Leto XXVI.
Narofinlna za Ljubljansko pokrajino: letno 100 lir (za inozemstvo 110 lir), za •/• leta 50 lir, za '/< leta 25 lir, meseino 9 lir. Te denska Izdaja letno 50 Ur. Plačata toži se v Ljubljani
TRGOVSKI UST
Številka 70.
Uredništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ulica 23. Tel. 25-52. Uprava: Gregorčičeva ul. 27. Tel. 47-61. Rokopisov ne vračamo. — Račun pri poštni hranilnici v Ljubljani št. 11.953.
Ciiopis m trgovino, industrijo, obrt In donmrntštvo
N IZKLJUČNO ZASTOPSTVO ZA OGLASE iz Kr. Italije (razen za Ljubljansko pokrajino) in inozemstvo ima ISTITUTO ECONOMICO ITALIANO-CHJARI (Brescia).
CONCESSIONARIO ESC L UŠIVO per la pubblicitš di provenienza italiana ed estera: ISTITUTO ECONOMICO ITALIANO-CHIAKI (Brescia).
Izhaja
vsak torek in petek
Liubliana.	petek	1943
C ena££ 0'80
Določitev količin krompirja, fižola in lanenega semena letine 1943,
ki se pustijo pridelovalcem za
potrebe družine, za seme in za živalsko prehrano
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je izdal naslednjo od loč bo :
Pridelovalcem se puščajo na razpolago naslednje količine krom pirja, suhega lizola in lanenega semena kmetijske letine 1943 za potrebe družine, za seme in za živalsko prehrano, in sicer:
a) neposrednemu pridelovalcu zanj in za vsakega člana družine ki se pri njeni vzdržuje: 120 kg krompirja in 10 kg fižola;
b) posrednemu pridelovalcu zanj in za vsakega člana družine, ki se pri njem vzdržuje: 80 kg krompirja in 8 kg fižola;
c) za vsako svinjče, določeno za pitanje ali za pleme: 100 kg krompirja, če se prideluje koruza, 200 kg pa, če se ne prideluje koruza;
d) za vsak hektar zemlje, ki se posadi s krompirjem to stotov, s fižolom 150 kg in lanom 250 kg.
Ljubljana dne 20. avgusta 1943.
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino: Gen. Rihard Moizo
Tekstilni in oblačilni proizvodi — ustanovitev centralnega urada
Korporativni odbor za porazdelitev tekstilnih in oblačilnih proizvodov je bil ukinjen. Naloge in pristojnosti ukinjenega odbora so prenesene na Centralni urad za porazdelitev tekstilnih in oblačilnih proizvodov, ki se je ustanovil pri Generalnem ravnateljstvu za industrijsko potrošnjo v Ministrstvi! za industrijo, trgovino in delo.
Od 1. septembra t. 1. najprej se glasi brzojavni naslov omenjenega urada Ucedit in od tega dne dalje se ne sme več uporabljati prejšnji brzojavni naslov »ComcordiR.
Sedež urada ostane v Via Ro-niagna 3 Roma, kamor se morajo nasloviti vsi dopisi.
Cena skute
Prehranjevalni zavod sporoča, da je določil ceno skute v nadrobni prodaji na 20.10 lire za kg.
Seznami davčnih osnov
trgovin z bonboni in slaščicami, s puškami in trgovin z usnjem bodo razgrnjeni do 14. septembra v mestnem odpravništvu v 111. nadstropju magistratne hiše za vodnjakom.
Večja potrošnja tobaka v Romuniji
Mon opoteka uprava v H oni u ni j j -po staja vedno bolj pomembna in vedno več daje državi dohodkov. Danes zaposluje niionoipolslka uprava približno 75.<X)() sadilcev tobaka. S tobakom zasajena površina ise j'e povečala tod 20.398 ha v 1. 1040 na 24.162 ha letos. Skoraj vsa proizvodnja se porabi zn domačo -potrošnjo, ki' je zelo narasla. Zlasti se je povečala potrošnja ciiga ret. Cigaretnega papirja ije bilo manj prodano, tor so sj kadilci najbrže na*
p: n vili lani velike zaloge.   Iz pro
daje Igralnih kart ije dobila monopol-ska uprava lani 10.2 milijona lejev, letos pa 21.4. Lani je mogla monopolnim uprava dati državi 14.3 milijarde lejev, predlani pa «11110 0 milijard lejev.
Italijanska	zunan
centralizirana
Ministrstvo za zunanjo trgovino 1 trenutnih razmer, temveč se bo
in devize je že dosedaj vodilo italijansko blagovno izmenjavo ter plačilni promet z inozemstvom. Z uvedbo posebnih dovoljenj za uvoz in izvoz blaga in kapitala je moglo posredno vplivati na gospodarske odnošaje z inozemstvom in jih usmerjati po svoji volji. Kot izvršna organa sta 11111 bila na razpolago zavod za zunanjo trgovino (istituto Nazionale per ii Commercio Estero) in'Devizni za vod (Istituto Nazionale per i Cam-Li con 1’Estero). V vojni via faeti omejitve individualnih č.initeljev s.' sedaj vdelane v sistem, ki daje vodilno vlogo ministrstvu.
Z novim sistemom pa se naj ne izioča zasebna iniciativa, pač pa se naj doseže direktna odvisnost od smernic državnega gospodarstva, ki smatra zunanjo trgovino — in tudi vse gospodarske odnošaje z drugimi državami -- kot iž.110 polje njegovega udejstvovanja. Blagovna izmenjava z drugimi deželami naj se ne vrši več po losameznih trgovcih, ki so si na zunanjih trgih v medsebojni konkurenci, temveč po skupnih združenjih uvoznih in izvoznih firm v kladu z vsakokratnimi trgovin-sko-političnimi možnostmi, a vedno pa pod kontrolo ministrstva za zunanjo trgovino in devize. Ministrstvo sklepa trgovinske pogodbe, skrbi, da so izvozni predmeti pripravljeni ter vpliva tudi na proizvodnjo in priskrbitev surovin in polfabrikatov, potrebnih za izdelavo izvoznih predmetov. Ministrstvo ima pooblastilo, da rekvirira surovine ali polfabrika-te za izdelavo predmetov, katerih izvoz je zaželen. Na drugi pa je tudi ves uvoz v državo odvisen od dovoljenja ministrstva, da se morejo takoj uvožene surovine dodeliti firmam za izdelavo potrebnih izvoznih predmetov. Opleme-11 i tein i promet je torej v vseh svojih fazah urejen in nadzorovan. Sploh se morejo vse nabave iz inozemstva uporabiti le za one namene, za katere je (bilo izdano uvozno dovoljenje. Samostojne odločbe razdelilnih uradov ne dejo več v poštev.
Oskrba z živili pomeni seveda za čas prisilnega gospodarstva posebno polje. Podrejena je z zakonom ministrstvu za kmetijstvo in gozdove, ki je pristojno tudi za nabave iz inozemstva. Ta pravica je deloma omejena, ker se mora vsak tak uvoz vskladiti s sistemom blagovne izmenjave, torej okviru, ki je podan s trgovinskimi pogodbami, določenimi kontingenti in plačilnimi dogovori. Zato so dopusfni dodatni nakupi živil inozemstvu le s sodelovanjem ministrstva za zunanjo trgovino. Samo po sebi se razume, da imajo pri tem potrebe za vojsko prednost in za čas vojne ustanovljeno ninistrstvo za vojno proizvodnjo bo tudi v nadalje skrbelo, da v skladu z ministrstvom za zunanjo trgovino zagotovi potrebne sii-cvine. Prav tako pa je razumljivo, da ostane zagotovljen vpliv finančnega ministrstva na gibanje kapitala v in iz države. Te nove ureditve zunanje trgovine pa ni presojati le s stališča sedanjih
pn-
vsa nova ureditev 'zlasti razvila po vojni. Kajti njen glavni namen je, da nastopi Italija na inozemskih trgih kot jvelekupec in da --- po načelu do ut des — kupuje njej potrebno blago tam, kjer najde odjem za svoje blago.
Da se ta cilj gotovo doseže, predvideva zakon ustanovitev uvoznih in izvoznih konzorcijev (po blagovnih skupinah) po ministrstvu za zunanjo trgovino. Označba »Enli Concentratori« kaže, da se namerava osredotočili blagovni promet z inozemstvom z zbiralnimi uvozi in izvozi. Zaenkrat je 40 takšnih združenj, v katerih morajo biti zuuanje-trgovinska podjetja včlanjena. Ministrstvo je pooblaščeno, da odredi ustanovitev takšnih združenj, oziroma da proglasi obstoječe proste organizacije za obvezne. Pravila 'in pogodbe teh združenj mora ministrstvo odobriti in njih delo nadzira ministrstvo. Samo la združenja smeje nakupovati blago v inozemstvu in prodajati blago v inozemstvo. Nabava blaga iz Nemčije in Švice pa je dovoljena tudi posameznim trgovcem. Trgovina 1 tal i je z drugimi državami, ki se zelo ugodno razvija, potrebuje še enotno gojitve. Da se ves zunanjetrgovinski režim še bolj izpopolni, so v no-
vo ureditev vključena tudi italijanska trgovinska zastopstva v inozemstvu. Za obstoj vseli teh zastopstev (tvrdk ali posameznikov), glede njih oblike, obsega in delavnosti, njih ivodstva in name-ščenstva ter glede njih pooblastil, pogodb in pravil je potrebna odobritev od ministrstva.
Ureditev zunanje trgovine pa ne velja le za blagovni promet z inozemstvom, čeprav je ta v ospredju zanimanja. Ministrstvo za zunanjo trgovino nadzira tudi izmenjavo vseh storitev, izkoriščanje patentov, celotni plačilni promet in gibanje kapitala med Italijo in drugimi državami. V soglasju s finančnim ministrstvom pa določa tudi carinske tarife. Kako velika pooblastila ima ministrstvo za zunanjo trgovino, da vodi gospodarske odnošaje z
Bombažna in oljena delniška družba v Mersinu je popolnoma preuredila in tehnično izpopolnila svoje podjetje. V prejšnjih letih od banke kontrolirane premogovne družbe so danes v zvezi z začeto reorganizacijo turške premogovne industrije v likvidaciji. Tudi vsa druga koncernu Banke za delo pripadajoča podjetja so dosegla v 1. 1942 dobre uspehe. Dobički podjetij, pri katerih je udeležena banka, so dosegli nad 1 milijon turških funtov. Pri tem pa niso upoštevani dobički družb, ki do konca marca še niso zaključile svojega poslovnega leta.
Izredno dobra žitna letina v Romuniji
30 let že ni bilo v Romuniji tako dobre žitne letine ko letos, pišejo romunski listi. Pšenična zrna so polna in velika. Povprečna hektolitrska teža pšenice je 80 do 82 kg s samo 1 odstotkom plevela.
vidi iz določbe, da pripada odločitev o industrijskih conah, prostih skladiščih in pristaniščih, o dovolitvah prostih pristanišč drugim državam ter o vsem tranzitnem prometu temu ministrstvu.
Nobenega dvoma ni, da bo ministrstvo za zunanjo trgovino v bodoče odločilno vplivalo na bodoči razvoj italijanskega gospodarstva ter italijanske trgovine z inozemstvom.
(Po »Sudost-Echo«.)
V Romuniji računajo, da bo letos inozemstvom, se j dosegel hektarski donos, ki se je
Razvoj turškega gospodarstva
Od turške vlade ustanovljena industrijska banka, t. j. Banka za delo (Iš banka), je pred kratkim objavila svoje poslovno poročilo za 1. 1942. Poročilo navaja tudi mnogo podatkov o razvoju turskega gospodarstva v preteklem letu. Med drugim pravi poročilo: Industrijska proizvodnja se je v preteklem letu vseskozi ugodno razvijala. Večina rudarskih podjetij je mogla vzdržati svojo proizvodnjo na normalni višini. Povečali pa so svojo proizvodnjo bakreni rudniki ter premogovniki. Posebno močno se je povečala proizvodnja črnega premoga. Izvrševanje raznih železniških stavbenih .načrtov se je nadaljevalo. Tudi glede vodnih del so bili doseženi lepi uspehi.
Poročilo se bavi nato z državnim proračunom in pravi, da so se morali zaradi izravnave proračuna zvišati razni davki in pristojbine. Tako se je zvišal prometni davek, razni trošarinski davki, izvozna pristojbina, kolkovni davek, transportni davek, poštne pristojbine in živinski davek. Pri tem se je gledalo na to, da se niso zvišali davki v takšni meri, ki bi škodovala razvoju gospodarstva. Zaradi nujne potrebe za povečanje oboroževanja se je moral povečali tudi obtok bankovcev. Da se preprečijo slabe posledice povečanega obtoka, se je z oddajo premoženja vzel del plačilnih sredstev iz obtoka.
Banka je udeležena v celi vrsti industrijskih podjetij in o tem pravi njeno poslovno poročilo naslednje: Predilnice, tkalnice in tovarne za trikotažo v Bursi, Cari-
gradu in Ankari so še nadalje pazile, da so proizvajale le dobro blago. Njih prizadevanja in nabavljanje potrebnih surovin so bila uspešna. Proizvodnja in donos tekstilnega kombinata v Malatiji sta večja ko v prejšnjem Letu. Tovarna za steklo in steklenice v Pašabaču ob Bosporu jo mogla kriti naročila monopolske uprave ter znatnega dela zasebnih naročil. Ker se hoče kriti vsa domača potreba, se bo steklarna znatno razširila. Ce bodo novi stroji, ki so se naročili v Nemčiji, prišli pravočasno, bo mogoče do konca leta do polovice kriti tudi domačo potrebo na okenskem steklu. Za kasneje se namerava proizvodnja okenskega stekla podvojiti.
prej gibal med 700 do 1000 kg na ha, 1000 do 1500 kg, mestoma pa celo 2500 kg. Pri računu samo 1000 kg na hektar bi se dobilo pri 3 milijonih ha poševne ploskve 3,000.000 ton pšenice. Na glavo prebivalca bi se potrebovalo 100 kilogramov in bi se torej potrebovalo za človeško prehrano 1.4 milijona ton. Za seme je potrebnih po 200 kg za ha ali skupno 000 tisoč ton. Nadaljnjih lOO.OOO ton bi se porabilo za krmo. Preostalo bi torej 900.000 ton ali 90.000 vagonov pšenice. Ce bi se napravile tudi večje zaloge, bi vendar ostalo mnogo pšenice za izvoz. Skupno z ržjo pa bi bilo za izvoz na razpolago 1.5 milijona ton. Romuni zatrjujejo, da so vsi ti računi zelo previdni. Pri tem žetev v Trans-nistriji ni všteta. Tam je bilo obdelanih s pšenico 300.000 ha. Z letošnjo letino bodo popolnoma kriti manjki donosa iz prejšnjih let.
Balkanski zavod v Buda-pešti
V Budaipešti se je ustanovili -balkanski zavod, ikii naj -proučuje balkanske probleme in gospodarske razvojno možnosti na Balkanu. Novi zavod naj nadaljuje delo balkanskega odibo ra, ki so ga sestavljala zastopniki politike, gospodarstva in znanosti. Balkanski zavod se bo baviil tudi z vprašanji Bližnjega vzhoda, v septembru bo začel zavod izdajati najbrže svoje glasilo, ln sicer v madžarščini im fran • češčini.
Namizni beležni koledarji
za leto 1944 — od Lir 4'90 za kos dalje.
Žepni koledarji za leto 1944
obseg 128 strani, fini papir, v trdi krasni vezavi od Lir 3*20 za kos dalje.
Pisemski papir in koverte v mapah. Notezi in bloki vseh vrst. V si galanterijski in knjigoveški izdelki. Oddelek za črtanje papirja in vseh vrst trgovskih knjig.
Prodala samo na debelo. — Zahtevajte ponudba oziroma obisk zastopnika z vzorci.
KARTON
UUBIMNA. KOLODVORSKA 3
d. z o. z.
Stran 2.
»TRGOVSKI LIST«, 31. avgusta 1943.
Štev. 70.
Iz italijanskega gospodarstva
Ministrstvo za, industrijo, trgovino in delo je izdalo nova določila o dobavah tipiziranih izdelkov. Z novo naredbo se ukinjata prejšnji naredhi, ki pa se nista razširile ludi na Ljubljansko pokrajino. Tipizirani tekstilni proizvodi se morejo prodajati kakor pred uveljavljenjem prejšnje naredbe, torej v okviru veljavnih določb o rarioniraujii tekstilnih izdelkov. Tvor niča rji morajo še nadalje prijavljati svojo mesečno proizvodnjo. 20% vso proizvodnje se rezervira za izredne in nujne potrebe. Blago se more svobodno pošiljati grosistom.
V Rimu se je ustanovila družba S. T. A. 1$. Transportna družba Kalkan-Adria z glavnico 8 milijonov lir, ki se pa more zvišati na 25 milijonov lir. Družba se je ustanovila zaradi izvajanja sporazuma, ki je bil sklenjen med Italijo in Bolgarsko, da se namreč sezida cesta, ki bi vezala pristanišči Drač in Bar s Sofijo in Ru-ščukom. Družba je sedaj dobila državno garancijo za glavnico družbe in tudi za določeno obre-stovanja. Država pa si je pridržala pravim da more spremeniti višino dividende.
Arrigoni, ena najpomembnejših italijanskih družb živilske industrije, je dosegla lani pri glavnici 25 milijonov lir 7.85 milijona lir čistega dobička. Za lani bo družba izplačala 7odstolno dividendo, Družba namerava zvišati svojo glavnico od 25 na 100 milijonov lir.
Letošnja letina riža v Italiji j('
presegla dosedaj največji pridelek riža za 200.000 stotov.
Jugovzhod Izdeluje
pluge
švicarska zunanja trgovina v juliju
Odseli trgovinske statistike pri vrhovn.i, carinski dirdkciji v Švici spo r.oCa: Razvoj švicarski' zunanje lr»o-vine v juMlju označuje zmiuvj&injc uvozil po koliBini iin po vrednosti, dojim so je izvoz povečal. Zaradi lega razvoja se je že v juniju dosežena aktivnost ŠMicanslie zunanje itngovine [Kivežala v juliju od 10.9 na H2 milijonov švic. friamkov. Uvoz se 'je |>o vrednostii; zinamijšal za 11.3 na 134.4 milijona šv. fr., dofiim se >je izvoz povečal za 9.8 na 1(56.4 milijona &v. fr. V' primeri z julijem 1942 se je 'uvoa zmanjšal za 43.7 milijona šv. fr. &vi-ra raki lisi Der Bund', pripominja k tem podatkom, da se ne bi 'mogel *.z>nnfiiti trajnii | reeeSek 'izvoza nad uvozom ikot ugoden, 3<eir bi se na ta način že itak slaba švicarska oskrba z blagom še bolj poslabšala.
V prizadevanju, da si ustanovi lastno industrijo, je turška vlada sklenila ustanovitev tovarne za kmetijske stroje ob Ornem morju. Nova tovarna bo izdelovala predvsem železne pluge, in sicer na leto do 50.000. Novi železni plugi naj fnadomeste jJosedanje primitivne lesene pluge, ki jih uporabljajo anatolski kmetje že stoletja. Kako zelo je potrebna nova tovarna, se vidi iz tega, da od 2.6 milijona auatolskih kmetovalcev ima samo pol milijona moderno pluge.
Turčija je sedaj tretja jugovzhodna država, ki začne proizvajati železne pluge. Kot prva je začela izdelovati železne pluge Srbija, ki je v drugi polovici lanskega leta ustanovila s HO milijoni dinarjev glavnice delniško družbo Vislad v Valjevu. Družba je po mnogih poskusih na državnem posestvu Dobričevo začela izdelo-
vati tri tipe plugov, ki so najbolj primerni za srbsko zemljo. Družba je izdelala dosedaj že 4000 piu-gov, ki jih bodo mogli srbski kmetovalci uporabiti že letos. Kako zelo velika je potreba po plugih v Srbiji, se vidi iz naslednjih podatkov. Od 470.000 kmetskih gospodarstev ima samo polovica železne ali polželezne pluge. Večinoma imajo železne pluge samo srednja in velika posestva. Mala posestva pa so jv večini ter je 20.025 gospodarstev z 0.5 ha zemlje, 26.969 z 1 ha, 66.385 z do 2 ha in 176.670 gospodarstev z do 5 ha zemlje. Primanjkuje pa v Srbiji tudi drugih kmetijskih strojev in zalo bo začela družba Vislad izdelovati tudi brane, sejalne stroje, grablje in drugo kmetijsko orodje.
Tudi Hrvatska je začela letos izdelovati, železne pluge in bo prvih 1000 plugov izdelanih v kratkem.
Manchester v povomi
dobi
V Manchestru razširjeno upanje, da bo po vojni ves svet z navdušenjem kupoval manehesterske izdelke in za vsako ceno, je naglavni letni skupščini družbe Cotlon and Rayon Merchands Association bistveno popravil predsednik družbe Carpenter. Izjavil je, da je silno kratkoviden, kdor se danes oklepa visokih cen in standardizacije. Ta ovira bodočnost angleške bombažne industrije. Enak položaj je bil po prvi svetovni vojni in Manchester je moral takrat svojo kratkovidnost zelo drago plačati. Najvažnejše je, da se zagotovi z mednarodnimi pogodbami dohod do surovin, nato pa tudi zagotovljen dohod do odjemnih trgov. Roko v roki s tem prizadevanjem mora iti pametna stabilizacija cen. V ta namen pa je .polneibno, da se izdeluje pravo blago po pametnih cenah. Zaradi tega je potrebno,
Zn
itd. Škrobi
II mi
barva, pleska in kemično s ii a i i obleke, klebuke evetlolika srajce ovratnike in inanicte. Pere, suSi. m o nira in lika domače perilc
in
tovarna J O S, REK H
Poljanski nasip 4-6. fteleiburg«!^ 3 Teloion it. M-W.
.PROTEZA*
Ljubljana
Krekov trg št. 10
Izdelujemo umetne roke in noge, oporne aparate, ortopedične steznike, vložke za ploske in žuljave noge, kilne in trebušne pasove vseh vrst po meri itd.
B r n S e n i e in*niklanje kirurgiCnih instrumentov
Gistilničarski vestnik
Razdeljevanje krompirja in riževe zdrobl.jenke
Gostinski obrati, ki izkuliavajo jedila, dobe man jše količine krompirja pri Gostilniški nabavljalni zadrugi. Nakazila dvignite v pisarni Nabavljalne zadruge oil 2. do zaključno 7. septembra. Kdor ne bi dvignil krompirja oziroma zdrobl.jenke v določenem času, mu zapade v korist ostalih.
Sladkor
Za mesec september bo Prevod nakazal gostinskim obratom sladkor, uvožen iz Ceško-Moravskega protektorata. Ker cena sladkorju še ni določena, bo pa ca 5.— lir višja od dosedanje cene, zato Gostilniška nabavljalna zadruga sladkorja ne bo razdeljevala koi običajno prve dni v mesecu. Po informacijah bo Prevod dodelil sladkor okoli 6. septembra, nakar bodo gostinski obrali o tem takoj obveščeni po »Trgovskem listu«, oz. z okrožnico.
Ceniki v hotelskih sobah
Hotelirji in prenočiščarji naj takoj dvignejo sobne cenike v pi-
preveč tkalcev, predilcev ali trgovcev, temveč glavno vprašanje je, kako se more doseči povečan odjem bombažnih izdelkov.
Pravilnost tega mnenja potrjujejo poročila iz Brazilije, ki je bila prej ena najvažnejših odjemalk angleških bombažnih izdelkov. Po računu braziljskih industrijskih krogov se je v 1. 1942 izvozilo i/. Brazilije za 1 milijardo cruzeirov tekstilnih izdelkov ter je pri tem zaslužila lira,ziljska tekstilna industrija skupno z domačo prodajo 80 % v njej investiranega kapitala. Konjunkturo braziljsike izvozne industrije smatra braziljska vlada y.u tako zagotov 1 je>no, da namerava uvesti progresivni vojni davek, (ločim zahteva industrija, da naj bodo sedanji dobički rezerva za obnovo strojev po vojni. To dokazuje, da tudi braziljska tekstilna in -
sonii Sindikata, katere naj vestno!niti iz sob.
izpolnijo ter nato vrnejo uradu Sindikata radi predložitve Visokemu komisariatu v odobritev. V vseh sobah smejo viseti samo uradno izdani enotni sobni ceniki.
Postavke za kurjavo ni potrebno vnašati v cenik, ker bo prispevek za kurjavo zaradi podražitve stroškov za kurjavo spremenjen. Nujno pa se mora označiti poslrež-nina, preračunana v lirah, ki se odmeri v prvovrstnih hotelih s 15 odstotki, v vseli ostalih hotelih in prenočiščih z 10%. Istočasno naj vsi omenjeni predlože uradu Sindikata točen cenik vseh sob Ji vsemi dajatvami, ki mora biti izobešen v hotelski veži. Tudi ta cenik mora biti odobren od Visokega komisariata. Cenik mora biti pisan s strojem na boljšem papirju. Začasno, do formalne odobritve teh cenikov, naj se vsi poslužujejo odlokov, prejetih od Sindikata o 25% zvišanju dosedanjih sobnih cen. Ti odloki, na katerih so označene že zvišane cene, morajo bili izobešeni v hotelski veži. Vse dosedanje cenike, posebno šobne cenike, morate takoj odstra-
Gospodarske vesti
BS
da se delovne metode spremene, dustrija ne misli več, da bi ostala Sporno vprašanje ni več, če je | odvisna od Manchestra.
Novo vodstvo beograjske Priv. agrarne banke
Ministrski predsednik Nedič je imenoval za predsednika upravnega sveta Priv. agrarne banke (ki ima 700 milijonov din delniške glavnice), predsednika Glavne zadružne zveze in seniorja srbskega zadružništva Mihajla Avramoviča, za podpredsednika pa generalnega direktorja Vistada (tovarne za kmetijske stroje v Valjevu) inž. Nikolo Stankoviča. Za člane upravnega sveta so bili imenovani: namestnik voditelja kmetijskega načrtnega gospodarstva inž. agrar. Dragoljub Milanovič, kmetovalec Jeremija Jeremič in dr/., tajnik v ministrstvu za narodno gospodarstvo Svetozar Spanačevie. Za predsednika nadzorstva banke je imenovat ministrski predsednik predsednika vinarske zadruge v Siče-vem kmetovalca Dimitrija Pavloviča, za člane nadzorstva rpa predsednika direkcije za varstvo industrijske Lastnine Amdrijo Bogdanoviča ter rednega profesorja beograjske univerze dr. Ta n asi ja Mi-roviča. Za vladnega komisarja banki je bil postavljen iniinisterial-
ni direktor v finančnem ministrstvu dr. Cvetan Lazarevič, dosedanji komisar odvelnik Srboljub Todorovič pa je bil razrešen svoje dolžnosti.
je prodaja leče prosta. Vendar pa se sme leča prodajati le po uradno določenih najvišjih cenah.
Romunska družba Rogiter d. tl. v Bukarešti je dobila od finančnega ministrstva pooblastilo, da uvozi carine in vseh pristojbin prosto 1500 ton surovin in polfabrikatov proti zavezi, da napravi v šestih mesecih uvoženim količinam surovin primerno število lokomotiv, ki jih mora izvoziti.
Romunska družba za pridobivanje zlata »Mica« je v primeri s prejšnjim letom v prvih mesecih povečala svojo zlato proizvodnjo za 7.62 odstotka. Vso zlato proizvodnjo je dobila Romunska narodna banka.
Velik jez, ki bi zadržal 310 mili
jonov kubikov vode, nameravajo sezidati na Slovaškem. Jez bi bil četrti največji v Evropi in bi bil gotov leta 1947.
Na Slovaškem se je ustanovilo od 14. marca 1939. do konca 1942. 12 novih lesnih industrij, dve pa sta se razširili. V lesno industrijo se je v tem času investiralo 44.1 milijona Ks, v papirnice in tovarne za lesovino pa 50 milijonov Ks.
Za pospeševanje francoske zuna njp trgovine je izdala francoska vlada naredbo, s katero se omogo-čujejo državni krediti uvoznikom in izvoznikom. Prošnje za dovolit-
Pančevaška ljudska banka je po
naredbi o srbskem denarništvu prevzela hranilnico v Beli Cerkvi. Pančevaška ljudska banka je največ ji denarni zavod v Banatu in ima svoje podružnice v Bečkereku, Kikindi, Vršcu ter drugih krajih.
315 bolgarskih ljudskih bank je lani doseglo 64.38 milijona levov čistega dobička, in sicer večinoma iz devizno - gospodarskih poslov bank.
Po izkazu švicarske narodne banke z dne 14. VIII. se je njena zlata podloga povečala za 9.8 na 3802.9, njena devizna podloga pa za 1.4 na 70.8 milijona švic. frankov. Za kladna nakazila so padla za 3 na 21.6, obtok bankovcev pa je nazadoval za 20.5 na 2609.3 milijona švic. frankov. Kratkoročne obveznosti banke so narasle za 25.8 na 1443.3 milijona švic. fr.
V Romuniji se je ustanovilo v prvem letošnjem polletju 62 nov;h delniških družb, od teh 54 v Bukarešti, 8 pa v provinci. Vse te družbe imajo 682 milijonov lejev glavnice. Nemški ka.pital je udeležen v dveh podjetjih, italijanski pa v treh družbah. Vsa druga podjetja imajo samo romunski kapital.
Hrvatska zavzema v proizvodnji strojil vodilno mesto na svetu in je celo pred USA in švedsko. Prva tovarna za tanin se je ustanovila na Hrvatskem leta 1883. V začetku se je proizvajal visokovredni tanin predvsem iz hrastovine, sedaj pa se izdeluje tudi iz smrek, kostanjev in celuloze. Večina vse proizvodnje strojil na Hrvatskem je kontrolirana od države.
Srbski kmetijski minister je dobil pooblastilo za zgraditev silosov, ki bodo imeli skupno prostora za 50.000 ton koruze. Državna hipotekarna banka je dala za postavitev teh silosov 120 milijonov din kredita srbski žitni centrali.
Bolgarska direkcija za delo je sporočila vsem inšpektoratom za delo, da se more delovna doba za vojno Industrijo vsak čas podaljšati od 8 na io oziroma od 6 na 8 ur.
Bolgarska vlada je izdala zaradi omejitve kultur rož zakon, ki prepoveduje nadaljnje opuščanje gojitve rož. Gojitelji rož pa zahtevajo sedaj zvišanje prodajnih cen ter davčne popuste. Tudi naj bi se izvoz rožnega olja bolje organiziral.
Romunsko državno podtajništvo ve teh kreditov se morajo vlagati za ljudsko oskrbo je odredilo, da | pri Banki za zunanjo trgovino.
TREBAR MATIJA
Ljubljana, Sv. Petra c. 6 Trgovina s čevljarskimi potrebščinami
JERAS MAKS
L|UBL|ANA, Miklošičeva 34
* TELEFON 38-38	*
Nasa kuhinja obratuje celodnevno Izborna vina, pivo, oranžada, kava itd. v gostilni
„Pri Lovcu"
Rimska cesta št. 24
Telefon 46-95
Površniki, dežni plašči
za dame in gospode
e	•	»	«	e	•	•	"
^-nmnr---------------
*••••••
• ••c: t *
••••••••
••••••••
• ••••<-
•o««*---
••••••••________________________
»••••••••••••••••••••■•••••M,__________
••••••••
■■	n	■	C	•	r	R*M	BHB	•	•	******	aaa	|#n	A	•?••••••••••••••••••••••••••••*••••••	•••••
• •••••••••••••* ............................................................................
Izdajatelj »Konzorcij Trgovskega lista«, nj.gov predstavnik dr. Ivan Pless, urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur«, d. d., njen predstavnik Otmar Mihalek, vsi v Ljubljani.