Leto XXIX Ljubljana, 15. septiember 1987 ISOV Številka 352 d' ; v.. ...-. žito v Luki Ogradili smo še en objekt v Luki Koper 60.000-tonski silos za žito v Luki Koper je prav gotovo mojstrstvo *ase. Silos za žito že obratuje V koprskem pristanišču so prejšnji mesec predali v poskusno obratovanje žitni silos, ki so ga delavci našega tozda GE Koper gradili dobri dve leti in ** je s 60.000 tonami skladiščnega prostora največji objekt te vrste na naši °bali in drugi največji nasploh. Prvi tovor, 26.000 sojinega zdroba, je iz ZDA Pripeljala ladja Gospič. Silos je grajen na nenosilnih tleh, tako da v celoti stoji na pilotih, ki so zabiti do 30 metrov v morsko dno. strojnica silosa je visoka 64 metrov, ^os, ki ima 24 celic, pa 45 metrov, l ° silosu so naši delavci zgradili še *°0 metrov obale, nakladalno in razkladalno postajo, 1800 metrov aasipov za železniške tire in še nekaj tanjših objektov. Silos je v celoti računalniško voden. Silos predstavlja veliko pridobitev Luko Koper, saj bo postal zani-jtttv tudi za naše izvoznike in za “"anzitni promet žita za Avstrijo, Madžarsko in Češkoslovaško, prav tako pa bo prišel prav tudi pri organiziranju republiških blagovnih rezerv. Silos za žito bo koprskemu pristanišču omogočil bistveno povečanje pretovora te vrste blaga, kar se bo precej poznalo tudi v povečanju letne količine pretovora. Kljub temu, da je silos že zgrajen, pa je Gradis še naprej prisoten v Luki Koper. Dela se na halah za bombaž in terminalu za rastlinsko olje. S tem je kontinuiteta našega sodelovanja z Luko Koper ohranjena. C. P. Pridružili smo se akciji za pomoč prizadetim Gradis podaril milijon Kljub težkim časom se je veliko število delovnih organizacij in posameznikov odzvalo človekoljubni akciji ljubljanske televizije in Rdečega križa Slovenije in s katero naj bi zbrali denar za prizadete v poletnih ujmah. Akcija je bila speljana v sobotni oddaji Poletna noč, 5. septembra. Še enkrat se je pokazalo, da smo tudi v težkih, negotovih in vznemirljivih časih enotni in pripravljeni, pomagati drug drugemu. Že pred pričetkom Poletne noči so posamezniki in organizacije združenega dela i^Fto^ali 25 milijonov dinar- jev, ta znesek pa je med oddajo bliskovito naraščal in se je na koncu zbral kar zajeten kupček denarja - več kot 70 milijonov dinarjev, ki bo razdeljen družinam na Štajerskem in v Pomurju, ki so utrpele največjo škodo v poletnih ujmah. Akciji se je pridružil tudi Gradis, ki je prizadetim podaril milijon dinarjev (sto starih milijonov), kar je predstavljalo, glede na druge delovne organizacije, enega največjih zneskov, rekorder v akciji pa je bil trboveljski Rek s trinajstimi milijoni dinarjev. c pavljn Dve največji mariborski gradbišči Hitra cesta pred rokom, postaja zamuja )»Če bo takšno vreme vsaj še do sredine oktobra, za letos z mariborsko hitro cesto ne bo težav. Tudi denar za zdaj je,« je med ogledom del (8. septembru) na tretji etapi hitre ceste skozi Maribor povedal Vladimir Breščak, ki s strani republiške skupnosti za ceste koordinira in nadzoruje gradnjo. Vreme je izvajalcem del, našemu to;zdu GE Nizke gradnje Maribor in Slovenija ceste-Tehnika-Obnova zello naklonjeno, tako da so v sedanji fazi gradnje celo malo pred rokom. Glavni letošnji objekt, nadvoz nad Šentiljsko cesto pod Meljskim Dolom, bo zgrajen do letošnjega decembra. Celotna dela, 4726 metrov do lge tretje etape hitre ceste z vsemi spremljevalnimi objekti, pa naj bi billa končana pred glavno turistično sezono leta 1989. Kljub temu, da sama hitra cesta ni dolga, bo precej spremenila podobo Maribora, saj so dovozne ceste na hitro cesto dolge nekaj manj kot 3000 metrov, premakniti bo treba skoraj milijon kubičnih metrov zemlje, zgraditi 1175 metrov pilot- nih sten, 890 metrov armiranih zidov in 400 metrov utrjene zemljine. Nad cesto, ki bo večinoma delom speljana po nasipu, bodo speljani trije nadvozi, en podhod in en viadukt, pod njo pa dva podvoza. Treba bo regulirati tudi Počehovski potok v dolžini dveh kilometrov. Delavci SCT gradijo odseka A in B (samo hitro cesto), delavci Gradisa pa odsek C (lokalne ceste, nadvoze in podvoze). Končno pa so se začela tudi dela na avtobusni postaji. Zamuda je sicer velika, vendar izvajalci zatrjujejo, da bo postaja zgrajena v pogodbenem roku - do 29. novembra .prihodnje leto. Dve tretjini del bo opravil naš TOZD GE Maribor, eno tretjino pa Stavbar. C. Pavlin na tretji etapi hitre ceste skozi Maribor dobro napreduje. Z' ^ \ 19. srečanje gradbenikov Jugoslavije 2. in 3. oktobra v Sarajevu Tradicionalno srečanje gradbenikov Jugoslavije, letošnje bo že 19., bo v Sarajevu, in sicer 2. in 3. oktobra. Srečanja se bodo udeležile ekipe, ki so zmagale na 13. proizvodnem tekmovanju gradbenih delavcev Slovenije, ki je bilo 6. junija na Otiškem vrhu pri Dravogradu. Gradis bo na zveznem srečanju imel dve ekipi in to zidarje in žer-javovodje, po eno ekipo pa Konstruktor (tesarje), Stavbar (železokri v-ce) in Ingrad (odraije). Zvezno srečanje gradbenikov nima le tekmovalnega značaja v proizvodnih poklicih, temveč se na seji zveznega odbora gradbenikov vsakokrat obdela ena izmed tem, ki sodijo na področje delovanja gradbeniškega sindikata. Letošnja tema zajema obveščanje v gradbenih delovnih organizacijah. V pripravi slovenske analize je svoje prispeval tudi Gradis, saj ima najbogatejše izkušnje na področju obveščanja v slovenskem gradbeništvu. r p Nič kaj razveseljiv ni bil podatek, daje med 16 zgubaši tudi Gradisov tozd Kovinski obrati Ljubljana, ki bo moral skrbno pripraviti sanacijski program za izboljšanje obstoječega stanja. S seje 10 republiškega odbora sindikatov gradbenikov Izgube naraščajo Zadnje dni avgusta seje ponovno sestal izvršni odbor Republiškega odbora sindikata delavcev gradbeništva in razpravljal predvsem o rezultatih poslovanja delovnih organizacij. Iz pregleda, ki gaje za sestanek pripravila strokovna služba pri Splošnem združenju gradbeništva in industrije gradbenega materiala Slovenije, je razvidno, da kljub pomanjkljivim podatkom kaže na kritično stanje v gradbeništvu. Celotni prihodek 212 Dohodek 222 Čisti dohodek 210 Del ČD za akumulacijo 117 Povprečno štev. zap. 102 Neto OD na delavca 217 Iz zgornjega pregleda nekaterih indeksov rasti je razvidno, da so se razporejena sredstva za akumulacijo povečala le za 17 odstotkov, kar pomeni, da so se realno bistveno zmanjšala v primerjavi z lanskim prvim polletjem in daje precej OZD poslovalo na meji pozitivnega rezultata. Posebno kritično je v dejavnostih pri proizvodnji cementa in bitumenskih izdelkov ter zaključnih in obrtniških dejavnosti. Posebno zaskrbljujoč je tudi podatek, da so izgube v letošnjem prvem polletju kar 4-krat večje kot v lanskem prvem polletju in da znašajo 3,977.369 tisoč din, pri čemer je delež visokih gradenj 42 odstotkov, IGM 37 odstotkov, zaključna in obrtniška dela 2 odstotka ter ostale dejavnosti 19 odstotkov. Prav zaradi takšnih rezultatov je bil po dolgotrajni razpravi sprejet sklep, da je potrebno obiskati vse zgubaše in da je nujna poglobljena analiza obstoječega stanja. Istočasno je bila dana tudi pobuda, da je v okviru sanacijskih programov nujno potrebno aktivirati tudi občinske odbore gradbeništva, ki naj bi odigrali pomembnejšo vlogo v tej krizni situaciji za gradbeništvo v celoti. V nadaljevanju seje je bilo govora tudi o spremembah zakona o zdlru-ženem delu ter realizaciji plana aktivnosti republiškega odbora, ki pa je izzvenelo bolj v prazno, predvsem zaradi pomembnosti in široke razprave ob prvi točki dnevnega reda. M. K. - Ali pri vas štrajkatel? - Ne. Saj vidiš, da delamo kot običajno... 11. redna seja delavskega sveta DO O referendumu, poslovanju in tujini Na začetku 11. redne seje delavskega sveta delovne organizacije, ki je bila 27. avgusta v prostorih Skupšnih služb Gradisa, so delegati ugotovili, da so sklepi 10. seje izvršeni ali v izvrševanju, le analiza ekonomske upravičenosti prehoda na 40-urni delovnik ni bila opravljena v predvidenem roku, ker nekateri tozdi še niso poslali poročil. Tako bo Analitsko planska služba naredila to analizo po 15. septembru. Na 12. sejo pa so preložili predvideno razpravo o sanacijskem programu DE Kuivait. Zatem so ugotovili veljavnost sprejema gospodarskega načrta delovne organizacije, ter SaS o združevanju sredstev za razširitev materialne osnove dela tozda SPO Ljubljana za letošnje leto. Naslednja točka dnevnega reda je bilo poročilo o rezultatih poslovanja GIP Gradis v prvem polletju 1987. leta. (Obširnejše poročilo o poslovanju je bilo objavljeno v avgustovski številki Gradisovega vestnika). Omenimo naj le podatek, da še prehaja delitveno razmerje v korist osebnega dohodka in na škodo dohodka, ta trend pa bo potrebno v bodoče zaustaviti. Delegati delavskega sveta so zatem obravnavali in sprejeli predlog sprememb SaS o skupnih osnovah in merilih za ugotavljanje in razporejanje dohod- ka in čistega dohodka ter za delitev sredstev za osebne dohodke delavcev v GIP Gradis, ki ga moramo uskladiti s širšimi družbenimi akti. Prav tako so obravnavali in sprejeli predlog SaS o skupni porabi ter za sprejetje obeh samoupravnih sporazumov določili datum referenduma - 14. in 15. septembra. Glasovanje bo v posameznih tozdih vodila volil; na komisija, tozdi pa morajo tudi določiti podpisnike samoupravnih sporazumov. V razpravi o tujini so delegati delavskega sveta razpravljali ° ekonomski upravičenosti tran* porta mehanizacije iz tujine ter sprejeli sklep o likvidaciji mešanega podjetja Gradis Ltd, Nige-ria. m. M 2. izredna seja odbora za načrtovanje in delitev dohodka___________ Uspešna uskladitev pripomb 20. avgusta je v prostorih DSSS potekala skupna seja odbora za načrta vanje in razporejanje dohodka in komisije za izvedbo in spremljanje uresn*' čevanja SaS o skupnih osnovah in merilih za ugotavljanje in razporejam'61,1 hodka v GIP Gradis. V celoti je bila posvečena oblikovanju predloga spi^ memb SaS o delitvi dohodka, čistega dohodka in osebnih dohodkov in o skupni porabi. V odsotnosti predsednika odbora za načrtovanje Ze|jka »e' tovarja pa je sejo vodil njegov namestnik Janko Akerman. V uvodnih besedah je podpredsednik KPO Karl Schwarzbartl delega*j odbora in komisije seznanil z delom skupine, kije usklajevala pripombe n osnutek sprememb SaS o delitvi dohodka. Njeno delo so otežili nekateri to* di, ki svojih pripomb niso poslali do dogovorjenega roka, to je 14. avgust in to ključ temu, daje odbor za načrtovanje na prejšnji seji zaradi kratke#1 časa, ki je na razpolago do roka uskladitve SaS o delitvi dohodka z družb* nim dogovorom, zaprosil tozde, da naj se roka natančno držijo. Tako sobi odgovori na zapoznele pripombe, podane v ustni obliki na skupni seji. Pn' pombe 11 tozdov pa je obrazložila Jožica Bratož iz Službe pravne pomo* > ki je tudi podala predlog sprememb. . O predlogu Raziskovalne enote o načinih nagrajevanja ustvarjalnega del so se delegati dogovorili, da ne sodi v krog najnujnejših sprememb SaS o dc' litvi in bodo o njem razpravljali kasneje. ..j Odbor in komisija sta ugotovila, da so obravnavali vse pripombe in da J besedilo samoupravnega sporazuma o delitvi usklajeno. Tako so verificu* no besedilo SaS dali kot predlog v sprejem delavskemu svetu delovne org3 nizacije. > Delegati so prav tako obravnavali vse pripombe na osnutek spremeni SaS o uporabi sredstev skupne porabe - največ razprav je bilo o sredstvi za regrese in o pokrivanju stroškov počitniških domov - in usklajeno bes : dilo SaS kot predlogi dali v sprejem delavskemu svetu. _ . .j) Kljub zapoznelim pripombam in kljub izredno kratkemu času, ki je \ na razpolago za izdelavo in usklajevanje pripomb, so strokovne službe,0 bor za načrtovanje in razporejanje dohodka, komisija za izvedbo in spre(||. ljanje uresničevanja SaS ter skupina, ki je usklajevala pripombe, oprav svoje delo zelo kvalitetno in s tem omogočili, da bosta samoupravna sp* razuma sprejeta pravočasno, kot to zahtevajo družbene usmeritve. M- ^ Gradisov razstavni prostor na Zagrebškem velesejmu. Jesenski Zagrebški velesejem Ponovno veliko zanimanje September je prav gotovo najbolj sejemsko obarvan mesec v letu. Ne samo *aradi jesenskega mednarodnega Zagrebškega velesejma, temveč je tudi drugje v svetu kar lepo število sejemskih prireditev. Čeprav je bil v zadnjih nekaj letih opazen osip tako domačih kot tudi Jujih razstavljavcev, kaže, da bo letos povsem drugače. Sejemska dejavnost je ponovno v porastu. Vsaj tako napovedujejo organizatorji, kako pa bo v resnici, bomo videli na otestu samem. Gradisov razstavni prostor bo tudi tokrat poln. Prikazali bomo tudi nekaj novosti, med katerimi bo verjetno največ zanimanja za linije za briketiranje. Seveda bomo poleg novosti prikazali tudi naš standardni asfaltni in betonski program s fi-nišerjem in betonarko na čelu. Prepričani smo, da bo tudi tokrat veliko zanimanja za našo montažno hišo, ki nam istočasno služi tudi kot poslovni prostor. Več o sami prireditvi in poslovnih uspehih v prihodnji številki. M. K. Predstavitev našega projekta v tujini Ledena dvorana v Parizu Nenavadna strešna konstrukcija ledene dvorane v Mariboru po zamisli našega, že tudi v svetu znanega in priznanega projektanta, prof. Vukašina Ačanskega, je doživela še eno »postavitev«. Po udeležbi na kongresu konstruktorjev Jugoslavije in na razstavi Rast Yu Rijeka bo predstavljena tudi na Bledu, kjer se zberejo slovenski konstrukterji, kot tudi na razstavi v Mariboru v okviru inovacijskih dosežkov. Seveda je najbolj odmevna postavitev na razstavi v Parizu, o kateri bimo več-zapisali po zaključku razstave, ko bodo znani tudi zunanji odmevi na ta nevsakdanji projekt. . Razstavo so skrbno pripravili v mariborskem projektivnem biroju (ing. Andrej Halas), skupaj z informativno-propagandnim oddelkom Gradisa. M. K. Projekt in konstrukcijsko rešitev (glavno nosilno konstrukcijo strehe sestavljata dva izven prereza prednapeta nosilca) ledene dvorane v Ma-^•boru smo predstavili tudi na razstavi v Parizu. Gostje iz kombinata »Bobruiskdrev« in »Gomeljskdrev« so v Gradis prišli s predstavniki Slovenijalesa. V razgovoru na Inženiringu in Kovinskih obratih Ljubljana so se zanimali predvsem za stiskalnice za brikete. Ali bo prišlo do sodelovanja? Na obisku ruska delegacija Kot smo že poročali v julijski številki našega glasila, smo bili v sklopu Slovenijalesa iz ljubljane v mesecu maju tudi na razstavi Strojindustrija SZ v Moskvi, kjer so bili prek predstavnikov navezani stiki o možnem medsebojnem sodelovanju na raznih področjih dela. „ Rezultati razgovorov in posredovanj so bili dokaj uspešni, saj je bila že v mesecu avgustu ruska delegacija na obisku v Ljubljani. Ker ima sedaj tudi Gradis nekaj strojev, zanimivih za lesno industrijo (linije za briketiranje lesnih ostankov), je del svojega obiska v Ljubljani delegacija preživela tudi v Gradisu. J Najprej je bila predstavljena delovna organizacija v celoti, nato pa še ljubljanski Kovinski obrati. Po predstavitvi video kasete o briketiranju, so si gosti z zanimanjem ogledali tudi delovanje stiskalnice za izdelavo briketov. Generalna direktorja obeh kombinatov »Bobrniskdrev« in »Gomeljskdrev« sta bila zelo zadovoljna s prikazom briketiranja, tako daje bila nakazana možnost nadaljnjega sodelovanja. M. K. Generalna direktorja obeh kombinatov Taranov in Antonov sta si skupaj z inženirji dobro ogledala delovanje stiskalnice za brikete in nato vprašanj ni zmanjkalo. - Veš, saj ni bilo niti tako slabo preživeti dopust v pisarni... Ob nakupu Partnerjev je bilo potrebno preizkusiti njihovo delovanje. Centralni računalnik Delta 4850. Ob terminalu Paka 3000 pa je delavec AOP Janez Grobelšek. V kratkem bomo zamenjali računalniški sistem Iskra Delta 4850 z novejšim - Gemini 600 Kmalu tudi računalniška povezava med Gradisovimi tozdi V mesecu septembru bodo avgustovski osebni dohodki v Gradisu prvič obračunani na novem računalniku Delta 4850. Ta Iskrin računalniški sistem smo dobili konec lanskega decembra,"instaliran pa je bil v začetku februarja letos. To kaže, da kljub predvidenemu 2-letnem obdobju, ko naj bi vzporedno delala nov in star Facom sistem, ta zamenjava poteka zelo hitro. O novem velikem računalniku je direktor službe za AOP, Marjan Jerič, povedal: »Nakup računalniškega sistema Delta 4850 seje pokazal za dobro odločitev že v tem kratkem času. Osnovno izhodišče pri izbiri računalniške opreme je bila, da zadovoljimo potrebe po obdelavi podatkov na novem računalniku v obsegu, kot je bilo to na Facomu. Zaradi možnosti modularne izgradnje in postopnega financiranja, smo se odločili za konfiguracijo, ki naj bi v 1. fazi pokrila naše potrebe, kasneje pa bi jo nadgrajevali z razvojem programske podpore glede na stopnjo razvoja v naslednjem obdobju. Zatem, ko smo ta računalniški sistem že dobili, je Iskra delta pričela proizvajati nov sistem, Gemini 600, zasnovan po zadnjih dosežkih tehnologije, z najsodobnejšo zasnovo procesiranja. Ker so obstajale izjemno ugodne možnosti za zamenjavo s sistemom Delta 4850, smo se odločili za me>-njavo. Tako bomo za zelo ugodno ceno (doplačilo 110 milijonov din), lahko direktno zamenjali sistem. S tem se tudi garancija podaljša za eno leto, to pa pomeni, da za ta čas odpadejo stroški vzdrževanja, to je predvidoma 20 milijonov dinaijev. Tako bomo čez 3 mesece dobili dva hitrejša računalniška sistema (2 procesoma delta 4860 oziroma Vax 850) in še sistem Delta 800, ki služi za kontrolo delovanja teh procesorjev in tudi usmerja uporabnike. Zagotovljena je tudi večja varnost sistema, saj ob okvari enega dela v celoti' prevzame drugi procesor. Gemini 600 ima tudi več priključnih mest — od 64 do največ 112, Meta Kokošinek iz službe za avtomatsko obdelavo podatkov (AOP) z računalnikom Partner. Delta 4850 jih ima le 16, največ do 40. Posebna značilnost in ugodnost pa je isti operacijski sistem, kar pomeni, da programi in solfware za računalnik Delta 4850 brez najmanjših korektur tečejo tudi na Gemini-iu. Trenutno potekajo aktivnosti za pridobitev potrebnih PTT linij do posameznih tozdov ter povezav prek sistema Jupak (Jugoslovanski sistem za prenos podatkov), aktivni pa smo tudi pri izdelavi elaborata računalniškega omrežja (modemi, multipleksoiji, terminali). Že v kratkem pričakujemo priključek GE Maribor in tozda LIO iz Škofje Loke na osrednji računalnik. Oba Tozda sta že marca dobila sisteme Triglav Iskre-Delte. Računamo, da bomo pozvani z ostalimi tozdi najkasneje v začetku prihodnjega leta, kar je odvisno od pridobitve telefonskih linij in pritoka finančnih sredstev. V novem računalniškem sistemu je kadrovska evidenca tesno povezana z obračunom osebnih dohodkov. Pri sistemu Facom so bile to ločene zadeve, zato je bilo pri prehodu na Delfin sistem potrebnih precej korekcij podatkov — ti so bili pogosto zastareli in netočni. V naslednjem letu bomo na računalniku Iskre-Delte pričeli z obdelavo glavne knjige, saldakontov in materialnega poslovanja. V tem obdobju naj bi se po naših predvidevanjih v tozdih usposobili za obdelavo materialnega poslovanja in obračuna osebnih dohodkov. Sistem Facom pa bo potreben za specifične obdelave, predvsem za Strojno prometni obrat in za osnovna sredstva. Povsem gotovo je, da je terminski plan, ki smo si ga zastavili, ena stvar, uresničevanje tega pa druga, odv no od števila in kvalitete kadrov' AOP. V zadnjem času namreč op žarno, da se kaže tendenca upadaj števila in strokovnosti zaposlen111 naši službi. iredvidevamo stfjj Na tozdih ne predvidevamo kovnega računalniškega kadra, , bomo poskušali bolj strokovne J čunalmške operacije pokrivanj enega mesta. Z računalniških1* J minali naj bi delali delavci, kiz J daj opravljajo naloge s fmaneneg .j materialnega področja. Njihova j štruktaža pa bo potekala v “J smereh - spoznavanje računalnik ga sistema in informatike ter sp . navanje računalniških aphka . (uporabniških paketov) po P° | meznih področjih. Delovna skupnost skupnih s* J je za svoje potrebe kupila več o* J nih računalnikov Partner, UjL proizvajalec je prav tako Iskra-n. ta. Nadomestili bodo dotrajan6 J|i salne stroje, omogočili pa bodo ,, rejšo in kvalitetnejšo obdelavo * stov. Zanje smo se odločili, ker je njij^j va cena skupaj s tiskalnikom P'^, tično enaka ceni novega sod?onl pisalnega stroja. Priključili bomo koncem septembra, dobmA jih bodo predvsem tajništva s* J Zaenkrat bodo Partnerji samosti/ enote, v mesecu ali dveh pa jih 60 povezali še|v mrežo, J Za tajnice bomo organizirali »oj septembra tečaje za delo s stroji.« V Gradisu bo torej kmalu vpejj$ moderen informacijski sistem. J mo, da bomo znali izkoristit ^ njegove prednosti in si tako o»v delo ter ga izboljšali. Gradnja silosov za celjski Mera. Drobilec in betonarna v podgorskem kamnolomu. j^ako bo z angažiranostjo v prihodnje?_ Celjani so zaskrbljeni Jubilej 10 let kamnoloma v Podgori Zaradi vse mapjšega štvila naložb v Celju in njegovi okolici, je zaskrbljenost v našem celjskem tozdu toliko bolj razumljiva. Zato so Celjani letos sodelovali na treh oddaljnih gradbiščih. Samostojno so zgradili nove prostore kranjsko Zvezdo, z Jeseničani so si delili gradnjo kompasovega hotela v Kihnem pri Bledu, sodelovali pa so tudi na skupnem gradbišču v Barbarigi Pri Puli. Pomena lastnih surovin so se v našem tozdu GE Celje bolj začeli zavedati sredi sedemdesetih let, ko so začeli iskati možnosti za ustano-vitev lastnega kamnoloma, kjer bi bilo možno postaviti betonarne. Akcija je stekla, tako da je bil od Vegrada kupljen kamnolom Podgora, ki je postal Gradisova last in je prešel v Gradisovo upravljanje 1. septembra 1977. leta. J V , ^Ker tudi obeti za naprej niso nič °‘jsi, bo treba tudi v bodoče z vso esnostjo in strokovnostjo prevzemati tudi manjše objekte doma in iz-, e,n, regije, saj bi v nasprotnem kaj ahko prišli v težave, ki bi jim botrovo pomanjkanje dela,« je dejal Rudolf Krajnc, direktor tozda GE Gelje. L.kar zadeva angažiranost, je ta ua do sedaj kar zadovoljiva, če že ? dobra, do težav pa bi lahko prišlo , b koncu leta, če seveda ne bi dobili aksnega novega, večjega dela. * ako na primer upajo, da bo le stek-gradnja hidroelektrarne Vrhovo, Jer bo sodeloval tudi njihov tozd, in e nekaterih objektov za stalne in-estitorje, kot so Hmezad, Mera, ?dnik v Velenju, računajo pa tudi, a se bo kaj spremenilo tudi na pod-0cJu stanovanjske gradnje, ki je v Celju v nekaj zadnjih letih v velikem upadanju. Finančni položaj tozda je zaenkrat kar dober in je v skladu z letošnjim planom. Res je, da revalorizacija dokaj močno vpliva na dohodek (ga zmanjšuje), lahko pa bi bilo še slabše, če se z investitorji ne bi dogovorili za revalorizacijo avansov. Slabše bi bilo tudi v primeru, če v Celju ne bi imeli tako dobre priprave dela, kot jo imajo. Dobra priprava dela je na začetku res nekoliko dražja, vendar izkušnje kažejo, da se v končni fazi zelo izplača, saj omogoča večjo kakovost pri delu, lažje spremljanje in spoštovanje pogodbenih m dogovorjenih rokov, organizacija gradbišča je zato lahko bolj natančno postavljena, vse to pa daje prednost tozdu GE Celje pred drugimi. C. P. Stanovanjska soseska Dolgo polje v Celju se zaključuje. In kam potem? V Podgori pa so kamen kopali že precej časa nazaj, saj podatki kažejo, da so kamnolom eksploa-tirali že leta 1890. Po drugi svetovni vojni je Podgoro prevzelo gradbeno-obrtno podjetje Oljka iz Šmartnega ob Paki, ki seje kasneje priključilo velenjskemu Vegradu. V kamnolomu Podgora je zaposlenih 13 delavcev in vsi delajo v dopoldanski izmeni. Proizvodnja se giblje od 55.000 do 58.000 kubikov vsega materiala, lansko leto pa je prvtč dosegla rekordnih 60.870 kubikov. Letos pa so že presegli številko 40.000 kubikov. V kamnolomu imajo poleg strojev, ki so last Strojno prometnega obrata, tudi lastni bager z razbijalnim kladivom, s katerim po miniranju razbijajo manjše skale, večje pa je treba sekundarno minirati. Minerska dela opravlja Geološki zavod. Večja, primarna miniranja, okrog 5000 kubikov, opravljajo vsaki drugi mesec, sekundarno miniranje skal pa je bolj pogosto. Pri miniranju je za varnost dobro poskrbljeno, saj pravočasno obvestijo vse sosede, obvezno uporabljajo tudi zvočne signale in zaprejo cesto. Večino proizvodnje porabijo za potrebe tozda, manjšo količino pa prodajo tudi drugim odjemalcem, gre predvsem za odpadni tampon. Kamen po miniranju drobijo najprej na primarnem in potem še na sekundarnem drobilcu, kjer dobijo različne frakcije, kamen različne debelosti. Največ proizvedejo peska, saj predstavlja 42 odstotkov vseh frakcij, pa je kljub vsemu povpraševanje po njem večje od proizvodnje. Da bi povečali proizvodnjo peska in izpopolnili tehnološki postopek, so pred kratkim kupili še en terciarni drobilec. Opravili so tudi nekaj vrtin na širšem območju kamnoloma, s katerim je dokazano, daje pri sedanjem obsegu proizvodnje eksploatacija možna vsaj še sto let. C. P. Spekter referenc V-bfl.neke«, blroj.j, Sirok,, zadnjem te. pa j. izstopni. jeklarna 2 na Jesenicah. zasedenih s projektiranjem stanovanjske gradnje, sedaj pa je gradnje stanovanj močno upadla. Na sliki ljubljanska soseska Fužine. Projektivni biro Ljubljana je letos za Gradis opravil le 10 odstotkov del, pred desetimi leti pa 90 odstotkov ___________________ Premalo dela za projektivo Gradbeništvo še ni prišlo iz krize, sodijo v Projektivnem biroju v Ljubljani. Kljub temu, da ima Gradis kot celota trenutno dovolj dela, se pozna in se bo še poznala težka gospodarska kriza v Jugoslaviji pri angažiranosti gradbenih podjetij. Če je sedaj v krizi projektiva, je to znamenje, da bo prišla v težave tudi operativa. Pomoč Gradisa projektivnima birojema pa je neke vrste dolgoročna naložba, ker lahko projektantsko delo pogosto za seboj pritegne še operativno. Takšna so najvažnejša razmišljanja delavcev v Projektivnem biroju v Ljubljani. Če je to stališče do sedaj tako uspešnega kolektiva, mu zagotovo velja prisluhniti. Boris Vede, direktor tozda: »Občine se zapirajo vase, nas pa nimajo nikjer za »svoje«, češ, bo že »veliki« Gradis poskrbel za vas. Mi pa smo večino večjih projektov že zaključili, novih pa praktično ni - ne na Gorenjskem, ne v Celjskem območju, kjer imajo svoj Razvojni center, iz Maribora so nas izrinili. Običajno smo imeli 30 odstotkov kapacitet zasedenih s stanovanjsko gradnjo, sedaj pa je gradnja stano- vahj močno upadla. Tako tudi, kot vse kaže, ne bo gradenj v Hrušici, ker ni lokacij, na ta posel pa smo resno računali. Dodatno so otežili gradnjo novi, zelo neugodni stanovanjski kreditni pogoji. Poskušamo si najti delo v Srbiji, v Beogradu, s tanovanjsko zadrugo v Pančevu sodelujemo pri postavljanju Gradisovih montažnih hiš, dobili pa smo tudi 1. nagrado za poslovni objekt Avtomontaže. Vendar sem pesimist, ker se tudi predvidene in dogovorjene gradnje odlagajo in prestavljajo na kasnejši čas. Tako je dela za naše kapacitete in znanje premalo. Boris Vede, direktor Biroja za projektiranje Ljubljana: »V današnjih okoliščinah bi moral Gradis do obeh birojev zavzeti drugačno politiko - to velja predvsem za Inženiring...« • V vseh teh okoliščinah bi moral Gradis do birojev zavzeti drugačno politiko - to velja predvsem za Inženiring. Mnogo premalo sodelujejo z nami in nas preslabo obveščajo o možnostih. To se vidi že iz tega, da smo do 1975. leta pridobili znotraj Gradisa 90 odstotkov del, okoli 1980. leta polovico, letos pa je padla vrednost del za Gradis pod 10 odstotkov. Ti podatki kažejo, da smo pri iskanju dela dejansko prepuščeni sami sebi in voji iznajdljivosti. Še najbolj sodelujemo z Gradbeno operativo Ljubljana. Sodoben obrat potiskane embalaže za Kartonažno tovarno Ljubljana je bil sprojektiran v našem ljubljanskem biroju. Gradil ga je GOL, dokončan pa bo prihodnji mesec. prisiljeni postavljati ekonomi cene in smo tako precej dražji od ti*' tih projektivnih organizacij, ki so j del podjetja in ponujajo projekte v simbolično ceno.« . . I Reference Projektivnega biro) Ljubljana so dobre, njihov spekj6 dela pa širok. Nekaj pomembnejši’ del, pri katerih so sodelovali v z» dnjih petih letih: Ploščad Bofi^1 Kraigheija v Ljubljani (konstrukti ni del), Gostišče Jasna v Kranjsk' gori, vsi gradbeni objekti Jeklarn6 na Jesenicah, tiskarna Gorenjskega tiska v Kranju, Distribucijski cent v Poreču, Blagovno transportni66 ter ter Kartonažna tovarna v LJuDv ljani, stanovanjske soseske Fužine * Ljubljani, Pobrežje v Mariboru Dolgo polje v Celju itd. v .. Razen tega se udeležujejo štev nih natečajev, kjer dosegajo visok mesta, sodelujejo ali sami izvajaj raziskovalne naloge - od upof®., nosti Gradisovih montažnih *U analize tlakov, izračunov seizim nih obremenitev do smotrnosti P sivne izrabe sončne energije. Posk šajo pa prodreti tudi na zahtev tuja tržišča. u Projektiranje je glede na osta faze gradnje pogosto časovno z6 omejeno, tako da se tudi zaradi teer . srečujejo pri svojem delu z dodatn mi težavami. Tako so večkrat inv6 j titoijeve informacije preskop6 , preredke, kasni tudi lokacijska o kumentacija, ali pa finančna m vesticijska vprašanja niso pravoca. no rešena. Investitorji tudi spre!^J njajo program med fazo projekti Težave pa imamo tudi, ko se sami pogajamo za delo. Naročniki namreč pogosto menijo, da smo le podaljšek Gradisove operative, torej »vezani« in da bomo za sabo potegnili v delo Gradis. Razen tega smo nja, včasih pa celo med gradnjo-Na koncu pa je Boris Vede Še o ,£ dal: »Vse bi še nekako šlo, če oi naša investicijska dejavnost m« • oživela. Preživeli smo že dve tak krizi - pomanjkanja del - pa smo poslili naše zmogljivosti v Franki0 tu in v Munchnu, tokrat pa te6a.-J bomo mogli storiti, ker tudi v tuj ni takšnih potreb.« M- H Nova celostna podoba_________ Akcije se nadaljujejo Med ostalimi aktivnostmi v okviru nove celostne podobe Gradisa imajo Posebno mesto tudi zunanja obeležja, med katera sodijo tudi gradbiščne table. Ne mislimo le na tista obvezna obeležja ob vstopu na gradbišče, temveč predvsem na takšna, ki ob večjih objektih vsem obiskovalcem povedo, kdo je izvajalcev objekta. Eno prvih tovrstnih obeležij smo v informativno-propagandnem oddelku pripravili za viadukt čez Dolenjsko cesto na južni obvoznici v Ljubljani in priznati moramo, da smo že naleteli na pozitiven odmev. Res je. da je 6 x 1 m velika tabla zmontirana nad eno najbolj prometnih poti pri nas. pa vendar bo v bodoče tudi na bolj »skritih« gradbiščih potrebno storiti nekaj več. M. K. L i Šestmetrski napis GRADIS je dobro viden z velike razdalje. V JE Krško od prve lopate betona Suljo Žalič Zaposleni v gradbeništvu so običajno večni popotniki - selijo se od gradbišča do gradbišča in le redki imajo srečo, da se lahko vsak dan vračajo domov. Pri daljših gradnjah ostajajo na enem gradbišču tudi po nekaj let. V jedrski elektrarni v Krškem, Kjer ima Gradis, oziroma GO Ljubljana ekipo, pa so tudi delavci, ki so tam že od začetka gradnje, to je 12 let. Tako je tudivisoko kvalificirani zidar Suljo Žalič, kije pri Gradisu že 28. leto, na gradbišču elektrarne praktično od vsega začetka - od prve lopate betona. Tako se spominja začetkov gradbenih del na elektrarni: »Takrat smo morali delati tudi po cel dan, celo noč in še naslednji dopoldan. Ogromno dela je bilo, moralo pa je biti narejeno. Sedaj pa je že bolje. Vseeno pa ne vem, če bom vzdržal vseh 40 let, da bi dočakal tedno penzijo. Še kamen bi razpadel v takih pogojih - na soncu in dežju, poleti in pozimi na prostem. Vse bo odvisno od zdravja. Drugače pa sem se že navadil, da sem že dvanajsto leto na enem mestu. Če že nisem doma, je vseeno, kje sem. S sodelavci pa se zelo dobro razumem, prav vsi smo kot velika družina.« Jedrske elektrarne se ne boji: »Če je toliko ljudi tukaj, zakaj bi se jaz bal. Tudi mjadi delajo v elektrarni, pa jih ni strah.« ' M. M. Suljo Žalič popravlja še zadnje »lepotne napake« v jašku dvigala v stavbi radiološke postaje v jedrski elektrarni Krško. Zgrajena Etolova hladilnica Etolova hladilnica s skladiščem je bila zgrrgena v roku in Še en uspeh delavcev tozda GE Celje Nekaj kilometrov iz Celja, po stari cesti proti Mariboru, se nahaja en>o izmed gradbišč našega tozda GE Celje. Gre za gradbišče v tovarni ETOL - tovarni arom in eteričnih olj. V začetku tega meseca je bilo 20.000 prostorskih metrov zem-investitorju uspešno predano lje, predvsem lapoija, ki je tako skladišče gotovih izdelkov in trd, da problemov s posedanjem koncentratov s hladilnico. Hla- ne bo. Hladilnica stoji ob že prej dilnica s skladiščem je objekt ve- zgrajenih objektih Etola, in sicer likosti 60 krat 50 metrov, polovi- na agrarno neuporabnem zem-ca je podkletena, visok pa je 15 ljišču. metrov. Del objekta je narejen v Ker so se graditelji izkazali s klasični izvedbi, drugi del pa je kvalitetnim delom in spoštova-montažna konstrukcija. njem dogovorjenih rokov, so jim 2^a Etolovo hladilnico s skla- v Etolu zaupali tudi gradnjo la-diščem, ki sojo začeli graditi ok- boratorija in zaklonišča, tobra lani, je bilo treba izkopati q p Zaradi kvalitetnega in v roku opravljenega delaje celjski tozd pridobil še dodatna dela v Etolu. V - No, in kje imaš sezname onih drugih? - Na tem listu so...! Most čez Grubarjev _______prekop ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■ Most čez Grubarjev prekop v Ljubljani je prvi montažni ločni most pri nas. Pohvale in TV na gradbišču Že dolgo ni naša delovna organizacua izvajala toliko premostitvenih objektov hkrati kot sedaj, zato ni čudno, da jim tudi v našem glasilu posvečamo nekaj več pozornosti. Spremembe na gradbiščih so vidne skoraj vsak dan, še posebno tam, kjer se že izvajajo montaže elementov. Medtem ko se v Ljubljani fužinski most že zaključuje, je šla v avgustovskih dneh h koncu tudi montaža na enem najbolj zahtevnih objektov, to je mostu čez Grubarjev prekop. Most ne zasluži toliko pozornosti zaradi svoje dolžine, saj je dolg le 81 metrov, temveč zaradi zahtevnosti gradnje. Dvojni S ovinek na priključkih Poljanske na Litijsko cesto, prečni zamik samega objekta ter dejstvo, da gre za prvi montažni ločni most pri nas, so tiste glavne značilnosti, ki so povzročale delavcem • Posebno mesto ima na gradbišču tudi pohvala z naslednjo vsebino: Tov. ing. Koren! Danes sem bil na gradbišču mostu čez Grubarjev prekop in glede na zunanji izgled del in organizacijo moram izreči vso pohvalo. R. Juhart Gradbene operativne Ljubljana največ težav. Poleg tega so morali delavci Nizkih gradenj, ki so montirali same nosilce, paziti tudi na bližnja drevesa, saj je utesnjenost gradbišča zahtevala, daje bilo potrebnih kar nekaj dodatnih prečnih proj>, da so montažo sploh lahko izvedli. Kljub vsem težavam, pa je bila montaža objekta opravljena kar več kot dober teden pred rokom. Zato ne preserfe-ča, daje zaslužil pozornost tudi drugih sredstev javnega obveščanja, in sicer Dnevnika, Dela, kot tudi ljubljanske televizije. Novinaiji so obiskali delavce na montaži zadnjega nosilca v nedeljo, 31. avgusta in nato o tem tudi poročali. In če povemo, daje tov. IRadoš Juhart, dipl. gr. ing., glavnii revident vseh projektov pri republiiški skupnosti za ceste, potem so na gradbišču upravičeno ponosni tudi na takšno pohvalo. M. K. Štipendijske pogodbe je za šolsko leto 1987/88 v Ljubljani podpiisalo 130 učencev in njihovih staršev. Iz strojno konstrukcijskega biroja Projektiranje naprave za zabijanje malih pilotov Delavcem Gradisovega strojno konstruktivnega biroja dela ne manjka. Predvsem projektirajo razno opremo za Gradisove tozde. Med ostalim sodelujejo pri postavljanju betonarne in separacije v Dogošah ter pri razširitvi kamnoloma Črni Kal. Sodelovali pa so tudi pri konstruiranju opreme za montažo elementov za mostove v Višegradu in Ljubljani. Napravo za fmalizacijo mostov, ko so ti še neprevozni, imenujejo po domače »lunohod«, uporabljajo pa jo pri montaži odbojnih ograj, armature in plošč. Prav sedaj pa je v teku projekt samohodne zabijalne naprave za za-; bijanje malih pilotov - manjša bo od sedanje velike naprave in bolj prikladna za transport. M. M. »Lunohod« pri delu na mostu... Kako pridobiti nove štipendiste? Podpis učnih pogodb Kam po nove kadre za prostovoljne poklice v gradbeništvu? Kako in P? kakšni poti do njih? Kolikšno štipendijo ponuditi učencem osemletk, ki pf' sluhnejo našim usmerjevalcem, izobraževalcem inštruktorjem v gradbenih' vu, da bi le kakšnega pridobili med naše proizvodne vrste? Na ta in drugačna mnogotera vprašanja smo si organizatorji izobraževanja v gradbeništvu skušali vsak po svoje in vsi skupaj v preteklem letu odgovoriti in poiskati najboljšo pot v slovenske in jugoslovanske osemletke, da bi jih privabili, pritegnili in zainteresirali za naše tipične gradbene smeri. Enako kot v drugih gradbenih delovnih organizacijah po Sloveniji, smo si tudi v Gradisu zastavili realnejše plane kadrovanja štipendistov, kot je bilo v bližnji'preteklosti. Podali smo se v akcijo »iskanja novincev« že jeseni lani in spomladi letos. Obiskali smo čez 47 osnovnih šol in organizirali 7 odprtih dnevov Gradisa. Več kot 2500 učencev po osnovnih šolah je slišalo besede naših tovarišev iz Centra za izobraževanje ter naših vzgojiteljev v Ljubljani, Mariboru, Celju, Kopru, Ptuju ter njeni bližnji okolici. Predstavili smo Gradis, način in pogoje podeljevanja štipendij, tipič- ne poklice v kovinarski, lesni ^ gradbeniški stroki. Žal smo na n&’ razpis štipendij dobili le 218 prošenj za poklice od I. do IV. stopnje. Na** komisija za podelitev štipendij je *? objektivnih razlogov zavrnila 3* prošenj. Za izbrane smeri študija zdravstveno ni bilo primernih 2' kandidatov. Tako se je 31. avgusta 1987 zbralo 130 štipendistov in njihovih staršev v Ljubljani v DSSS, kjer so Pv° pisali štipendijske pogodbe za S°*' sko leto 1987/88. Največ interesentov je bilo za bolj atraktivne poklic6’ tako da smo zopet ostali brez žel6" zokrivskih in tesarskih štipendist^ Kot ilustracijo naj navedem, sta se za ti dve usmeritvi na ljubljanskem območju javila le dva kandidata, na mariborskem pa je bila situacija malo boljša. Za konec prosimo vse gradisovc6’ da nam pomagajo že sedaj animira1 kandidate za prepotrebne poklice- Ramiz Džafi*- nadloga, ne pa ovira za gradnjo potrebnih objektov. Objekt na ključ________________________________________________ _ Center za otroško onkologijo Delavci tozda Gradbena operativa Ljubljana so v drugi polovici maja začeli graditi prizidek k otroški kliniki na Vrazovem trgu v Ljubljani. V prizidku bo bodoči center za otroško onkologijo, povezan pa bo s krilom C obstoječega objekta, ki naj bi ga tudi obnovili. .Glavni pogodbenik z Univerzitetnim kliničnim centrom je Smelt, Gradis, kije pridobil gradbena dela, Pa je do začetka tega meseca že Zgradil klet in pritličje, nad stropno Ploščo pa tudi postavil strešno konstrukcijo. Objekt bo verjetno v prihodnjih letih doživel nadzidavo, trenutno pa za več nadstropij ni na voljo dovolj investicijskih sredstev. Novi objekt oziroma bodoči trakt n>eri 27-krat 27,9 metra, prevzet pa Je bil na ključ. Dokončan mora biti do konca letošnjega novembra, vrednost gradbenih del pa znaša okrog 270 milijonov dinarjev. Gradnja »četrte stranice« otroške klinike graditeljem, čeprav je zahtevna, ne povzroča težav. Glavna neprijetnost, ki jo čutijo, je zelo malo razpoložljivega prostora okrog objekta. Ločeno od gradnje na Vrazovem trgu potekajo nedaleč proč tudi dela pri rekonstrukciji kanalizacije za Univerzitetni klinični center. Posodablja jo prav tako Gradisov ljubljanski tozd GOL. G. B. Ali bo streha SNG v Mariboru puščala? Potem pa streha pušča Kar prevečkrat se dogaja, da leti kritika na delo gradbenikov. Saj ne rečem, včasih upravičeno, velikokrat pa tudi ne. Tako je, na primer, ravna streha na novi zgradbi Slovenskega narodnega gledališča v Mariboru do sedaj lepo tesnila in ni nikjer zamakala. Pa so prišli delavci beograjske Avale in pričeli, tebi nič meni nič, polagati, lahko bi celo zapisali, razmetavati po strehi jeklene konstrukcije za scensko tehniko. To so naredili brez pravih podlog, tako da je možno, da se je poškodobala izolacijska plast strehe. Upajmo, da se ni. Toda, če bo streha puščala, bodo krivi gradbeniki oziroma obrtniki, ki so pač »površno oprivili svoje delo«. Še sreča, da je sektorni vodja vse to lepo zavedel v gradbeno knjigo in opremil s fotografijami, toda kdo bo nosil krivdo za morebitne poškodbe? Tokrat gradbeniki ne... ’ Franjo Štromajer V ________________________________________________________________y Novice iz »totega konca« Na novinarski konferenci so predstavniki Zavoda za izgradnjo Maribora, izvajalcev, sklada stavbnih zemljišč in odbora za izgradnjo nove avtobusne postaje v Mariboru povedali novinarjem nekaj podrobnosti o gradnji tega za Maribor pomembnega objekta. Gradnja se je že pričela, izvajalca del pa sta naša gradbena enota Maribor in Stavbar. Avtobusna postaja naj bi se gradila pospešeno, končana pa naj bi bila do 29. novembra prihodnjega leta. Vrednost naložbe je 7,48 milijard dinaijev. • • • Čeprav bo že čez kak mesec pričela obratovati v Mariboru že četrta, tokrat najsodobnejša betonarna, so se na seji delavskega sveta tozda GE Nizke gradnje Maribor odločili za postavitev svoje betonarne. V mariborski gradbeni enoti se čudijo taki odločitvi, nizkograjčani pa so že pripeljali v Maribor betonarno, ki je bila pred tem v Kidričevem. Zakaj vztrajajo eni in zakaj se čudijo taki odločitvi drugi, boste lahko prebrali v naslednji številki Gradisovega vestnika. Štrof Izkop za prizidek h Kmetijskemu inštitutu Boris Kidrič v Ljubljani. Na Hajdrihovi 19 v Ljubljani_ Pripravljalna dela za prizidek k inštitutu 11. avgusta je oživelo gradbišče tozda GOL na Hajdrihovi ulici v Ljubljani. Na prostoru med pritličnim objektom FNT in obstoječo stavbo Kmetijskega inštituta Boris Kidrič so se začela pripravljalna dela za bodoči prizidek, ki bo imel obliko črke »L«, meril pa naj bi 41 krat 16 ter 8 krat 17 metrov. Prizidek k stavbi inštituta bo imel klet, pritličje in tri nadstropja. Z inštitutom Boris Kidrič bo funkcionalno povezan v štirih etažah, v pritličju pa tudi s FNT. Pripravljalna dela so se začela s podiranjem obstoječih objektov, čiščenju je sledil izkop gradbene jame ter nasutje in komprimiranje tampona, ob tem pa je bilo potrebno sanirati tudi temelje objektov, ki obkrožajo gradbeno jamo. V času našega obiska nam na gradbišču še niso mogli zaupati datuma dejanskega pričetka gradnje prizidka. Na gradbišču tudi še ni bilo žerjava. Teren je pripravljen, z investitorjem naj bi se dokončno pogodili te dni, v pričakovanju dovoljenja za začetek del pa si želijo, da bi jim šlo vsaj še nekaj časa na roke tudi vreme. G. B. 4. oktober dan Gradisa — 4. oktober dan Gradisa — 4. oktober dan Gradisa — 4. oktober 42-letnica Gradisa Za boljši jutri Gradis (GRAdbena Direkcija Slovenije) je bil ustanovljen 4. oktobra 1945. leta, kot prvo slovensko gradbeno podjetje, pred katerega je bila postavljena težka in odgovorna naloga - obnoviti porušeno domovino in začeti s kapitalno gradnjo industrijskih objektov, kot osnovo za nadaljnji razvoj in napredek. Gradisovci so nalogo sprejeli s polno odgovornostjo. Kljub temu, da ni bilo gradbene mehanizacije in strojev (nekaj smo je prevzeli od 1. inženirske brigade VII. korpusa NOV in POJ, ko je le-ta bila jeseni leta 1945 razformirana), je obnova dobro napredovala. Pridne roke in zavzetost pri vsakodnevnem delu, odrekanja, akcijaško delo in veliki napori vseh so vplivali na hitro obnovo in gradnjo novih objektov. Zgradili smo Litostroj, TAM, Iskro, Kidričevo, Luko Koper, energetske objekte, železarne Ravne, Store in Jesenice, avtocesto Ljubljana-Za-greb, to pa je bila osnova našega nadaljnjega razvoja. Zatem so prišla na vrsto stanovanja, bolnice, šole, hoteli, telekomunikacijski centri in drugi infrastrukturni objekti. Na tisoče objektov. Ves ta čas je Gradis nosil zastavo slovenskega in jugoslovanskega gradbeništva; uvajal je sodobno teh- nologijo gradnje, začel s shematičnim izobraževanjem kadrov za potrebe gradbeništva, vključil se v mednarodno delitev dela z nastopom na tujih trgih itd., a nikoli ni bila pozabljena skrb za delavca. Gradis je prvi začel graditi sodobne samske domove, zgrajeni so bili štirje počitniški domovi, delavcem je bilo omogočeno športno-rekrea-tivno udejstvovanje, velika in posebna skrb pa je bila in je še danes namenjena socialno-zdravstvenemu varstvu zaposlenih, družbenopolitičnem delovanju in obveščanju. Vsem delavcem Gradisa čestitam ob njihovem prazniku, dnevu Gradisa - 4. oktobru, z željo, da bi tudi v prihodnje nadaljevali svetle tradicije naših predhodnikov, to pa bomo dosegli z vestnim in odgovornim delom, kajti le-to je osnova za napredek, za boljši jutri. Urednik Bilo ie ored leti Tudi ženske so delale na gradbiščih • Od Milana Moderniča smo dobili staro fotografijo, posneto pri zaključku del na nekem stanovanjskem bloku. Po posnetku sodeč je od takrat preteklo že mnogo let, fotografija je nastala nekje v Mariboru, saj je med delavci tudi pet žensk. Takrat je bilo to povsem običajno, danes pa pri gradbenih delih ne najdemo več ženske delovne sile. Zanimivo bi bilo zvedeti kaj več o posnetku oziroma o času, v katerem je nastal. Pišite in sporočite nam. F. Štromajer X_________________________________________________________________y Počitek po napornem delu. Iz Gradisovega albuma Gradbeniki so od nekdaj radi pili pivo Na posnetke, pa tudi na ljudi pri Gradisu izpred mnogo let kar prevečkrat pozabljamo. Tokrat objavljamo že malce porumenelo fotografijo posneto nekje na gradbišču po napornem delu. Gradbeniki so si že takrat radi gasili žejo s pivom, sicer pa,kdo si ga ne bi privoščil po celodnevnem težkem delu. Nekaj delavcev smo sicerprepoznah-ne pa vseh. Zato prosimo vse tiste, ki bi se prepoznali ali pa prepoznajo še koga drugega, da se nam oglasijo. Da ne bi vsi gradisovci razmišljali,naj povemo, da je posnetek nastal nckje v okolici Maribora, na njej pa naj bi bili delavci mariborske gradbene eno Pišite nam tudi kdaj,in seveda kje,je nastal posnetek. Franjo Štromaje' Iz zgodovine Gradisa ____ , Spomini na leto 1950 Leta 1950 se je odprl nov gradbeni sektor tedanjega Gradisovega gradilišča Ljubljana na Brdu pri Kranju. Za vodjo tega sektorja je direkcija določila Lojzeta Turela, za nabavo in skladišče tovariša Ošlaja, mene pa za splošne potrebe sektorja. vrtnarskega pomočnika. Bilje bister, urejen, vesel in živahen fant. Pri delu smo kar precej sodelovali, enkrat me je za kratek čas celo nadomeščal, ko bi jaz moral biti dežuren, pa sem moral na vlak, ki bi ga sicer zamudil. Tudi jedli smo skupaj v menzi. Ker so dela na Brdu trajala tja v leto 1952, se je Dare Ulaga takrat vpisal na igralsko akademijo in je bil že leta 1959 sprejet v Mestno gledališče v Ljubljani. Zelo mi je žal, da je umrl. Imel sem ga vseskozi v lepem spominu. Rafael Bajec Z nami je na Brdu delala tudi skupina iz Mestne vrtnarije Ljubljanske, ki jo je vodil sedaj že pokojni tovariš Lap. Urejali so parke in po potrebi presajali drevesa. Ker so pri težjih opravilih uporabljali tudi Gradisovo delovno silo, smo kar lepo sodelovali. Kot zanimivost naj povem, da je imel tovariš Lap svojega vrtnarskega pomočnika, ki ni bil nihče drug kot pred kratkim umrli slovenski gledališki in filmski igralec Dare Ulaga. Takrat je bil star okrog 20 let, je pa prišel na Brdo iz Kmetijske šole v Mariboru. Na Brdu si je nabiral delovnih izkušenj, ki so potrebne za Za čistejše okolje V Ilirski Bistrici zabili 256 kolov V Sloveniji že vrsto let poteka akcija za izgradnjo čistilnih naprav, da bi tako našim zanamcem pustili vssy sprejemljivo bivalno okolje. Industrializacija proizvodnje je bila v povojnem obdobju v takem razmahu, daje bilo onesnaževanje našega okolja vidno na vseh področjih. Se danes smo lahko priče tovrstnim katastrofam, tako da je zares že skrajni čas, da tudi v Sloveniji pod-vzamemo vse ukrepe za izboljšanje oz. preprečevanje takšnega stanja. Tu gre v prvi vrsti za onesnaževalce naših voda, ki jih je vse več. Med večjimi je tudi Tovarna organskih kislin iz Ilirske Bistrice, ki je v reko Reko občasno spuščala tudi odplake, ki so imele daljnosežne posledice za floro in favno tega kraja. Gradisovi delavci so delo opravili ob pomoči delavcev Hidro Koper in Primorja iz Ajdovščine. Kot kaže pa bo še letos konec tovrstnih težav, saj so začeli graditi novo čistilno napravo. Ker je lokacija le-te na slabo nosilnih tleh, nedaleč od tovarne, je bilo potrebno najprej zabiti kar 256 kolov za pripravo temeljne plošče objekta. . . .... . In tu so prišle investitorju prav Gradisove izkušnje, saj so bili zabiti vsi koli v nekaj dneh. Tudi skromna ekipa delavcev tozda GE Koper je dala pomen našemu sloganu - izkušnje, strokovnost, kakovost - kar je enota razvojne službe dopolnila s kontrolo in meritvami opravljenega dela. Objekt čistilne naprave, katerega se veselijo tako krajani kot tudi delavci TOK-a, pa gradijo delavci Primorja. M. K. Humoreska Zahvale Ob boleči in prerani izgubi mojega moža Franca Plesca se najisk: reneje zahvaljujem vsem, ki ste mi v najtežjih trenutkih stali ob strani in mi pomagali, mi izrazili osebna in pisna sožalja ter mu poklonili cvetje in ga tako številno pospremili na njegovi prerani zadnji poti. Žalujoča žena Antonija Plesec Ob boleči in prerani izgubi očeta Franca Plesca se iskreno zahvaljujeva vsem sodelavcem iz tozda Gradbena operativa Ljubljana, Biroja za projektiranje Ljubljana, Delovne skupnosti skupnih služb in vsem ostalim delavcem Gradisa za sočustvovanje, izrečena sožalja in za številno podarjeno cvetje. žaiujoči hčerki Helena Plesec in Zlatka Lovišček Ob boleči izgubi moje sestre Marije Vranješevič se iskreno in od srca zahvaljujem za izrečeno sožalje in denarno pomoč Kovinskim obratom Ljubljana, Inženiringu, Centralnemu laboratoriju, Gradbeni operativi Ljubljana in delavcem Maximarketa, ki delajo v naši menzi. Mato Vranješevič Disciplinska komisija in izgubljeni boni Če odkrito priznam, mi je bilo obeh kar malo žal, ljubezniva in prijavna sta bila in sta še, kljub vsemu, kar se je zadnje čase zgodilo. Vendar pa -red mora biti, služba je služba, kam bi pa prišli, če bi vsi tako... Nekateri se sicer smejejo, suvajo s komolci in v šali trdijo, da se zaradi takih stvari svet ne bo podrl, da - nasprotno - prav zaradi takih stvari še stoji ... In druge neumnosti. Meni pa ni lahko, tovariši! Mesto predsednika disciplinske komisije je odgovorna in težka naloga in postavi človeka, ki ga zaseda, v težak položaj. Vzemimo, na primer, le primer Toneta in Tončke. Nič ne rečem, dobra delavca sta, čeprav sta oba še zelo mlada, saj je njej šele kakih devetnajst let, njemu pa nekaj več, pred slabim letom je prišel od vojakov. Tudi to ni nič hudega in nenavadnega, da se imata rada, celo lepo je to, mlada sta. Vendar pa, ni prav, kar sta storila, ni prav, kar sta počela! Sploh pa je kar dolgo trajalo, da smo jima prišli na sled, bila sta zelo previdna in zvita. Dobro sta se znala skrivati. Ali nič ni tako skrito, da ne bi postalo očito in še tako zvit lisjak se nazadnje ujame! Nekega dne, bilo je ravno med odmorom za malico, je po jedilnici završalo. Novica! je šla od mize do mize, smeh se je širil tako nezadržno, da ga je bilo nemogoče ustaviti. To je bilo veselje za opravljalce in zavistneže! Poklicali so me k direktorju, tam je bil že kadrovski in Janez, mojster in neposredni vodja skupine, v kateri sta delala Tone in Tončka. Skladiščnik Polde je poročal: »Šel sem čisto v zadnji del skladišča, ki ga le redko uporabljamo. Za nekimi starimi omarami sem zaslišal nenavadne šume. Potiho in previdno sem se približal in vse bolj jasno mi je bilo, kaj slišim. Za omaro sta dva očitno nekaj počela, saj veste kaj. Pokukal sem skozi špranjo in ju videl, Toneta in Tončko, ravno sredi najbolj veselega dela___Potem sem se spomnil, da sta že nekaj časa izginjala in to vedno v času malice.« »Disciplinska,« je odločil direktor. Sklical sem disciplinsko komisijo in poklical grešnika. Nič nista tajila, vse sta priznala. »Zakaj sta to počela. Imata kakšno pojasnilo?« sem jima skušal pomagati. Spogledala sta se. Zelo jima je bilo nerodno. »Rada se imava,« je dejala ona. »In še nekaj,« je dodal on. »Bone za topli obrok sva izgubila pa sva morala čas za malico nekoliko izpolniti.« No, povejte mi, kaj naj v takem primeru stori disciplinska komisija? E. J. Jesen je najlepši čas za planinarjenje Ljubiteljem hoje in planin Planinsko društvo Gradis ima v svojem programu izletov za letošnjo jesen številne zanimive ture in vrhove. Celoleten program obsega 30 izletov, od katerih so planinci opravili že 22. Žal, daje odpadel izlet v Visoke Tatre, ki bi moral biti po programu od 16. do 22. avgusta. Septembra in oktobra se lahko udeležite naslednjih izletov: Datum Smer izleta Cilj 19. september 26. september 3. oktober 17. oktober Predel-Mangart-Predel Kmica-Kriški podi-Škr-latica-Vrata Medvodje-Dolga njiva—Košut. Turk-Med-vodje Stegovnik-Planina Javor-nik-Kališče-Preddvor Mangart, 2678 m Škrlatica, 2738 m Košut. Turk, 2133 m Stegovnik, 1692 m Vse informacije dobite pri Ivu Komarju (DSSS), telefon 441 -422 ali pri Rajku Kogeju in Tonetu Jasenovcu (oba Inženiring), telefon 448-241. Pridite tudi vi med planince, dobro se boste počutili. C. P. V spomin_________________ Franc Plesec 25. avgusta smo se za vedno poslovili od sodelavca, prijatelja in tovariša Franca Plesca. Franc Plesec je kot mlad fant že zgodaj odšel iz rodnega Ljubnega v zgomjesa vinjski dolini v svet, da bi uresničil svoje želje po znanju in boljšem življenju. Po končani poklicni šoli elektro smeri in praksi v celjskem EMU je kot 19-leten prišel v Ljubljano in se jeseni 1951. leta zaposlil v tedanjih Centralnih obratih Gradisa kot elektrikar. Kot prizadeven delavec je z veliko vnemo poprijel za vsako delo, ki ga je bilo potrebno opraviti v tistih, še težkih časih. Ni poznal besede »ne morem« ali »ne znam«. Delo je opravljal vestno in izredno natančno, saj njegov poklic ni poznal površnosti. Zaradi njegovih dobrih lastnosti, delovnih uspehov in stalne želje po novem znanju je že po štirih letih dela odšel na specializacijo na Primorsko, v Dekane. Tudi povrnitvi v Ljubljano 1959. leta je ostal zvest Gradisu. Z leti seje kalil v nepogrešljivega strokovnjaka, bil pa je tudi dober učitelj in je vsakomur, kije prišel delat v elektro oddelek, nesebično prenašal svoje bogato znanje in delovne izkušnje. Kot vesten in natančen pri delu j.e prevzel zelo zahteven »Wacker« servis, ki je pod njegovim vodstvom zrasel v uspešen m kvaliteten samostojen oddelek in ki je pripomogel k slovesu Gradisa ne samo v Jugoslaviji, temveč tudi izven naših meja. To je bila v veliki meri zasluga Franca Plesca. Bil je dober in pošten delavec, pri tem pa je ostal vedno izredno skro- men. Bil je tiste vrste človek, ki si ga lahko vsak kolektiv samo želi, kajti značaja, ki ga je nosil v sebi, ni bilo mogoče spremeniti. Imel je še mnogo načrtov, ki jih žal, ni mogel uresničiti. Ni mu bilo, dano, da bi dočakal upokojitev, se posvetil svojim domačim ter odložil breme zahtevnega dela. Kruta usoda je posegla v njegovo življenje in ga iztrgala iz naših vrst prav v dnevu, ko je praznoval 55. rojstni dan. Franc Plesec je celo svoje življenje posvetil Gradisu, ki mu je bil kar drugi dom. Čeprav ga nihče ne bo mogel nadomestiti, se bomo potrudili, da bomo nadaljevali njegovo delo tako, kot ga je začrtal - vestno, natančno in odgovorno. Sodelavci tozda Kovinski obrati Ljubljana ABRAHAMI! Prišel je pote Abraham, te popeljal v svoj hram. Ne skrbi, če je mimo pol stoletja, pri nas si deležen večnega poletja. Zato na vaše zdravje Abrahami, pridemo Še mi za vami. Septembra imamo v Gradisu kar 18 Abrahamov, delavcev, ki so se rodili pred petdesetimi leti. Ob jubileju želimo Abrahamom vse najboljše, še na mnoga zdrava leta in prijetno praznovanje! - A j iz Bečič - Gradbena operativa Ljubljana - Franc Predikaka - GE Maribor - Ante Petrovič - GE Ravne na Koroškem - Edvard Tratnik - Kovinski obrati Maribor - Dragomir Gospavič - Gradbena operativa Ljubljana - Karel Buček - GE Ravne na Koroškem - Vujadin Miškovič - Gradbena operativa Ljubljana - Pavao Pavič - GE Nizke gradnje Maribor - Ivan Božek - Gradbena operativa Ljubljana - Ncdo Nedič - Obrat gradbenih polizdelkov Ljubljana - Mirko Jarc - Kovinski obrati Maribor - Hasan Tabakovič - Gradbena operativa Ljubljana - Alfred Škregulj - GE Maribor - Mijo Tomašič - Gradbena operativa Ljubljana - Ana Majnardi - Biro za projektiranje Ljubljana - Ivan Kralj - Gradbena operativa Ljubljana - Mato Barukčič - GE Celje - Štefan Kramar - GE Maribor ✓sA/\rATVW\AA/VWWWW' A ^ ^ * , M. F. jj Zahvale Dnevi in tedni minevajo, pa se šele sedaj počasi in boleče zavedamo, da našega ljubega atka, Boltežarja Hvastije, dipl. inž., ni več. Radi bi se zahvalili vsem njegovim nekdanjim sodelavcem in prijateljem iz Gradisa, še posebej iz tozda GE Nizke gradnje Maribor, za vso pomoč, tolažilne besede, darovano cvetje in izrečena sožalja ob zadnjem slovesu. Hvala tudi tov. Andreju Ježu za ganljiv poslovilni govor. Ati v naših srcih še živi... Družina Hvastija Ob nenadomestljivi izgubi mojega najmlajšega sina Radovana Kovačiča se najiskreneje zahvaljujem kolektivu GIP Gradis tozd Strojno prometni obrat za izraze sožalja, darovano cvetje, denarno pomoč in spremstvo na njegovi prerani zadnji poti. Enako se zahvaljujem vsem, ki so mi v času njegove borbe za življenje stali ob strani, me bodrili in vlivali upanje. Vsem še enkrat hvala! Mami Marija Ob smrti moje drage mame se iskreno zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem iz DSSS - Računovodsko instruktažna služba in OO ZS za izrečeno sožalje in darovano cvetje. Še posebno se zahvaljujem tistim, ki sojo pospremili na njeni zadnji poti. Marija Grgič V spomin _______________ Franc Štuhec Pred slabimi štirimi leti je Franc Štuhec odšel v pokoj. Tiho in skromno, kakor je živel in delal vsa ta leta pri Gradisu. Prijatelji in sodelavci so m*1 zaželeli še veliko zdravih let, žal pa je življenje hotelo drugače. Pred sedeminštiridesetimi leti se je pričelo njegovo življenje v okolju, ki je znalo ceniti pravo, pošteno delo. Mladost pa ni mogla mimo takratnih družbenih razmer, ki so ga pahnila v kolesja vojne vihre. Toda že leta 1949 najdemo Frančka kot zidaija med gradisovci. Želja po znanju je bila močnejša in tako je ob delu končal gradbeno delovodsko šolo v Mariboru in Ljubljani. In prav tu se začenja njegova pot pravega gradbenika, ki je užival spoštovanje v krogih gradbeništva. Ob odhodu v pokoj je zaupal svojim sodelavcem, da je vodil natančen seznam objektov, ki jih je gradil, pa tudi najpomembnejše dogodke med gradnjo. Delal je praktično povsod, kjer je delal tozd GE Maribor. V Kidričevem, v Mariboru na izgradnji restavracije Center, Kina gledališče, na Univerzitetni knjižnici, Domu počitniških organizacij, Dravskih elektrarnah, Modni hiši in Emoni, v Tovarni dušika Ruše in nazadnje na izgradnji Slovenskega narodnega gledališča v Mariboru. Takšen, kot je bil do sebe, je bil tudi do svojih sodelavcev - strog, a pošten. Ni razlikoval objektov po pomembnosti, ampak je vedno dejal, da bi želel iti mimo »svojih« objektov z mimo vestjo. 7,a svoie delo je prejel Gradisovo nagrado v letu 1981, poleg tega pase več družbenih priznanj. Z Gradisofl1 je živel tudi, ko seje upokojil. Bil je steber Gradisovega pododbora up°' kojencev v Mariboru. Za njim je ostala praznina, a spoznanje, daje veliko storil za Gradis, nas obdaja z za-hvalnostjo. . ■ Težko je v teh trenutkih dojet’ resnico, da ga ni več med nami. P°' skušali bomo posnemati njegov0 delo in se držati pregovora znamenj' tega arhitekta Jožeta Plečnika, ki Je dejal: »Minljiv si, le tvoja dela s°' tvoj spomin!« Sodelavci iz tozd Posnetek za spomin mariborskih upokojencev na slovenjegraškem letališču. Posebno doživetje za vse Izlet upokojencev iz mariborskih tozdov Gradisa Tako kot vsako leto, smo se tudi letos upokojenci Gradisovega društva upokojencev, pododbor Maribor, odločili za organizacijo izleta. Taka srečanja so za nas upokojence vedno posebno doživetje, saj je to prilika za obujanje spominov na čase, ko smo aktivno delali in se trudili za lepši jutri nas in naših potomcev. Ob lepem vremenu smo se zjutraj zbrali pred mariborskim kolodvorom. Bilo nas je 140, tako da smo napolnili tri avtobuse. Pot nas je vodila skozi prelepo Dravsko dolino do Dravograda, od tam pa smo krenili proti Slovenj Gradcu, kjer smo si med drugim ogledali muzej NOB. Prvi Počitek je bil na slovenjegraškem letališču. Posebno navdušilo nas je naše prelepo Titovo Velenje s svojim znanim jezerom. Od tam smo se prek Šoštanja, kjer smo si ogledali termoelektrarno, peljali v zdravilišče Topolšico. V lepo urejenih termah smo se sprostili ob sprehodih, kopanju in drugi zabavi, kakor si je pač kdo zaželel. Vse prehitro je minil čas, vse premalo smo spregovorili o vsem, kar nas je včasih vezalo po službeni dolžnosti. Ob sedmih zvečer smo se razšli z željo in z upanjem, da se bomo prihodnje leto zopet sestali v tako lepem številu. Lepa hvala vsem, ki so kakorkoli pripomogli pri organizaciji našega srečanja. Ob tej priliki bi še dodal, da naj upokojenci v Mariboru izrazijo že vnaprej svoje želje za naslednji izlet in ja-v,jo svoje predloge. Slavko Kerme| Z X Katrca za vse Oh Katrca, Katrca, francosko dekle, odkar si pri nas, si dekla za vse. Gori, doli, naokoli, te vozijo po mili volji, na gradbišča in v lioste, če le imajo »prave« goste. Bencin smrdi, motor brni, vse leti na vse strani, je tebi vroče, je meni vroče, bo Gradisu plačat’ to mogoče? Od pivnice pa do bifeja, voznike tvoje matra žeja, dokler te rja ne požre, nihče se ne usmili te. Res smiliš se mi ti na moč, saj si dežurna tud’ ponoč’, dokler vseh pivnic ne zapro, počitka zate pač ne bo. Dag pa nič na boljšem ni, podobno njemu se godi, če pa vaju ni, Rent-a-car trpi. Zato edini vajini so upi, da Dinos vaju še odkupi, potem pa pridejo vozila nova, da vse lahko začne se znova. V___________________________J Gradisovo ime v mladinski teniški svetovni eliti Uspešen nastop Iztoka Božiča Dobra igra Iztoka Božiča (Teniški klub Gradis-Branik) na Borotra kupu proti Madžarom pred časom v Mariboru, je bila povod za poziv zveznega kapetana Tomislava Liszta za sodelovapje na turnirjih v avstrijskem Beljaku ter madžarskem mestu Nyiregyha. Oba turnima štejeta za svetovno jakostno lestvico mladincev do 18 let. Čeprav Iztok Božič še ni napolnil 16 let, je na teh turnirjih dosegel dobre rezultate in osvojil svoje prve točke in s tem uvrstitev na svetovno jakostno lestvico. Poleg Božiča je na obeh turnirjih sodeloval tudi Jugoslovan Ognjen Pavlovič. V Beljaku sta morala oba igrati kvalifikacije, kajti na glavnem tumiiju je bilo prostora samo za 32 najboljših igralcev iz 12 držav. Božič je slavil nad Avstrijcema Geppe-lom (6/0,2/6,6/4) ter Hauserjem (6/2, 6/1). Pavlovič pa je premagal Bodizsa (7/5,6/2) ter Ranner-ja (6/1, 6/1), oba Avstrija. V nadaljevanju je Pavlovič izgubil proti Bolgaru Ivanu Vele-vu, Božič pa je naletel na razpoloženega domačina Jevschenaka in šele po dolgotrajnem boju klonil z rezultatom (4/6, 7/5, 3/6). Na tumiiju v madžarskem mestu Nyergihaza je 8 držav za- X_______________________________ stopalo kar 64 tekmovalcev. V tako hudi konkurenci sta se Jugoslovana dobro uvrstila, saj je Božič izgubil šele v tretjem kolu proti razpoloženemu osemnajstletnemu Madžaru Nagyu (3/6, 3/6), Pavlovič pa je izgubil v četrtfinalu prav tako proti Madžaru Noszalyu (4/6, 6/7). Božiča čaka sedaj turnir v Lar-naki na Cipru, kjer bo imel ponovno možnost osvojiti točke za svetovno jakostno lestvico. Turnir bo od 14. do 20. septembra, nato pa gre na turnejo po Skandinaviji, kjer se bo udeležil dveh velikih mednarodnih tuminev. Seveda je vse to še vprašljivo, kajti sedaj še nima zagotovljenih finančnih sredstev. Zagotovo pa pojde v začetku decembra na Švedsko, kamor ga je povabil trener švedske reprezentance, kjer bo treniral skupaj z mladimi švedskimi reprezentanti. Tam naj bi ostal ves mesec, udeležil pa se bo tudi zaključnega turnirja. Tradicionalna nogometna tekma Poročeni : Neporočeni 8:3 V lepem in sončnem vremenu sta se na tradicionalni nogometni tekmi srečali ekipi Poročenih in Neporočenih iz tozda Kovinski obrati Maribor. Sre-Zelezničarja v športnem parku na Taboru. Čanje je bilo na stadionu Vzdušje pred samim srečanjem je bilo nekoliko naelektreno, saj so Neporočeni ponovno obljubljali presenečenje, to je zmago kot pred dvema letoma, ko so zmagali po izvajanju 11 -metrovk. Poročeni so bili bolj tiho in zatrjevali le, da bodo vse, kar znajo in zmorejo, pokazali na igrišču. Že začetek srečanja je pokazal, kdo je gospodar na igrišču, saj so Poročeni imeli prvo priložnost že v drugi minuti, prvi gol pa so dosegli v šesti. Vratar Neporočenih je imel veliko dela, a kljub vsemu je bil nemočen pred napadalci Poročenih (Štehec, Križanič, Topolovec in Vranič), tako da je bil izid prvega polčasa 6:1, ker so Neporočeni dosegli svoj edini gol iz 11 -metrovke. V drugem polčasu, kot da so se Poročeni zadovoljili z doseženim rezultatom. Igrali so lagodno in nezainteresirano, tako da je bil izid samo v drugem polčasu 2:2. v skupnem seštevku pa 8:3. Sodnik Maijan Lušicky, nekdanji gradisovec, je svoje delo dobro opravil, tako da delegat srečanja Alojz Hraščanec ni imel bistvenih pripomb na sojenje. Po srečanju je lep kovinski pokal (športniki so ga izdelali sami) zmagovalcem predal tehnični pomočnik direktorja Ludvik Černivec. Prevzel gaje kapetan Poročenih Anton Viš-ner. Gledalci, zbralo se jih je nekaj manj kot sto, so bili s prikazanim nogometom zadovoljni, nogometaši pa so se po srečanju zbrali v bližnjem domu upokojencev. Selektor Poročenih Venigerje po srečanju izjavil, da je bila tekma borbena, dinamična in zelo fer ter da so Poročeni igrali tako, kot so se pred srečanjem dogovorili, kar jim je tudi prineslo uspeh. Selektor Neporočenih Ferlinc je bil razočaran nad igro svojega moštva, saj so fantje igrali slabo, neborbeno in nepovezano, presenečen pa je bil nad Poročenimi, ki so igrali ..lahkotno in kombinirano. Priznal je tudi, da bi izid lahko bil še ugodnejši za Poročene. Moštvi sta nastopili v naslednjih postavah: Poročeni - Kmičnik, He-rega, Šenveter, Humek, Viraj, Perkovič, Topolovec, Križanič, Višner, Vranič, Friš, Petrič, Štehec, Vogrin, Kozjak in Centrih; Neporočeni-Pleteršek, Meznarič, Vidovič, Škr-get, Kovačevič, Nešič, Veniger, Kontrec, Arklinič, Novak, Šraj, Mileč, Posel, Polanec, Dornik, Tretjak in Pukšič‘ Branko Vranič Josip Humek Gradisovci v ČSSR prijetnem sprehodu v okolici Ditrichovega. eškim narodom imamo veliko skupnega Da se da na dopustu združiti prijetno s koristnim, je bilo ponovno dokazano na počitnikovanju naših delavcev v ČSSR, ki so bili gostje gradbenega podjetja Bytostav iz Ostrave, s katerim ima Gradis počitniško izmenjavo že več kot 20 let. Delavci iz Bytostava so letovali v našem počitniškem domu v Biogradu, gradisovci pa smo poleg Prage videli še veliko lepih in zanimivih krajev v ČSSR. Vožnja čez mejni prehod Šentilj in Avstrijo je bila udobna, tako da smo kar hitro prišli v zibelko slovanske kulture - Prago, kjer smo ostali šest dni. Ta čas smo izkoristili za oglede kultumo-zgodovinskih znamenitosti v njeni ožji in širši okolici, to pa zato, ker najožje središče Prage renovirajo. Dela bodo zaključena prihodnje leto, ko bodo v ČSSR proslavili 70-letnico ustanovitve republike. Bilo je veliko za videti, in sicer Karlove Vary, Marianske Lažni, čudovito ohranjene in opremljene gradove Hluboko, Konopište, Karl-stein, Hračane, Višegrad s svojo pravljično zgodovino itd. Uživali smo v vožnji z metrojem, ki mu domačini popularno pravijo »deci metro«, ker je njegova dolžina le 27 kilometrov. Obiskali smo tudi znameniti variete Praga, mojstrska dela našega rojaka Jožeta Plečnika, žalostne ostanke vasi Lidice, kjer se je okupator kruto maščeval nad nedolžnim prebivalstvom. Dva dopoldneva pa smo izkoristili za nakupe in smo imeli še kar prijeten občutek, daje dinar na Češkem še cenjen in nekaj vreden. V drugem delu počitnikovanja smo se odpravili v severo-vzhodni del dežele. Najprej smo se ustavili v mestecu Opočno, v katerem kraljuje prekrasen istoimenovani renesančni dvorec, kjer je naše delavce pričakala dobrodošlica z fanfarami in glasbo v renesančnem stilu. Bogastvu, katerega skriva ta dvorec, se nismo mogli načuditi in je prava paša za oči. Pot nas je nato vodila v počitniški dom Bytostava v Detrichov. V tem športno-rekreacijskem središču nam je bilo omogočeno plavanje v zaprtem bazenu, uporabljali smo lahko savno in maserske usluge. Precej prostega časa smo izkoristili za prijetne sprehode po bližnji okolici, najbolj prizadevni pa so zapravili še zadnje krone za nakupe v bližnjem mestu Jeseniku. Vsi smo si bili edini, da so se naši gpstitelji res potrudili, da bi nam Češka ostala v najlepšem spominu. Ugotovili smo, da nas ne povezuje samo slovanska kri, ampak tudi prijateljstvo med obema podjetjema in narodoma. Škoda, da je pri nas premajhno zanimanje za letovanje v ČŠSR. Morda je vzrok v premajhni propagandi? Večini gradisovcev, ki smo bili na počitnicah v ČSSR v času od 16. do 27. avgusta, je ob slovesu z gostitelji prikapljala solza iz oči. To je bil še en dokaz več, da imamo s Češkim narodom veliko skupnega, vendar nas ločuje razdalja med državama. Janez Dolar Po napornih ogledih Prage se je bilo prijetno nasloniti na Karlov most. V ozadju so Hradčani. Pred novim državnim prvenstvom v kegljanju Novice iz KK Gradis Kegljači Gradisa so že začeli s pripravami za kegljaško sezono 1987/88. Letos je prvič organizirana enotna I. zvezna liga. Doslej so klubi nastopali le v republiških ligah, potem pa so najboljši nastopili na dveh turnirjih, tako da smo dobili ekipnega prvaka države. Nov tekmovalni sistem bo najverjetneje vplival na dvig kvalitete in popularnosti kegljaškega športa pri nas. Juvančič se je vrnil Albin Juvančič je le eno sezono nastopal za zagrebško Grmoščico, sedaj pa je ponovno v nekdanji sredini, saj se je vrnil v KK Gradis. Iz JLA je prišel tudi Matjaž Hočevar, tako da bo moštvo Gradisa nastopalo v enotni prvi zvezni ligi precej okrepljeno. Bojan Marinček se še ni odločil, ali bo nastopal tudi letos, ali pa bo zaključil svojo športno kariero. Ekipa KK Gradis Prvo moško ekipo KK Gradis naj bi v prvi zvezni ligi sestavili izmed naslednjih igralcev: Darko Bizjak, Boris Urbanc, Matjaž Hočevar, Dušan Ivačič, Ivo Vidakovič, Dore Zdešar, Vinko Janša, Mojmir Bortek, Robert Blaga, Albin Juvančič, Boris Benedik in Slavko Zorman. Trener moštva je Franc Belcijan, tehnični vojda pa Peter Curk. Vodja drugega moštva je Miha Fortuna. Cilji ekip v letošnjem letu Na seji IO kegljaškega kluba Gradis so bili sprejeti cilji za tekmp-valno sezono 1987/88, in sicer: a) osvojitev prvega in drugega mesta v zvezni ligi, b) osvojitev jugoslovanskega kegljaškega pokala, c) drugo mesto na mednarodnem tekmovanju (Evropa pokal ali Do-nav pokal), d) doseganje čim boljših rezultatov na republiškem in zveznem tekmovanju parov in posameznikov, e) uvrstitev čim več kegljačev Gradisa v republiško in državno reprezentanco. Premije in nagrade Na seji IO so potrdili tudi nove višine premij oziroma nagrad za dosežene uspehe. Za zmago na tekmi I. zvezne lige na domačem kegljišču dobi vsak igralec 10.000 din, za zmago v gosteh pa 20.000 din. Za osvojeno republiško prvenstvo posameznikov znaša nagrada 50.000 din, za naslov državnega prvaka med posamezniki pa 120.000 din. Na republiškem prvenstvu parov naj bi zmagoviti par dobil 50.000 din in na zveznem prvenstvu 120.000 din. Za osvojitev državnega ekipnega prvenstva je predvidena nagrada za ekpo v višini 400.000 din, za osvojitev jugoslovanskega pokala pa polovica tega zneska. Vkolikor bi moštvo Gradisa osvojilo evropski pokal, bi nagrada znašala milijon dinaijev za ekipo, za osvojeno drugo mesto pa pol te vsote. Za zmago v donavskem pokalu bi moštvo dobilo 600.000 din, za drugo mesto pa pol manj. Posebne nagrade Igralec, ki doseže rekord kegljišča na republiškem ali višjem tekmovanju, dobi 20.000 din, za podrtih tisoč kegljev na kegljišču Gradisa pa 100.000 din. Spominski turnir Tudi letos bo KK Gradis ob obletnici smrti staroste KK Gradis Antona Martinška organiziral spominski turnir - Martinškov memorial - na katerem se bodo pomerili najboljši posamezniki iz večine slovenskih kegljaških klubov. Zahvali Ob boleči izgubi očeta Feliksa Zadravca se v imenu mame ter bratov in sester z družinami zahvaljujem sodelavcem in sindikatu Kovinskih obratov Ljubljana za izrečeno sožalje in venec. Florijan Zadravec Zdravniški pregledi se začnejo •Herjenjem višine in tehtanjem ... ... sledi merjenje količine mastnega tkiva (tega je največkrat preveč)... ... ugotavljanje gibčnosti in elastičnosti hrbtenice... ... in merjenje pljučne kapacitete s spirometrom. Nadaljevanje uspešne akcije Preventivno-rekreativni oddihi v Čateških Toplicah V Gradisu že nekaj let uspešno vodimo dokaj množično akcijo pošiljanja delavcev na preventivno-rekreativne oddihe in v manjšem številu tudi na terapevtska zdravljenja v zdravilišča. Spomladi gredo delavci v Zeleno laguno Pri Poreču, jeseni pa v Čateške Toplice. Letno se teh oddihov udeleži čez sto delavcev. Rekreanti so razvrščeni v tri skupi- Prva jesenska skupina, štela je 26 ne, vsaka skupina pa ima svoj pro-delavcev, je bila v Čateških Topli- gram vadbe, ki je strokovno vodena, cah od 7. do 17. septembra, druga, V četrti skupini so vsi tisti z odveč- nekoliko manj številna, pa bo odšla nimi kilogrami, oktobra. Dopoldanske vaje trajajo tri ure, Takoj po prihodu v Čateške Top- popoldanske pa dve. Rekreantom je ‘>ce opravijo vsi delavci zdravniške na voljo zunanji in notranji bazen s Poglede (teste fizične pripravljeno- toplo vodo (35 stopinj), trim kabini), na osnovi katerih ekipa zdravnic net, kegljišče, savna, poleg tega pa kov določi vaje in intenziteto vadbe, tečejo, kolesarijo, hodijo na daljše P-KG je za vse obvezen •"etminutna testna vaja (Astrandov test) poganjanja ergometra - kolesa pod “bremenitvijo, ki jo določijo na osnovi EKG posnetka - vmes pa vsako mi-n«to merijo srčni utrip. sprehode in telovadijo, seveda v skladu s programom vadbe. Desetdnevni program aktivnega, medicinsko programiranega pre- ventivno rekreativnega oddiha v Čateških Toplicah stane 210.000 di-naijev za vsakega delavca. 17. oktobra bo družinski pohod Pridite na Pohorje Prihodnje leto bomo proslavili 30-letnico našega počitniškega doma na Pohorju. Kot pripravo na ta jubilej bo 18. oktobra letos organiziran Gradisov družinski trimski pohod na Pohorje. Start bo na spodnji postaji vzpenjače od devete ure naprej, cilj pa do 13. ure pri Gradisovem domu na Pohorju (1001 meter), Startnina znaša 1000 dinatjev za odrasle in 500 dinarjev za otroke. Vsi udeleženci trimskega pohoda, ki bodo do 13. ure prišli do počitniškega doma, prejmejo srbski fižol s kranjsko klobaso. Popoldan bodo pri domu organizirane nagradne igre s srečelovom. Podrobnejša pojasnila dobite pri svojih predsednikih sindikata. Pa na svidenje na Pohoiju, 17. oktobra! C. P; Skupina gradisovcev, ki je bila oddihu v Čateških Toplicah. NAGRADNA KRIŽANKA m A mms PRISTAN. NA POLJSKEM PRIPADN. CRNOGOR. VLADARSKE DRUŽINE MATEMATIK JELKA SVETINA SLAVNI BRAZILSKI NOGOMETAŠ SOVJETSKI NOGOMETAŠ BLONIN MESTO V ITALIJI NASE MESTO OB JADRANU MOŠKO IME BINE NERODA VELETOK V SIBIRIJI KRAJ NA GORENJSKEM KORALNI OTOK ROMAN PEKLAJ GORENJSKI SENČNA ' STRAN PREDLOG STAROSTA SVETOVNO PRVENSTVO PRIP. SEMITOV PREBIVAL. HVARA MESTO V BELGIJI - TONSKI NAČIN FR^NC. TENISAC 16. in 13. ČRKA STOLPI MOŠEJE MESTO V KAZAHSTANU KRAJ PRI BLEDU .J PISATELJ LU IS SUHA REČNA STRUGA RAZLIČNI ČRKI DUŠIK OLGA REMS SOGLASNI- KA VEST STARINO- SLOVEC AVTOM. OZNAKA ŠPANIJE £- L'Posušena &BA REKA V AMERIKI UŽIVANJE PIJAČE KAFKA FRANZ ANTON NOVAK ARABSKI KNEZ RAZLIČNE ŽIVALI ISTE VRSTE SOLAR GORAZD TUJE Z. IME M. IME DEL NAR. NOSE VEZNIK ČEDEN NAPLACILA KOMUNALNA ENERGETIKA LJUBLJANA Jltk POKRAJ. ANGOLI ANITA OGULIN RIMSKA 2 SVETOVNA ORGANIZAC. ITALIJA JUŽNO AMERIŠKE ŽIVALI KUTINA RDEČI KRIZ IGRALNA KARTA IGRA, PODOBNA KEGLJA- NJU POKRAJINA V ETIOPIJI KMEČKA SOBA DRUŽABNA IGRA AVTOM.OZNAKA ZA MUnchen GRŠKI DRŽAVNIK 1 ZUPAN POD FRANCOZI mmm GRADISOV VESTNIK je glasilo delovne organizacije GIF GRADIS Izdaja ga Odbor za informacije: Srečko Friš — predsednik, člani: Ludvik Rudolf. Martin Golnar, Zoran Debelak, Sonja Vršič in Milan Marčič — tajnik. Glavni, odgovorni in tehnični urednik: Cveto Pavlin Člani uredniškega odbora: Aleksander Bojanič, Vinko Damjan Ivanka Golob, Polona Kejžar, Ludvik Rudolf, Tatjana Savinšek in Franjo Štromajer. Tisk: Tiskarna Ljudska pravica Ljubljana Naklada: 9.100 izvodov Naslov uredništva: Gl P GRADIS, Gradisov vestnik, Šmartinska I34a, 6I000 Ljubljana. Telefon: (061) 441-422 int. 232 in 220 Rešitve in nagrajenci nagradne križanke 7. septembra smo izžrebali iz pravilnih rešitev pet nagrajencev poletne nagradne križanke avgustovske številke Gradisovega vestnika. Velika večina bralcev je rešila križanko brez težav, za ostale pa objavljamo »e pravilno rešitev: LABORATORIJ, ARHITEKTURA, HLOD, RA, PAN, OPIJ, LIANA, JM, ČEVAPČIČI, AO, RIVAL, KE, HRVAT, CEV, RK, TJAŠA, COLA, RP< AERO, LP, LE, AKRIL, KURS, NAIROBI, POČITNIŠKI DOM, ANKARAN, IT, LA, GAMA, ADIJO, OR, N, BIOKOVO. Nagrajenci pa so: 1. nagrada 1500 din - Ljubo Šešerko, KO Maribor 2. nagrada 1200 din - Tatjana Lukman, LIO Škofja Loka 3. nagrada 1000 din - Danilo Švehla, Gosposvetska 37, Maribor 4. nagrada 800 din - Darja Pezdirnik, GO Ljubljana 5. nagrada 500 din - Štefan Šafarič, KO Ljubljana Rešitve septembrske nagradne križanke pošljite do 7. oktobra na naslov: Gl" Gradis, Uredništvo Gradisovega vestnika, Šmartinska 134 a, 61000 Ljubljana,s pripisom - za nagradno križanko. Prav sedaj pa je v teku projektiranje v okviru dveh razvojnih nalog, in sicer nove samohodne naprave za zabijanje malih pilotov ter terenske mešalne enote.