petnajstih minutah.
Foto: Simona Grmek, Idrija, november 1996.
ko te čipka rstvo še veti no zelo razširjeno. Podatki o začetkih kleklanja pri nas so še vedno bolj ugibania Nastarejši ob ja\ Ijent zapis o tem najdemo V Slavi vojvod i ne Kranjske, kjer \ alvasor pišeočipkarstvn v Ljubljani. Po 19. stoletju je v krajih osrednje .Slovenije ta ol >i t izumrla, uveljavila pa se je na širšem območju Idrije, Cerknega ter v Selški in Poljanski dolini. Na Slovensko so jo po vsej verjetnosti prinesle žene rudarjev in rudniških strokovnjakov i/ nemških in čeških dežel. Podoba idrijske čipke se je pod različnimi vplivi zelo spreminjala, saj so se oblike prilagajale potrebam trga. V zadnjih letih pridobivajo na veljavi predvsem stare čipke, katerih izdelava je
Zamislite si, da gledanje fotografije spremljajo prijetni ponavljajoči se zvoki, ki nastajajo ob zadevanju klekijev. Sam še zdaleč ni šlo tako dobro od rok.
Foto: Simona Grmek, Idrija, november 1996.
danes v programu čipkarske šole. Poleg najzahtevnejših klek Ijarskih tehnik se tu učijo čipke tudi vstavljati, krojiti in šivati Tako čipke spet pridobivajo na uporabi v praksi
Zadnja postaja (če ne štejemo kasnejšega postanka v gostilni) je bil seveda Mestni muzej z razstavo o petih stoletjih rudnika živega srebra in mesta Idrije, ki se letos poleg muzeja na prostem v Rogatcu poteguje za naziv Evropskega muzeja leta. Razstava je pregledna m zajema mnogo eksponatov in fotografi j iz življenja idrijskih družin, ki so bolj ali manj v povezavi z rudarstvom in čipkarstvom, omeniti pa je potrebno vsaj Še obširno zbirko mineralov in fosilov, fascinanten ži vos rebrni stolp in posel >no razstavo čipk. ki pa si je v stiski s časom žal nismo uspeli ogledati. Da ie etnološka osvešče nosi prisotna tudi med mlajšimi, nas je prepričal razgledani gimnazijec, ki nas je skrbno vodil po razstavi. Zaradi prevelike zamude nas direktorica muzeja, etnologinju gospa Ivana l.cskovec, žal m dočakala, zato pa smo imeli Mirjam. ki je s svojim znanjem velikokrat priskočila na pomoč.
Po metodi opazovanja z udeležbo smo se odločili razis-kaii še način življenja v gostilni - klavže. kftmšt in še mnogo drugega pa nam je ostalo za dnig izlet v lepšem vremenu Tako se je posrečilo Še eno izmed načrtovanih potepanj po Sloveniji v okviru nadebudnih šegavccv
92
GLASNIK SED 37/1997, št. 1 -2