Poštnina plačana v gotovini Posamezna številka 10 din Vin. — Štev. V Ljubljani, dne 9. novembra 1952. Hrvaisko-slovenska nogometna liga Povprečna igra, 2 točki pa sla le osial! Ljubljana, 9. nov. Moštvo Šibenika jc v zadnjem času večkrat presenetilo, na domačih tleh pa je pravzaprav redko kdaj poraženo. Ljubljančani so z zanimanjem pričakovali današnjo igro in lepo vreme je privabilo okrog 3.000 gledalcev. Odred : Šibenik 4:0 (3:0) Odred: Bencik, Medved, Piskar, Osreeki, Berginc, žumbar, Belcer, kumar, Hočevar, Toplak, Hacler. .Šibenik: Aras, Iljadica, Erak I, Tambača, Erak II, Blaževič, Friga-novič, Bege, Gjurič, Tedling, Živko- vič. Strelci: Toplak v 3. in ?. min., belcer v 17. min. in auto gol Erik H, glavni sodnik Makovec, mejna Vesnauer in Macoratti, vsi iz Ljubljane. Čim je Toplak že v 7. min, dose-Sel drugi gol za domačine, je Odred takoj popustil in vse do konca je bila igra enakovredna, le da so Od-Jedovci bili v tehnični premoči. Šibenik ni popustil, čeprav je bilo njihovo upanje, da bi zmanjšali rezultat zelo majhen, nasprotno ves nas so se požrtvovalno borili in tudi v polju prevladovali. Odred kljub temu, da je danes dosegel visoko Z Ulago, ni zadovoljil. Kot navadno, j® tudi danes obramba opravila svoj Posel brezhibno, medtem ko napad v celoti ni funkcioniral. Razen dveh Solov, ki ju je dosegel Toplak, ni bilo ničesar, kar bi lahko zadovoljilo ljubljansko občinstvo. Oba gola sta bila izredno lepa, zlasti dru-Si gol, ki ga je dosegel v hitrem Ualetu. Tudi danes smo imeli občutek po prvih minutah, da bomo vi-oeli lepo igro domačega moštva, ioda, ko je Odred prišel v vodstvo in ko je videl, da njihova zrna-6a ne more biti ogrožena, je popustil in napadalci se niso potrudili u o seči večjo razliko v golih. To je tak rana ljubljanskega ligaša, da U’m doseže vodstvo, ne zaigra v nadaljnjih minutah še z večjim ela-Uom in borbenostjo. Med domačini E® je znova odlikoval srednji krilec “crginc, ki je nepremostljiva ovira Uz nasprotne napadalce. Oba branilca, Medved in Piskar sta z odločnim tu hitrim startom vedno v pravem trenutku posredovala in vsaka napadalna akcija se je končala ob ujunih nogah. Napad spet ni zadovoljil. Pohvalimo lahko delno le toplaka, ki bi verjetno ob boljši soseščini lepše in uspešneje zaigral. Obe krili, ITaclcr in Belcer sta v Zadn jem času močno popustila. Hac-jer lioče večkrat sam doseči gol, pri tam pa ne pomisli, da je v napadu še četvorica, ki večkrat samo nemočno spremlja njegove slabo premišljene kretnje. Belcer je eden naših najhitrejših igralcev, vendar svoje prednosti ne zna izkoristiti. Po nepotrebnem je plaši ji v, zato tudi njegove akcije v zadnjem času niso več tako nevarne. Kumar in Hočevar sta se trudila, pri streljanju pa sta bila skoraj vedno netočna. Opazili smo tudi, da ni prave povezave med stranskimi krilci in napadalci, dalje nepotrebno zadrževanje žoge, večkrat pa celo tudi egoizem. To pa seveda ne more roditi uspeha, kar je tudi občinstvo skozi vso tekmo objektivno in kritično ocenjevalo. Fantje, treba bo več poleta, več smisla za hitro in prodorno igro, neiistrašenosti in srčnosti, ko vendar tehnično stran nogometne igre kar dobro poznate! Kot navadno je tudi danes Odred takoj navalil. V tretji minuti je Medved našel prostega Toplaka, ki je prisebno streljal in žoga je obtičala v mreži. V 7. min. je Toplak v soloakciji preigral najprej dva nasprotna igralca, nato pa s silovitim strelom ukanil sicer odličnega vratarja Arasa. Šibenik ni klonil, s hitro igro in kratkimi pasovi je hotel doseči za svoje barve vsaj kakšen gol. Toda odlična obramba Odreda je vse napade že pred kazenskim prostorom razbila. V 17. min. se je na golovi črti znašel Belcer in z glavo tretjič potresel mrežo v korist Ljubljančanov, 'lik pred koncem bi bil kmalu znova uspešen Toplak, vendar je za drobec sekunde zakasnil. V drugem polčasu je igra bila enakovredna, le da so imeli gostje rahlo terensko premoč. V 48. min je Erak II četrtič potresel svojo lastno mrežo. Sodnik Makovec je dobro opravil svojo nalogo. M. I.ipar V divji in harmonično lepi vožnji je bil Cvenkelj v pretekli sezoni zelo pogosto med najboljšimi. Pri slalomu in smuku so mu časo-raerilci skoraj vedno »odmerili« najboljši čas. France je marljiv pri treningu, pa tudi pri vsakodnevnem delu. Obiskali smo ga v tovarni »Elan« in ga za nekaj minut odtegnili od dela. Ves se je razvnel, ko je govoril o svojih načrtih v prihodnji smučarski sezoni. Čeprav je zaposlen kot ključavničar, ga najdeš pogosto med izdelovalci smuči, M ga vneto poslušajo, ko jim pripoveduje o prožnosti in teži dilc »Dinamic«. Sicer na preberite članek na 5. strani, pn boste izvedeli še marsikaj zanimivega o naših smučarjih, ki se že pripravljajo za prve starte. *i‘$l Ižo5@y tr%& tuMmJkju. v psessg£tsv Sconsresa iiPI Mae, i zaslužena zmagi Irania 9. novembra. Stadion v Ljudskem vrtu, vreme Branik : Železničar 2:1 (1:1) Maribor, Branika v . lepo, hladno, teren odličen. Gledalcev nad 2000. Branik: Filipančič, Petek, Ilerc-manski, Sako, Gajšek, Železinger, Gabrijan, Pavlovič, Winterhalter, Vitek, Plaznik; Železničar: Razbornik, Leban, Zorko, Sočan, Dekleva, Prelesnik, železničarja, ki sta jo izkoristila Vinterhalter in Pavlovič in dosegla drugi gol za Branika. Po tem golu so gostje v 70. min močno pritiskali in imeli več od igre, krilska vrsta Branika pa dosti dela. Nato so prevladovali spet domačini toda napadalci so se slabo razumeli in izgubljali žogo. Vitek jo. prodrl samo po sredini igrišča, toda v 16 metrskem prostora mu je branilec vzel žogo izpod noge. Branik je nedvomno Gvardjančič, Cebohin, Kompoš, Šti- zasluženo zmagal Pri Železničarju mac, Maroša. I6 bila najooljsa kr liska vrsta, kjer Sodnik Damjani iz Zagreba, mejna Povšek in Švajger iz Maribora. Trener Branika Kodma je danes malo spremenil postavo moštva. Janžekovičevo mesto je zavzel izraziti krilec šaho, medtem ko sta branilca nastopila Vitek in Pavlovič. šaho je povsem zadovofljil branilca pa šta bila precej počasna. V splošnem pa je Branik dal boljšo igro kot preteklo nedeljo proai ši-beničanom, ker so bili malo bolj energični in napadalni in so lahko dosegli boljši rezultat. Nekoliko pa je bilo tudi smole, saj sta dve lepi žogi ušli, ko je Razbornik kapituliral. Prvi gol so dosegli gostje že v četrti minuti igre. Maroša je z levega krila prenesel visoko žogo pred gol Branika, ki jo je Gvardjančič v skoku z glavo spravil pod prečko. Domači so izenačili šele v 35. minuti. Obramba železničarja^ se je zmedla in Plaznik je iz težke^ situacije zabil gol. V drugem polčasu je posebno izkazal Dekleva. V obrambi je lepo igral- Leban, med napadalci pa je bil najnevarnejši Gvardjančič. Pri domačinih sta igrala najboljše železinger in Gajšek, pa tudi Hercmanski je danes dal dobro partijo. Napadalci so bili premalo energični, pa tudi medsebojno razumevanje ni bilo najboljše. Pavlovič je bil prepočasen, Gabrijan pa je imel tudi danes slab dan. Vinterhalter se je zelo trudil, Vitek je preveč zaostajal, Plaznik Ljubljana 9. novembra. Ves teden je bilo v veliki dvorani na Taboru v Ljubljani zanimivo košarkarsko temovanje, katerega so se udeležile štiri ekipe ASK, po dve ekipi ljubljanskega železničarja in Krima ter ekipa mariborskega Branika. Vse ekipe so bile razdeljene v dve skupini, od katerih sta se prvoplasirani iz vsake skupine plasirali v finale. V prvi skupini je bil vrstni red tale: 1. ASK II, 2. ASK I, 3. Branik, 4. Krim I, 5. Železničar II, v drugi skupini pa: 1. Železničar ASK III, 2. železničar I, 3. ASK B, 4’. Krim II. Ker je Železničar I. odstopil, j e t ekmoval namesto njega Branik. Rezultati tekem so bili tile: železničar I: ASK IH 9:13, Krim II : ASK B 13:18, ASK II : Branik 26 : 14, Krim II ; železničar I 11:13, Branik : Krim I 20:19, ASK II : Krim II 32:26, železničar I : ASK B 17 : 13, železničar II : Krim I 10 : 11, ASK I : ASK II 21:25, ASK II : železničar II 23:11, ASK I : železničar II 23:11, ASK 1 : železničar II 25:13, ASK I : Krim I 34:18, železničar II : Branik 11: 23, ASK B : ASK ITI 19:17, (razveljavljeno), Branik : ASK I 15:35, pa je bil premalo zaposlen. Avto-. Krim I : ASK II 11:26, Krim I : ritativno je sodil Zagrebčan Dam- Krim n 23:20, ASK I : ASK II 28: jani. (Nadaljevanje na 6. strani) 20, Banik : ASK III 24 :12, ASK I : Branik 18 : 12, ASK II : ASK III 20 : 15. Jutri bo tekmovanje zaključeno z zadnjimi tekmami med ASK I in ASK III ter ASK ter ASK II in Branikom. V dosedanjih tekmah so bili najboljši strelci tile igralci: Kristančič (ASK I) 74 košev, Vele, Šerbce (ASK II) 58 košev, Pavlovič (ASK I) 37, Vončina (Branik) 37, Fugina (ASK) H) 31, Bon-te (Krim I) 29 itd. Srednješolsko prvenstvo v rokometu Ljubljana, 9. novembra. V nadaljevanju srednješolskega prvenstva so bili doseženi naslednji rezultati: Sola za turizem in gostinstvo : žlš 6:2, TSš : V. gimn. 5:4, Gozdarska : Klasična 13:4, šola za turizem in gostinstvo : I. gimn. 8:1, ŠUO : Klasična 6:0, ESš : TSš 2:2, Gozdarska : VII gimn. 12 : 7. Po odigranem tretjem kolu vodita na lestvici šola za turizem in gostinstvo in Srednja gozdarska šola s 6 točkami pred ŠUO in V. gimnazijo, ki imata po 4 točke. Po doisedanji pokaazni formi imajo največ izgledov za osvojitev prvega mesta šola za !urnem in gostinstvo. Gozdarska, ŠUO in X. gimnazija. Tudi ves estale e',cine so precej izenačene, tako da bo huda borba za vsako mesto. Oh izrednem plenumu Boksarske zveze Slovenije SLOVENSKEMU BOKSU s® potreba® eilsak®vita V slovenskem boksarskem športu ni vse v redu. Mncgokaj je še gni- pa je dal Pavlovič en gol. V 67. min. lega. Nezdrave razmere so posledi-je zopet nastala zmeda pred golom ca osebnih nesoglasij med vodilni- partizanska dmUva - ^akiide! Samo še slabi 3 tedni nas ločijo od našega liajvcčjega praznika — 29. nov., obletnice zgodovinskega zasedanja AVNOJ v Jajcu. Razumljivo je, da se na to obletnico že pripravljajo po naši domovini vsi delovni kolektivi, tovarne, podjeja, množične organizacije, društva in slednjič vsak posameznik, da bo čim bolj dostojno proslavil ta naš ljudski praznik. Med ostalimi organizacijami in društvi sc za 29. november pripravljajo tudi naša partizanska društva, saj bo skoraj vsako društvo na ta dan priredilo akademijo ali pa k skupnim proslavam v okviru OF prispevalo nekaj točk. Vendar pa imajo letos za partizanska društva priprave za 29. november še prav poseben mik. Letos bo namreč na dan 29. novembra na svečin način prvič podeljen najboljšemu drušvu v Sloveniji pokal »Ljudske Pravice«, ki ga je uredništvo tega lista namenilo tistemu društvu, katero lio v tekmovanju za naslov najboljšega društva v Sloveniji doseglo največ uspehov. Poleg pokala bo društvo prejelo še več telovadnih orodij, dar podjetja »Elan«, »Slovcnijasport« in »Planieašport«. katerih vrednost znaša nad 200000 dinarjev. Letos je lil poziv k tekmovanju objavljen šele pred slabim mesecem dni, zato v tako kratkem roku ni bilo možno izdelati posebnega tekmovalnega pravilnika. Zato pa bo ta pravilnik izdelal »Partizan« — zveza za telesno vzgojo Slovenije za prihodnje in naslednja leta in bo objavljen 1. januarja 19">3, da bodo po njem lahko vsa društva Usmerjala svoje tekmovalne napore. Kljub temu pa je treba tudi letos oceniti vsa društva in določiti prvega zmagovalca. Časa za to pa je še prav malo. Po razpisu v »Ljudski Prvici« z dne n. oktobra 1952 in po navodilih Zveze - »Partizan« morajo vsa društva poslati podatke svojemu okrožju, okrožja pa najkasneje do 15. novembra »Partizanu«, zvezi za tel. vzgojo Slovenije. Ker je rok že zelo kratefc, pozivamo vsa društva predvsem pa okrožne odbore, da se točno drže določenega termina in se s tem izkažejo vredni priznan.ja> k; ga je »Ljjidska Pravica«, glasilo CK KPS, pokazal z razpisom tega tekmovanja. Znano nam je, da so društva v tekmovalnih točkah (glej razpis »Ljudske Pravice« z dne 11. okt.) dosegla lepe uspehe, zato bi bilo tem bolj sramotno, če bi zaradi malomarnosti ali slabe administracije ocenitev prvega tekmovanja ne pokazala takih rezultatov, kakršne lahko pričakujemo. mi funkcionarji, kjer je manjšina hotela zavirati večino. Dalje zelo kvarijo ugled boksarskega športa neobjektivni, klubaško zagrizeni sodniki in na koncu še del moralno nevzgojenih tekmovalcev — boksarjev. Nekoliko neprijetno je izve-nelo na samem plenumu za prisotne pcGlušalee1, ko je izvršni ondbor samekritočno ugotavljati vse to in se je moral vodeči predsednik, tov. Juričev, s. tistim delom odbornikov, ki pravilno in pošteno gledajo na boksarski šport, celo na samem plenumu boriti proti razbijačem, ki so iz ozkih osebnih in klubaških interesov hoteli precej birokratsko in oportunistično reševati izgubljene pozicije. Sklicani plenum iz obsežnim dnevnim redom je bilo zelo potreben že zato, da se do skupščine, ki bo ob koncu tega leta še uredijo doslej neurejena vjpraša-nja v administrativnem, organizacijskem in tehničnem pogledu, predvsem pa, da bo vsaj skupščina izrezala »gnojno rano«, da se ne bo razširila po vsem telesu. Naj bi bile zadnjikrat javno iznesene z-alostne ugotovitve o klubaško strastnih sodnikih, ki prihajajo na tekme vinjeni, ali pa o tekmovalcih — boksarjih iz nekaterih naših vidnejših ekip, ki namesto v ringu razkazujejo svoje sposobnosti prav tako vinjeni po raznih sumljivih lokalih Boksarski šport v Sloveniji s takimi mladinci ne bo napredoval, če se ne da prevzgojiti __ v poštene, zdrave in dostojne športnike, potem tudi v boksarskih vrstah nimajo kai iskati. Do izločitve takih pokvarjenih in zapeljanih mladincev pa je vseeno še potrebno resno pretehtati vse možnosti, da se jim dopove vso pogubno kvarnost njihovega sedanjega početja. Predsednik Juričev s svojimi tovariši v izvršnem odboru Zveze ter vodilni funkcionarji iz mariborskega boksarskega športa so na plenumu pokazali, najresnejšo voljo, da te razmere čim preje popravijo. Tiste zavirače dela, ki so celo sami izjavljali,. da ne želijo delati, kot n. pr. tov. Remica iz Odreda in tovariša šapca in Grošlja, pa je današnji plenum zaradi njihovega nepravilnega, oziroma nešportnega delovanja s soglasnim sklepom izločil iz vrst funkcionarjev najvišjega boksarskega foruma v Sloveniji, žal je zaradi teh razmer moral plenum izgubiti nekaj ur debate za to, da so se ta vprašanja vsaj primerno rešila. Upamo, da ni bil ta čas izgubljen, ker kaže preostali izvršni odbor najboljšo voljo, da bo skupščine popravi čim zamujenega. Skromna in pomankljiva odbor-niška poročila so dali te disciplinski, zdravniški in finančni sektor, medtem ko propaganda, tehnični in sodniški odbor niso dali od sebe niti besede. Admiinistratavni pregled včlanjenih kadrov je ezlo pomanjkljiv in netočen in tudi finančno stanje je vse prej kot zadovoljivo. Te razmere bodo skušali sanirati s predvidevano ustanovitvijo hrvat-sko-slovenske boks lige, kjer bi sodelovali štirje hrvatski klubi Je-dinstvo — Zgb., Osijek, Fula in Reka in trije slovenski (Mariborski Branik in železničar ter Odred). Bo pa poleg tega nujno potrebno dati čim več poudarka slovenski ligi in iskanju nove, še neokužene mladine za boksarski šport. Zaradi šibke kvalitete in kvantitete naših boksarskih ekip je malo verjetno, da bo Boksarski zvezi Slovenije uspelo izvesti predvidevane nastope, kjer vodilni trije klubi želijo vsaj po dvakrat preko meje (Trst in Koroška). Upamo, da bomo ob skupščini koncem leta lahko dali razveseljive j še poročilo kot tokrat ob plenumu, moramo pa ponovno poudariti najboljšo voljo zdravega dela vodstva boksarskega šoorta v Sloveniji, da bo ugotovljene žalostne razmere energično ozdravil, pa tudi če bo treba kje rar.o v živo rezati. To je tudi edini izhod za uspešno rešitev, ki jo boksarskemu šoortu Slovenije odkrito želimo. * -m Nastop bokSBPševr Cdvtda na Slovenski prvak Vilhar nastopil v vinjenem stanju Jesenice, 9. nov. Sinoči je boksarska sekcija Gregorčiča imela v gosteh rutinirane boksarje Odreda, ki so pokazali na tem nastopu vc-iiko tehnično znanje in rutino. Tudi domačim se pozna vztrajna vaja, manjka jun pa rutina. Čeprav bi odgovorjal bolj neodločen rezultat, so zmagali gostje z 9:5. V peresni kategoriji jc namreč mladi domačin Leben moral prepustiti nasprotniku takorekoč že dobljeni match zaradi poškodbe nekaj sekund pred koncem tretje runde. Tekmovalci so nastopili v peresni kategoriji, kjer je Mikuš (O s tehničnim k. o. premagal Lebna (Gregorčič), V lahki kategoriji je bila borba med Sajbi-cem (O) in Hadžialagičem neodločena. V \velter kategoriji pa so bile tri borbe: Gorjanc (G) : Lampič (O) 2:0 tehnični k. o.; Eršte (O) : Krivec (G) 2:0 k. o.; Vivod (O) : Leskovec (G) 2:0. Srednja kategorija: Vilhar (O) : Kardoš (G) neodločeno, ter poltežka kategorija: Prešeren (O) : Prezelj (G) neodločeno. Zelo je navdušil s svojim znanjem navzoče gledalce Vivod (O), medtem ko je slovenski prvak Vilhar (O) nastopil vinjen in.se je razen tega še nešportno vedel ter sredi borbe zapustil ring. Od CeSia Skozi Šoštanj in Velenje ?# Mellss Lepa doba je že miteila od objave znanega pisma CK KPJ, mnogo se je pi= salo o odnosih med društvi in razni rr i organizacijami. Koliko sestankov po vseh megočith »linijah« je že bilo od takr at, pa vendar še vedno nismo uspeli naši tehsnovzgojni organizaciji »Partizan« dati tistega mesta in priznanja, ki ga po svojem pomenu zasluži! skoraj brez orodja, da ne govorim o telo# vadnici, v kateri bi bila telovadba zaradi prahu in blata od večnih sestankov prej škodljiva kot pa koristna. Čudno, da je ponekod tako ozko gledanje dobilo že kar neozdravljive korenine! Pa jih bo vendarle »SPECIALISTI« V ŠOŠTANJU Iz Celja me je vodila pot tja proti Ko# raški, pa sem se zaustavil najprej v šošta# n ju. »Partizan« je tam, dom s telovadnico tudi, pridno pa jo obiskujejo le pionirski oddelki. Čez 250 jih hodi k telovadbi! Res jc pohvalno to; ampak, kje so vsi tisti mla# drnci in tudi člani, ki bi radi v telovadnici igrali samo namizni tenis in še kaj drugega, redna telovadba jim je pa deveta briga? Seveda, oni so »športniki«! Prav je to, tudi teh si želimo čim več. Toda človek se ob t -m nehote vpraša: »Hudirja. ali je danes že res vsak, kdor nekajkrat brcne žogo v gol še večkrat pa izven njega, prime reket v roke ali pa si natakne smuči na noge in takoj pade v sneg »športnik«. Vsi bi hoteli uporabljati telovadnico za nekakšne »spe# cialne treninge«, ne glede nato, da je ta »specialnost« včasih precej podobna »divji jagi« brez načrta. Seveda, kdo bo potem od# govarjftč pri takšni vadbi za telovadnico, to »*/ upravo društva nič ne briga. Glavno, v,■»* M«,*> ““ Pred leti je bilo v Šmartnem ob je, oziroma iskali vzroke mrtvila v ZtiPustl-1 ^risce, ker Paki pravo mrtvilo. V zadnjem letu »Partizanu«. Mladine imamo dovolj, 0 ?.,Pa ten? mes^, so izvolili delaven odbor, ki ima tudi zaradi materialnih sredstev ni- Siaditi nov tovarniški objekt. Na to smo v stiski. Vse, kar si v glavnem želimo, imamo — toda vaditeljev nam primanjkuje. Ta problem se nam zajeda v glave in nikakor mu nismo kos. Zadovoljen sem, da ste se večje uspehe pri delu. »Partizan« ima svoje prostore v dvorani zadružnega doma, ki služi vsem vaškim potrebam. Doslej so se uveljavljali s posebnimi telovadnimi točkami dejstvo so bili domžalski nogometaši že opetovano opozorjeni, toda do danes ni bilo še nikogar, ki bi o tem problemu govoril in poiskal v bližini primeren kraj, kjer se bo lahko no- nik »Partizana« tov. Rozman ima sicer dosti razumevanja za telesnovzgojno in športno dejavnost v Domžalah, vendar so mu nogometaši le najbolj pri srcu, zato ima tudi nogomet največji uspeh. Mnenja sem, da če že ne bi bilo mogoče ustanoviti novega športnega društva, naj si Domžalčani ustanove vsaj nogometni klub, ki bo nedvomno bolje uspeval, kakor danes pod okriljem »Partizana«. ZASTOJ V ATLETIKI Domžalski atleti so lani dosegli le- itd.). Na tečaju so se učili v poseb-pe uspehe. Letos pa je v Domžalah ni h urah tudi novih pesmi, vse utihnilo in spraševali smo se, kaj Potrebno se mi zdi, da orišem vsaj je temu vzrok. Tokrat lahko kar jav- nekaj zgodovine unije in povem v no povemo, da se domžalski atleti kratkem njene cilje, borijo s finančnimi težavami. Redki L. 1811 je pričel jahn s svojim te-so namreč tisti, ki imajo popolno lovadnim gibanjem. L. 1868 je bilo atletsko opremo, predvsem sprinte- ustanovljeno nemško »turnerstvo« in rice. Seveda pod takšnimi pogoji let0 dni kasneje — 1869. nemška te-atletika ne more kvalitetno napre- lovadna zveza. Od turnerstva se je dcvati. 1 1892 odcepila delavska telovadna SE NEKAJ BESED O »PARTIZANU« Eden najbolj agilnih domžalskih vodnikov in funkcionarjev je tov. zveza, ki pa je bila razpuščena leta 1934. L. 1900 je bila ustanovljena krščansko-nemška telovadna zveza, ki se je 1. 1934, kot vse ostale telo-Zule. Povedal mi je vrsto zanimivih vadne zveze, zlila v avstrijsko telo- šsš teljev. Lani so redno vadili rsi ženski oddelki, letos pa so se priključili tudi moški in šteje društvo trenutno 99 članstva. V društvu so tudi športne sekcije, od katerih je najagilnejša nogometna. Problema vaditeljskega kadra društvo doslej ni moglo uspešno rešiti, kljub prizadevanju, saj je v republiške tečaje poslalo že dva mladinca, od katerih pa danes nobeden ne dela v društvu. dolžan pomagati mladini, ki si želi telesne okrepitve?« Kar povejte vsem tistim domžalskim vodnikom, ki stoje ob strani, da je njihova mlačnost vse graje vredna.« USTANOVITI- BI BILO TREBA Športno društvo Vedel sem, da v Domžalah nimajo športnega društva, posamezne športne sekcije pa životarijo in nimajo prave perspektive za bodočnost. Tudi nenadpma takrat bo pa spet vik in krik, kakor bi jim bila storjena največja krivica. V Domžalah lepo uspeva tudi košarka, največ zaslug za njen razvoj pa ima tov. Šircelj. Kegljači imajo lepo kegljišče, ki je vzorno urejeno. ZA NOGOMET JE NAJVEČ ZANIMANJA Nogomet, ki je vključen v »Partizanu«, je v Domžalah najbolj priljubljena športna panoga. Predsed- terih posameznikov, pohvalil pa je tudi izredno požrtvovalne funkcionarje, ki se borijo z vsemi težavami. V zadnjem času je v telovadnici precej živo. Prof. Merhar in učitelj Varšek sta priskočila na pomoč v 1912. S prihodom Hitlerja so se združile vse zveze v nemško zvez o za telesno vadbo. Zlom hitlerizm3 je bil tudi zlom njegove telovadne in športne organizacije. Ze 1. 1945 je bila zato ustanovljena avstrijska pravem trenutku. Vključilo se je 52 telovadna in športna unija z name-vajencev iz raznih industrijskih pod- nom, da bi ustvarili športno in telo-jetij, ki so obljubili, da bodo redno vadno gibanje, kjer bi bilo prostora obiskovali telovadbo. Čakajo le še za vse, ne glede na starost, stan i° pionirji — namreč vodnika, ki ga za- svetovni nazor — torej nekaka nad-enkrat še ni. L. M. strankarska organizacija. (DaljD SVANJA Gnidovec Ante. - lo • Nekaj sto metrov od glavnega poslopja leži samotna hišica za shranjevanje in mazanje smuči. Interesantno je, da je v neposredni bližini toliko strmine, da ima šola tudi lastni slalom-prostor. Po ogledu nas je rektor povabil v svojo delovno sobo, kjer smo se vpisali v spominsko knjigo. Na zidu visi velika razpredelnica, kjer so razporejeni vsi tečaji, ki so na šoli. Teh ni malo in poslopje je vedno zasedeno. Vsi vrhunski finski športniki imajo obvezno svoje tečaje v Vierumaki. Zato je sistem njihovega dela enoten in je uspeh in ugled v svetu velik. Vierumaki je kovačnica finskega športa. V jedilnici so nam servirali kavo in pri tem se je razvil prijeten neprisiljen razgovor do našega odhoda. Na mojo trditev, da je položaj šole idealen, mi je rektor pritrdil. Rekel je, da ima samo eno napako, da je predaleč oddaljena od mesta, kajti nad 30 km je za stalni stik in različne nabave le preveč, Henola, ki je v neposredni bližini, je pa le samo gnezdo. Po polurnem kramljanju smo se poslovili od simpatičnega rektorja Palmia. V petek zvečer je bil oficialen z- letek slavnosti 30-letnice Lahden Hiihtoseusan (Smučarskega kluba Lahti). Klub je bil ustanovljen, ko je imelo mesto komaj 3.800 prebivalcev. V restavraciji na stadionu so se zbrale vse inozemske delegacije, vsi zaslužni delavci kluba tekom 30 let in tudi sedanji delavci in tekmovalci. Slavnostno okrašena dvorana je bila nabitopolna. Predsednik Wahlross je otvoril slavnostno zborovanje, pozdravil vse inozemske delegacije, vse zaslužne klubske delavce in jim po zaslugi razdelil zlate, srebrne in bronaste spominske značke. Mnoga v svetovnem smučarstvu znana imena so med slavljenci. Naj jih omenim samo nekaj: Toivo Nykanen, Pavao Nuotio, Lauri Valonen, Erkki in Esko Jarvinen, Leo Laikso itd. Vsi vodje inozemskih delegacij so prejeli srebrne spominske značke. Jugoslovani in Avstralec Haslingden so bili deležni največjega aplavza. Po slavnostnem delu prireditve je bil lep umetniški, športni in zabavni program. V soboto je bil ob 14. start za 18 km. Prijavljenih tekmovalcev je bilo 166, od teh 4 Švedi, 3 Norvežani, 6 Ameri-kancev in Avstralec Haslingden. Vsi ostali pa so bili domačini. Start in cilj je bil na stadionu zraven velike skakalnice. S Piirtom sva se postavila nekoliko stran od starta, tako da sva videla vso progo od starta do nas in potem pa še kratek in precej strm vzpon. Ker se pri teku odloča zmaga pri vzponih, bova tukaj prav dobro videla tehniko teka in tudi razbrala, najboljše tekmovalce. Start je bil na minuto, vedno pa sta odšla na progo istočasno dva tekmovalca. Ce opazuješ naše ali pa tudi tekmovalce ostale Srednje Evrope, vidiš, da kljub izdelani tehniki okorno in počasi drsijo po ravnini. Zdi se ti, da ne premikajo samo teže svojega telesa, temveč še neko nevidno breme. Ko pa gledaš' Fince, imaš občutek, da je njihovo telo lahko kot pero, s tako lahkoto, eleganco in hitrostjo se premikajo po smučini. Na ravnini skoraj ne vidiš razlike med tekmovalci, dočim je pa pri vzponu to že dobro vidno. Boljši tekmovalci Prl vzponu uporabljajo hitre, kratke, sigurne korake, slabši s° pa že počasnejši in tudi korak jim ni tako siguren. Prav malo tekmovalcev je uporabljalo pri vzponu dolge korake-Ko stojiva in opazujeva, pride Veli Saarinen s svojim sinom, ki si je tudi izbral to mesto za opazovanje svojih var°' vancev. Saarinen je bil prvorazreden tekmovalec na olim' piadi 1928. V Lake Placidu, kjčr je bila olimpiada 1. 1932, je dobil zlato medaljo v teku na 50 km. Sedaj pa je že vec let trener zimske državne in olimpijske reprezentance. Ker so vsi važnejši tekmovalci že startali in ker je bi-0 pričakovati kmalu prvih tekačev na cilju, sva se podala 5 Piirto proti cilju. Iz oglasne deske sva razbrala, da je borba izredno ostra, saj so bile med tekmovalci le skromne sekundne razlike. Zmagal je Viitanen Arvo (1:10.05), drugi 3 bil znani kombinatorec Hasu Heikki, tretji Vellonen Vil] • četrti pa domačin iz Lahtija, najhitrejši mož na olimpm Makela Tapio, tudi on je imel še čas 1:10.59. Kako visok je kvaliteta finskih tekačev in kako ostra borba je bila> se vidi iz tega, da je čas 1:13 doseglo pet tekačev, 1:14 devet tekmovalcev, 1:15 šest tekmovalcev in čas 1:16 pa kar 10 tekmovalcev. Lanski zmagovalec Sipila Tauno je bil koma] 21.; prvi Norvežan Gjermondshaug je bil šele 74., prvi Ame-rikanec Farwel pa je zasedel 78. mesto. Mirno lahko trdimo, da je danes Finska v tekih najmočnejša nacija na svetu-Za olimpijske igre se je pripravljalo okrog 100 tekmovalcev za vse tri discipline. V poletju in zgodnji jeseni so bili^ kandidati dvakrat po dober teden v tečaju na visoki šoti v Vierumaki. ,, A -■ V" /%. . Ob zaključku letošnje plavalne sezone v Sloveniji PLAVALNI ŠPORT počasi, a vztrajno naprodaj 8 Mwmmora postati stalna oblika & ness«H{zaEsaiH:csasBi.'!i2Bsms;iiiBBBBiHiBssauK&Bi &!el«a jpu&iizsams&ih dz^asiev J*®? m prosto moški: 5$<>.0 Jančič (BM) 5*1.4 Pirc (I) J ;36,4 Grohar (ŽL) S-30,3 Doicžai (BM) ,r:p,S Petrič (ŽK) 2,34,8 Strgulec (ŽL) 1$! srr1 Site'« DovPreček 1951: 24:48,00; 1952: 23:31,47. 8tv °^Dre^no ie uspeh na 1500 m prosto v le* |»JC! najboljši, saj je zadnji tekmovalec v |ltlj ci za več kot 20 sekund boljši, kot je leto 2na^at povpreček desetorice: Jančič je Hiu 8 Ponovno obdržal primat na tej progi ter žuji ®a tudi ne moremo odrekati. Njegov re* Itavn ile toHko pomembnejši, ker ga je po* &j„ 11 kot vmesni čas pri »rekordnem« plava* hoD.na. eno uro. Jančič si je letos nekoliko bo,avil delo nog, kar je pripomoglo k iz* Di.gi.anju njegovega rezultata. Kar smo za* letQ 1 Za Zrimška na 400 m. to velja za 14» je Pirca na 1500 m prosto. Pri njem nam vrdr?1-^ u2ajala njegova silna borbenost in 8korjjlvost’ saj je vse tekme zaključeval s 1 neverjetnim finišem. Pri nadaljni K_____Piše Prešern Mitja Da Vzfioji tega nadarjenega tekmovalca najb0rtreba pazltl* ker je v tej razvojni dobi Rom i1 nevarn°» da s preforsiranim trenin* iij^o n tekmovanji mlademu tekmovalcu uni* ^roh» ■ avjc in s tem tudi športno kariero, lej) rj®v rezultat — čeprav je to zanj zelo *ibaje peh 7" ie bil postavljen v senci zmage lofj sm° Doležala ugotovili, da mu na niji;*bf^sto nc ?dSovarja 4. mesto v Slove* tej progi — po moji sodbi — 2:55,2 Brandner L. (BM) 2:56,1 Šiftar (I) 3.00,2 Hočevar (ŽL) 3:00,7 Frandner M. (BM) 3:03,6 Tratnik (BI) 3:03,7 Kanc (I) 3:04,6 Turk (ŽL) povpreček 1951: 2:56,77; 1952: 2:58,60. Na 200 m prsno smo letos zabeležili edini slabši povpreček med moškimi od lanskega. Sovre je šele na državnem prvenstvu dosegel svoj najboljši rezultat in s tem potrdil, da spada med najboljše prsače v državi, kar je dokazal že na lanskem prvenstvu. V sezoni mu je bil enakovreden tekmec njegov klubski tovariš Šiftar. Laslo svojega dobrega rezul* tata ni ponovil na državnem prvenstvu, s ka* terim bi se uvrstil med prvo petorico. Če* prav je Kancler letos postavil svoj osebni rekord tudi na 200 m, je bil zopet premagan od svojega večnega rivala Brandnerja. Skie* pajoč po njegovem izvrstnem rezultatu na 100 m prsno*klasično pa smo prepričani, da bi mogel Kancler še bolje. Novo odkritje med prsači predstavlja mlajši, 15*letni brat L ju* bota. Matjaž Brandner, ki se je s svojim rezultatom tesno približal »magičnim« 3 mi* nutam. Matjaž bo lahko v prihodnji sezoni razbremenil v klubu svojega »ali round« bra* ta obenem pa bo prav gotovo resno posegel v borbo med najboljše .prsače v Sloveniji. Brandner mlajši in Kanc sta edina prsača. ki se jima je posrečilo vriniti se med »staro gardo« slovenskih prsačev. Toda za njima stoji še vrsta mladih — Snahi (Kamnik) Šarec (Prešeren) 3:05,4, Klančnik (Ce< je) 3:06,2 in Meleš (Partizan * S.) 3:08,3 — ki bodo lahko že v prihodnji sezoni marši* kateremu »starih« prekrižali račune. Na 200 m so »klasičarji« že v premoči. V metuljčku so preplavali vso progo le Sovre, Laslo, Tratnik in Turk. Slovenk? d/,l!2?ea najboljšega dolgoprogaša v 100 m hrbtno moški: tah Ali bi tudi Doležalu usnel v V>v.- 1:13,5 Pelan (I) 1:17,5 Brandner L, (BM) 1:18.0 Goršič (ZL) 1:19,8 Pelhan (I) 121,4 Jarc (BI) 1:22.8 Lunder (I) 1 23.3 Šifrer (I) 1:23,4 Gašperin (ŽL) 1:24,7 Rotter (ŽL) 1:24,9 Zelenšek (R) V‘Vl Ali hj tudi Doležalu uspel v Vev* ^irc jn °r’^°ber rezultat kot sta ga dosegla vSe m . Grohar. lahko samo ugibamo, toda *v°jo L s. °jne dvoboje je Doležal odločil v .or,st. Vsi ostali tekmovalci v lestvici , l"atcrimi je treba posebej pohvaliti dosey|. 'letnega Burgerja iz Kranja — so 1 1 2-5S, brandner L. (BM) 1:19, bander (KM) 1:19 b L-ratnik (l!l' 1:19» hanc,er (BM) l:20o liUrk (ŽL> 1:2,9 ia teii"o (ZL) 1:22 i 7s"ik ,ZK i p •' Vovk (KI) ”vP>eček 19,1 1-20.35: 1952: 1:19.20. dvrh 'i .Jcmu' tkl v lestvicah prsačev ni več l^estu ,,m°Vaicev. ki sta bila lani na prvem 0|) m Č« Crer in Žvokelj), je povpreček na Siftar .ve?no bo,j^- Sv°io h'/6 5clc Pr°t> koncu sezone povečal *l«jboliihr°St, in'se na 100 m uvrstil med šest ^tn tekmovalcev v državi. Na drugem 2 reZujt uramo omeniti uspeh Kanclerja, ki je *°rd v "tom 1:19.6 postavil nov slovenski re* va|Cev klasičnem slogu. Izenačenost tekmo* 5^0 imn.a tei Progi je posebno velika. Lani J;2o,o , ,1 le tri plavalce, ki so plavali pod l°« ok-Ah‘0s na Se i1 h ie kar osem »zdrenja* od l ,te u^eje. Z delitvijo klasičnega slo* ^Vedeu utterflvja. ki bo v prihodnji sezoni D°z°rno'/-U • *?r' nas’ ho treba posvetiti več 6°same' •'k,ndivldua,ni v220*! tekmovalcev v 2n'h slogih prsnega plavanja. 2.?.1*1 Prsno moški: 2-53’! Sovre S. (1) J'4 Laslo (PS) povpreček 1951: 1:21,74; 1952: 1:20,85. Na 100 m hrbtno so prav vsi tekmovalci — z izjemo Pelhana — dosegli v letošnji sezo* ni svoje osebne rekorde. Pelan je prvikrat zaplaval pod 1:14,0 in s tem rezultatom osvo* jil drugo mesto na državnem prvenstvu. Brandner je na vseh tekmovanjih potrdil, da mu pripada drugo mesto v lestvici, čeprav mu Goršič sledi le v razdalji pol sekunde. Vsekakor pa je Goršič morda največ obeta* joči plavalec hrbtnega sloga v Sloveniji. Le* tos se je uvrstil že med najboljše hrbtaše* mladince v državi in verjetno bo prihodnje leto njegov uspeh še večji. Treba mu je le malo več borbenosti in samozaupanja. Jarc je kljub zelo pomanjkljivemu treningu in sa* mo enkratnemu nastopu dokazal, da je pla* valeč hrbtnega sloga, ki se lahko še zelo raz* vije. Z dobrima rezultatoma sta presenetila »'vaterpolista« Šifrer in Rotter. Daljša bole, zen je ovirala Gašperina, da letos ni dosegel takega razvoja, kot ga je sposoben. Zelenšek, Bogataj (Kamnik), Šeruga (Partizan) in Pic* teršek (Železničar L.) so s svojimi rezultati okoli 1:25,0 dokazali, da bodo morali že v prihodnji sezoni računati tudi z njimi. (Dalje) KRATICE POMENIJO: BI - PK Bled (Bled) BM — PK Branik (Maribor) 1 — PK Ilirija (Ljubljana) Kdo je kriv? Sm0 Za.d.n.iih številkah našega lista rezultate moštvenega nam 7va FLRJ v tenisu. Vendar se Vanii'1e-Zdel° čudno, da sta v tekmo-skih članskih kakor tu ' - mladin-ti2a Vrst tekmovali samo ekipi Parajte? ,(prvak Srbije) in ZTK (prvak bije ke)’ medtem ko prvaki Slove-Bra TK Ljubljana (člani) in TK q, 7.(mladinci) niso nastopili. ferp smo se do tehničnega re-■ ^eniške zveze Slovenije dr. f,ennVf’sa’ bi nam pojasnil vzrok Vq: cSt°Panja. Dal nam je tole izja-Ura(j x^Pl°h nismo dobili nobenega Sa bsga obvestila oziroma predloga bi se moštveno prvenstvo FNRJ odločilo kar z dvobojem med prvakoma Srbije in Hrvatske. Po propozicijah tekmovanja bi namreč postal državni prvak zmagovalec če-tveroboja med prvakoma Srbije in Hrvatske ter zmagovalcema v kvalifikacijskih borbah med prvakom Slovenije in drugoplasiranim hrvaškim moštvom ter prvakom Vojvodine in drugim moštvom v Srbiji. Smatram, da postopek TSJ ni pravilen, ker bi stroške turnirja morali nositi itak klubi sami.« Ravno tako so ogorčeni nad takšnim postopanjem tudi v Mariboru, kajti mladinski ekipi Branika na čelu z državno prvakinjo Vinterhal-terjeyo so pripisovali velike izglede. K — PS Kamnik (Kamnik) PS — Partizan (Murska Sobota) R — PS Rudar (Trbovlje) ŽK — PK Železničar (Kranj) ŽL — PK Železničar (Ljubljana). <$i lazcMesses... V ponedeljkovi izdaji beograjskega »Športa« št. 866 smo pod rubriko »Razgovori in miš* Ijenje« prečitati mnenje novinarja Ivana Ma* jerja o štednji pod naslovom »Štediti — ali znate kada i na čemu«. Z mnenjem tov. Ma* jerja se deloma tudi mi strinjamo, prav po* sebno zato, ker Večkrat odhajajo v inozem* stvo nekateri naši športniki, ki za to nimajo niti potrebnih strokovnih niti moralnih kva* lifikacij. V tem članku govori omenjeni o si* jajnih uspehih našega namiznoteniškega igral* ca Viliama lfarangoza in očita merodajnim krogom, zakaj niso poslali naše namiznoteni* ške ekipe na svetovno prvenstvo v Bombay. Dalje govori tudi o razmeroma slabem uspe* hu našega šahovskega velemojstra Gligoriča v Stockholmu. Naš velemojster po mnenju tov. Majerja ni dosegel boljših uspehov, ker ni bil prisoten njegov sekundant, ki bi mu lahko v kritičnih trenutkih priskočil na po* moč. Do tu sc tudi mi strinjamo s takšnim pisanjem, toda pojdimo dalje. Ko govori o štednji, se sprašuje, zakaj so na primer od* šli na zimske olimpijske igre številni smučar* ji in na letne olimpijske igre v Helsinki pre* mnogi in povsem nepotrebni opazovalci. Med* tem ko se povsem strinjamo z mnenjem tov. Majerja, da je bilo namreč število opazoval* cev v Helsinkih preveliko, pa mu nikakor ne moremo pritrditi, da je bila Jugoslavija ude* ležena na zimskih olimpijskih igrah v Oslu s prevelikim številom tekmovalcev. O vsem tem ne bomo več pisali, saj vsi vemo, da smo se v Oslu s preskromno udeležbo le blamirali. Pametneje bi bilo, da bi pisec te«a članka vso stvar temeljiteje premislil in toč* noje opisal pereč problem, kakor pa da se spušča v zadeve, ki jih ne pozna. Pred od* hodom na olimpiado je bilo namreč točno določeno, kdo lahko potuje, po olimpiadi pa smo ugotovili, da bi bil uspeh lahko mnogo večji, če bi olimpijski odbor v Beogradu upošteval vsa strokovna mnenja smučarskih funkcionarjev in poslal na tekmovanje ne ta* ko majhno, ampak veliko večje število smu* carjev. Kaj na primer pisec ve o taktiki in strategiji smučarskih ekip na velikih tek* moranjih? Veliko bolj sLvarno bi bilo, če bi sc temeljiteje »spodtaknil« nad udeleženci letnih olimpijskih iger v Helsinkih in na os* novi stvarnih ugotovitev dokazal, da ni bilo preveliko samo število opazovalcev, temveč tudi športnikov (n. pr. tekačev, orodnih te* lovadcev, jadralcev itd.). Piscu bi svetovali samo to. da mora biti vsakdo pri takšnih, sicer zaželenih člankih, zelo pozoren in iskati vzroke tam, kjer so, pri tem pa seveda zelo dobro poznati problematiko, v katero se spušča. L. M. Pred kratkim je organiziral odbor za smučanje pri Zvez.i»Partizan« po* štet vseh okrožnih referentov za smučanje. Kljub nepopolni udeležb* (okrožja Kranj in Celje nista poslala svojega zastopnika) so prisotni izde* lali okviren program, po katerem naj bil se v bodoče razvijala smučarska delavnost v partizanskih društvih. Na posvetu, ki mu je prisostvoval tudi na* čelnik »Partizana« tov. Savnik, so podali člani republiškega odbora za smučanje iz* črpna poročila, nanašajoča se v glavnem na vsebino smučarske delavnosti v društvih, na vzgojo vaditeljev smučanja in sodnikov ter na organizacijo množičnih tekmovanj. V razmotrivanju dosedanjega dela v parti* zanskih društvih je bilo ugotovljeno, da so slednja v preteklih zimah sicer izvedla naj* različncjša množična tekmovanja, vendar pa smučanje doslej ni bilo v zimskem času stal* na oblika dela v društvih. V bodoče naj bi društva organizirala čim večje število kraj* ših in daljših izletov na smučeh za vse član* stvo, nadalje naj bi mislila na pripravo smu* carskih nedelj in tudi na pripravo telovad* nih ur na snegu za pionirje. Vse to bo treba kajpak združiti z načrtnim poukom smuča* nja, upoštevaje vse tiste prijeme, ki jih po* zna moderna šola smučanja. Dejstvo je nam* reč, da je pri nas sicer smučanje med mla* dino precej razširjeno, pač pa pretežni del mladine, zlasti pionirjev, smuča po svoje ni misliti, da bi v doglednem času tudi šole brez kakršnihkoli napotkov. Ker pri nas še sprejele obveznosti glede obveznega pouka smučanja, je trenutno »Partizan« edina or* ganizacija. ki vključuje v telesnovzgojno delo največ pionirjev. Zaradi tega lahko z načrt* nim poučevanjem smučanja tudi največ do* prinese h kakovostnemu razvoju smučanja med našo mladino. ■* Na posvetu so bili sprejeti koristni sklepi, da bodo okrožja osnovala poseben odbor za smučanje, ki bo vodil vso smučarsko dela v* nost v društvih. Podobno pa bodo morala tu* di društva izbrati med vaditelji posameznika, ki bo še posebej skrbel za smučanje v okvi* ru društvenega vaditeljskega zbora. Seveda na: bi bila to samo nekakšna organizacijska oblika, ki bo gotovo veliko pripomogla k dvigu smučanja v društvih. Toda samo to še ne bo zadostovalo. V prvi vrsti bo glavna naloga v vzgoji novih vaditeljev, ki bodo ve* šei poučevati poleg ostalih panog telovadbe tudi smučanje. V ta namen bo republiški od* bor tudi letos pripravil poseben tečaj za va« ditclje smučanja. medtem ko naj bi tudi okrožja pripravila podobne tečaje. Nadalje je bilo govora tudi o pripravi smu* čišč, zlasti pa lahkih prog za smuk, ki se jih da z malim trudom pripraviti. S posebnim poudarkom je bilo sklenjeno, da bo treba že letos pristopiti h gradnji malih skakalnic za pionirje. Tu niso mišljene prave skakalnice. Treba je le pripraviti primeren svet in ga že sedaj urediti tako. da bo pozimi lahko zgraditi primerno skakalnico. Znano je. da pionirji izredno radi skačejo, toda te njihove prizadevnosti v večini primerov nihče ne usmerja in vodi. Zarad tega bi bilo prav, da letos ne ostane nobeno društvo brez tako proste skakalnice. Ob pripravah za zimo je bilo tudi opozor* jeno, naj bi društva posvečala več pozornosti opremi mladih smučarjev. V mnogih krajih bi se namreč dalo z nekoliko prizadevnosti od strani društev pionirjem pomagati do pri# mernejše opreme, za kar bi bilo treba stopiti v stike s krajevnimi podjetji in obrtniki. Ta* ko je pripovedoval okrožni delegat iz Gorice, da so tamkaj že organizirali izdelavo domačih smuči, ki se je močno obnesla, tako glede kakovosti, kakor tudi glede cenenosti. Ob zaključku je bil predložen koledar pri* reditev, ki bo obsegal letos društvena, okrož* na in republiška tekmovanja. Vsa tekmova* nja naj bi obsegala teke. skoke na malih skakalnicah in veleslalom. Republiško tekmo* vanje bo tudi letos po vsej verjetnosti v Kranjski gori in bo združeno z zveznim pr* venstvom »Partizana«. Delegati so sprožili tu* di vprašanje razvrstitve tekmovalcev v dva razreda. Upravičenost taksne razdelitve je docela jasna, le glede na množičnost tekmo* vanja bi nastale nekatere težave, zaradi če« sar o tem še ni bil sprejet dokončen sklep. Ob koncu je treba še posebej poudariti nujnost tesnejšega sodelovanja s smučarsko organizacijo, kar so soglasno ugotovili vsi navzoči. Ob tesnejšem sodelovanju bost* imeli obe organizaciji velike koristi. Tako bi izprašani sodniki in učitelji smučanja lahko velki meri pomagali partizanskim dru* l.~ U: „~ i. . j_ - štvom, večjim uspehom dobivala nove nadarjene tek* movalce iz partizanske organizacije. medtem ko bi smučarska društva z . Kaj zmore mladina ... Le 2 km od Šoštanja leži na hribu prijazna vasica Lokovica. V tem kraju živi najbolj razgibana mladima celotnega Soštaniskega okraja. Pretežno jc to kmečka mladina, ki zaradi kmečkega dela ne more vse leto sistematično gojiti telesne vzgojei. Tembolj pa mladina zaživi v obdobjih, ko so važna dela v vasi opravljena, Pred leti so telovadili kar »privatno« v kmečki hiši. Na mladinski konferenci pa so sprejeli sklep, da bodo sami zgradili zadružni dom, ki danes že stoji po zaslugi njihovih mladih rok. V domu je sedaj prav živahno V dvorani se zbirajo k redni vadbi, imajo predani mlad vaditeljski kader, le v dvorani,1 ni naj o nikakršnega orodja in so tudi brez potrebnih sredstev. Prav bi bi—: lo, da bi sosedna društva mladini: Lokovice priskočila na pomoč in jim; posodila vsaj najnujnejše orodje. Trener atletskega kluba »Železničar«, tov. Janez Gaberšek izjavlja: i Pomanjkanje rekvizitov ie kvalitetnih prireditev zavira razvoi atletike V nadaljevanju ankete o problemih ljubljanske atletike se jc naš urednik razgovarjal tudi s trenerjem in organizatorjem Železničarja tov. Gaberškom. Mnenje tov. Gaberška je zanimivo zlasti zato, ker se v nekaterih vprašanjih ne strinja z dosedanjimi mnenji. Po mnenju tov. Gaberška so glavne ovire za razvoj množične atletike predvsem pomanjkanje opreme, ki si jo društva zaradi visokih cen ne morejo nabavljati v zadostnih količinah, pomanjkanje kvalitetnih nasto- «• Kraguj’evcu sestali Prihodnje leto spet dirka »PO HRVATSKI IN SLOVENIJI fclan,C^n|i tedcn so * >jje 1 sekretariata Kolesarske zveze Jugosla* kolP’i° dru2'h problemov so določili tudi leto '’aznejših tekmovanj za prihodnje animivo je, da so na tem sestanku o , .? tekmovanjih v republikah in re,3ybl'ških dvobojih, kar predstavlja 5irn0 = n sestavlianju koledarja KZJ. Ob* vili|t • ° jazp5avljali tudi o sodniških pra* hkrnov določili tarifni pravilnik. Koledar ,0'«ni le tale: MAJ: j-"“2.: Tradicionalna dirka »I. maj«. 16.—17.: Mcmnarodni dvoboj kole* sarskih reprezentanc Jugoslavije in •^''Strije v Beogradu. 24.: Republiška cestna prvenstva. JUNIJ: 14.: Državno cestno prvenstvo ▼ Sarajevu. 21.; Republiška prvenstva na dirka* hščih. JULIJ: ‘2.: Odprto mednarodno dirkaliŠčno Prvenstvo Jugoslavije v Zagrebu. Mednarodna etapna dirka »Po J *rvatski in Sloviniii«. OKJOBER: -5.; Vojno*pafrolno prvenstvo Ju* j Goslvaije v Zagrebu. ^«le^T°Vans^l kolesarji se bodo verjetno »tv* ti"1 tudi svetovnega cestnega prven* 2Q_ Prvenstva na dirkališčih v dneh od ° 30. avgusta v Švici. Ali bo šlo preko 60m? Prof. Kolarič zatrjuje, tla bo Marko Plut že prihodnje leto vrgel kot prvi Slovenec po vojni kopje nad 60 metrov S prihodom profesorja za telesno vzgojo Marjana Kolariča je Črnomelj dobil odličnega organizatorja, ki že žanje uspehe na športnem področju. Na internem gimnazijskem tekmovanju je postal pozoren na dobre rezultate Marka Pluta v metu kopja. Marko je kar z mesta vrgel kopje 45 m(!). Do sedaj ni talentiranemu dijaku 8. razreda nihče pokazal, kako se pravilno meče kopje. Da danes tako hitro napreduje, je vzrok, da je že v otroških letih rad metal kamenje in kole. S tem si je pridobil moč in gibčnost. Kole in kamenje je metal vse do letos, ko ga je vzel v roke prof. Kolarič. Sedaj Marko trenira vsak dan po pol ure. Gotovo bo zanimalo atlete, kako je Marko vrgel kopje preko 54 m. Na tekmovanju z novomeško gimnazijo je z metom 49.30 m premagal državnega mladinskega prvaka Žagarja. Ta rezultat je Marka še bolj vzpodbudil. Na naslednjem internem tekmovanju je dosegel tri mete preko 52 m, od katerih je bil eden 54.82 m. Nekateri so mislili, da je bil to le slučajen met. Toda naslednji teden je v dvoboju z garnizonom JLA Črnomelj potrdil, da je pri njem 54 metrov že ustaljena znamka. Z rezultatom 54.57 m je zmagal s 15 metri pred drugoplasiranim. Ako upoštevamo, da je Marko začetnik in da meče na trdem in peščenem šolskem dvorišču brez sprinteric, je rezultat še mnogo več vreden. Profesor Kolarič — njegov trener — je prepričan, da bo Marko že v naslednji sezoni dosegel 60 metrov. Marko pa ni samo specialist v metu kopja, temveč je vsestransko razvit atlet in ima možnosti, da se razvije v odličnega deseterobojca. Kroglo (5 kg) meče 13 m-, bombo je vrgel že 65.60 m, v višino skače 150 cm itd. Vendar mu je met kopja najljubša disciplina. Marko pa je poleg tega tudi mojster v risanju, kateremu se namerava posvetiti po maturi. Našemu skromnemu in simpatičnemu osmošolcu želijo vsi njegovi sošolci in profesorji, da bi uspešno končal osmi razred in da bi z maturo v žepu zagnal kopje preko 60 metrov! S. B. Plut Marko na treningu pov in pa nesposobnost atletskih delavcev in novinarjev, vzbuditi pri mladini zanimanje za atletiko. Pri nabavljanju opreme bi morala društva pokazati več samoiniciative, kajti pokazalo se je, da se da priti na primer do sprinteric veliko ceneje, če se nabavi usnje in ostali material, ter se jih da delati, kakor pa če se jih nabavi že narejene. Da smo bili pri vključevanju novega članstva precej nespretni, pove dejstvo, da nismo vključili skoraj nikogar od 1500 vajencev, ki so letos nastopili na atletskih tekmovanjih. Velika ovira za vključevanje mladine v atletiko je tudi pomanjkanje izključno mladinskih tekmovanj, in sicer od klubskega do zveznega merila. Skoraj na vseh tekmovanjih nastopajo mladinci skupaj s starejšimi in boljšimi tekmovalci in ker se ne morejo dobro plasirati, izgubljajo veselje. Tov. Gaberšek je mnenja, da fu-zioniranje posameznih ljubljanskih kolektivov ne bi rešilo atletike, keri bi bila to le nekaka »injekcija«, ki. bi' morda pokazala spočetka nekaj pozitivnega, kmalu pa bi se vse skupaj j obrnilo v negativno smer. Eden od i pogojev za dvig atletike je konku- j renca med društvL Z združevanjem : posameznih društev pa bi to konku- j renco le zmanjševali. Gotovo je mnogo bolje, če ima Odred konkurenco že v Ljubljani, ne pa na pri-! mer šele v Celju. Mislim, da bo tudi j Odred hitreje napredoval, ko se mu bo Železničar uspel približati, kajti' v takšni situaciji se vsak tekmovalec,1 kakor tudi funkcionar zagrize v delo. j V Ljubljani bi bilo treba izboljšati1 kvaliteto prireditev. V letošnji sezoni se je pokazalo,, da posamezna ! ljubljanska društva niso dovolj moč- I na, da bi lahko sama izvedla vzorno prireditev. Zato tov. Gaberšek predlaga, da bi društva tekmovanja organizirala izmenoma ,pri tem pa bi ; organizatorju pomagali tudi ostali' dve društvi s sodniki in funkcionarji. Tudi sicer bi bilo treba med ljubljanskimi društvi več sodelovanja. Društva bi si na primer lahko pomagala med seboj pri gradnji oziroma urejanju igrišč, saj so pri Železničarju letos opazili, da so se na klub in s tem na atletiko najbolj navezali ravno oni tekmovalci, ki so največ delali pri gradnji stadiona. Po mnenju tov. Gaberška precej zavira razvoj atletike tudi položaj trenerjev, ki ni najbolj rožnat, in pa pomanjkanje strokovne literature. Današnji način ekipnega tekmovanja po mnenju tov. Gaberška ni ravno najprikladnejši za dvig atletike na širšo osnovo, kajti pri dosedanjem načinu tekmujejo le najboljši posamezniki, slabši tekmovalci pa nimajo možnosti nastopati na tekmovanjih, razen na raznih internih mitingih. Ta način tekmovanja zato tudi seveda ne vzpodbuja društev, da bi vključila čim večje število tekmovalcev. Zato misli, da bi bilo treba preiti zopet na način tekmovanja, katerega so uporabljali pred vojno in pa tudi na primer preteklo leto v republiški ligi. V tem načinu tekmovanja nastopa lahko v vsaki disciplini poljubno, število tekmovalcev, ki vsi prinašajo točke, seveda, če izpolnijo nek minimalni rezultat. Za najboljša društva pa bi dosedanji način tekmovanja v obliki lige lahko ostal tak kot je. Mednarodne športne vesti Avst riški smučarji Najboljši avstrijski smučarji so se že za* č«ii pripravljati za letošnjo sezono. Pred ne# J;aj dnevi so se zbrali v Obertraunu na prvi skupni trening, seveda zaenkrat še brez sne* tfa. Pod vodstvom prof. Rosnerja si bo 41 av* sirijskih tekačev in alpincev pridobilo naj* prej potrebno kondicijo, predvsem s tekom po gozdu in raznimi igrami. Čeprav je ta prvi tečaj namenjen predvsem mlajšim tek* niovalcem, sodeluje tudi sedaj že nekaj zna* nih »asov«, kot na primer Othmar Schneider, Ohristl Pravda, Molterer, Huber, Erika Mah* ringer in drugi. Schneider se je bavil z mi* slijo, da bi odšel za eno leto v Ameriko kot smučarski trener, vendar se je premislil in bo zaenkrat ostal doma. IHIHIIHIIIIIIIlilllllllllllHIIIIIII so že Ameriška smučarska zveza je povabila celo vrsto znanih evropskih skakalcev na gostovanje v ZDA. Med povabljenimi sta tudi Nemca Brutscher in Weiler. Znani avstrijski smučar Engelbert Haider bo prevzel trening nemških alpskih tekmovalcev. Kljub temu pa bo na večjih tekmovanjih nastopal za Avstrijo. Najboljši strelci prvenstva Italije in Francije Po sedmem kolu nogometnega prvenstva Italije je vodil na lestvici najboljši strelec BaCci (Bologna), ki je dosegel 8 golov. Za njim sledijo s 6 goli Galli (Roma), Lorenzi (Internazionale), Rasmusen (Atalanta) in Vi* volo (Juventus). V francoski ligi je bil po 11. kolu najbolj* ai strelec srednji krilec Marseilla Šved An* dcrsson, ki je dosegel 15 golov. Na drugem mestu je Appel (Reims) z 11, na tretjem pa so Vandooren (Stadc Francais), Saunier (Le Mavre) in Pierre Sinibaldi (Reims) z 8 goli. Švitcarji so se v zadnjem času precej pove* zali s francoskimi nogometaši. Nedavno je nogometna reprezentanca Švice izbrala za svojega sp a r i n g* p a r t n c r j a mestno reprezen* tanco Pariza. Kakor je znano, se bodo Švi* .■carji 28. decembra srečali z nogometno repre* zentanco Italije v Palermu. Tudi za to tek* mo je trener švicarske reprezentance Karl Rappan izbral ponovno za sparing*partnerja svoje ekipe eno* vodilnih moštev nogometne* ga prvenstva Francije Reims. 14 golov razveljavljenih 14 golov je razveljavil sodnik v tekmi Chirlet : Seling (Canterbu.ry — V. Britartija). Vseh 14 razveljavljenih golov je doseglo moštvo Chirlet, ki je kljub temu zmagalo s 25:0. V Karlsruhe je pred 10.000 gledalci nemška olimpijska vrsta nedavno porazila finske te* lovadce s 343,05:335,20 točkami. DoČim so na* stopili Nemci v najmočnejši postavi, v kateri je od olimpijcev manjkal edino stari Schvvarz* man, pa so Finci nastopili z zelo pomlajeno ekipo, ki se seveda še ni mogla uspešno zoperstaviti izkušenim Nemcem. Na vseh Svetov nožnimi trener Toni Seeios v družbi z Eriko Mahringer Urugvajci v Rimu in Milanu Italijanska nogometna zveza je te dni pre* jela iz Montevidea brzojavko, v kateri ji sporočajo, da bo Urugvaj prihodnje leto poslal svoje reprezentančno moštvo v Italijo. Urugvajska nogometna zveza je s to brzo* javko potrdila, da ho njeno moštvo igralo v Italiji dve tekmi, in sicer prvo 5. aprila v Rimu, drugo pa 12. aprila v Milanu. V Londonu je Arsenal v prijateljskem sre* Čanju premagal nogometno moštvo univerze Oxford 3:0. Prvenstvo Francije v košarki Peto kolo prvenstva Francije v košarki je dalo naslednje rezultate — skupina A: Vil* leurbanne : Toulouse 65:51, PUC : Bellegar* de 70:64, Racing : Marly 68:48, Mulhouse : Caraman 46:32, A S P O Tours : St. Clcrmont 55:42.' — Lestvica: Vjlleurbanne, PUC, Racing 13 točk itd.; skupina B: Fougeres : Champion* net 72:55, Auboue : Marseille 56:46, Le Mavre : Lorient 67.46, Rupella : Cabourg 57:42, Montferrand : L\ on 73:50. — Lestvica: Fougeres 15, Auboue 13 točk itd. Košarkarsko prvenstvo Italije V tretjem kolu prvenstva Italije v košarki so bili doseženi naslednji rezultati: Varese : Gi'ra 51:43, Triestina : Roma 50:50, Borletti : Gorica 56:40, Itala : Benelli 49:35, Reyer : Gallarate 46:34, Virtus : Napoli 60:47. — Lestvica: Boletti, Virtus 6, Varese, Gira, Ita* la 4, Roma 3. Revcr, Napoli, Benelli, Gorica 2, Triestina 1, Gallarate 0 točk. I/ @ uv&k pieU&dd Um V Calziocorte je bilo tradicionalno tekmo* vanje" v hoji na 100 km. Letos so se tekmo* vanja poleg domačih tekmovalcev udeležili tudi Francozi, Avstrijci, Švedi, Nemci in Švicarji. Med tekmovalci je bil tudi večkrat* ni svetovni rekorder Šved Junggren, olimpij* ski zmagovalec Dordoni in drugi. Z velikim naskokom preko 14 minut ie zmagal Francoz Hubert v času 9,31:03 pred Ljunggrenom (Šved), Lesargeom (Fr). Rcsto (I), Baldasari* jem (I) in drugimi. Dordoni, katerega so smatrali za enega od favoritov, je odstopi! že v prvi polovici nroge. Če je rokoborec pretežak ... Nemški rokoborec Schmidt se je znašel pred važnim srečanjem v zelo nerodnem po* ložaju. Pri tehtanju je tehtal 80 g preveč za svojo kategorijo. Cc ne hi nastopil, ne bi • izgubil samo zaslužka, ampak bi moral pla* čati odškodnino prireditelju. Schmidt je za nekaj trenutkov izginil, ko pa se jc vrnil in stopil na tehtnico, ni bil več pretežak. Kaj pa je napravil? Vzel je iz ust svoje umetno zobovje Švedski reprezentant Rrodel profesionalec v Franciji! V Stockholmu so predvčerajšnjim objavili, da je leva zveza švedske nogometne repre* zentance Yngve Brood sprejel ponudbo, da pride _ kot profesionalec v francoski klub II. lige F C Toulouse. Brood je eden najboljših švedskih mladih igralcev, kije igral na olim* piadi in na zadnji tekmi z reprezentanco Italije. Včeraj je z letalom odpotoval iz ie nadaljeval v - V T''->' v;,,; V finalnem srečanju za škotski liga*cup na stadionu Ifampden Pare v Glasgovvu je Dundee premagal Kilmarnocka 2:0. V Nemčiji že predvajajo film iz Helsinkov V Nemčiji bodo v nekaj dneh začeli predvajati celovečerni film o olimpijskih igrah v Helsinkih, ki ima naslov »Srečanje svetov«. Film je snemalo 42 operaterjev iz 12 držav, ki so posneli skupaj okoli 120.000 m filma, od katerega so uporabili le 2 94Qm Nemci" delajo stadione takorekoč na teko- Tretjeplasirani Dicklltlt (zgoraj), tem traku. Tako bosta dobila prihodnje leto drugoplasiraili Theo Wietl (V sredi), e5::d!jo\urnmnoU;f inadion"n0krboTahio spodaj pa je zmagovalec Bantz (vsi sprejel 100.000 gledalcev. JNemctja) Presenečenje v Glasgowu Škotska : Irska 1:1 (0:0) Na stadionu Hampden Park v Glasgowu je bila pred 55.000 gledalci po močnem dežju in težkem igrišču nadaljnja tekma medbritan* skega nogometnega prvenstva med reprezen* tancama Škotske in Irske, ki se je nepriča* kovano končala z neodločenim rezultatom I;1 (0:0). Ta rezultat predstavlja veliko pre* senecenje, ki bi bilo kmalu lahko še večje, ker so Irci do zadnjih sekund igre vodili 1:0'. Tekma je bila nenavadno živahna in raz* burljiva, čeprav so igrali pod skoraj nemo* gočimi okoliščinami. Že v 30. min. je bil poškodovan levi branilec Irske Me Michael, tako da so bili: Škoti do konca polčasa po# polni gospodarji na igrišču, vendar niso mo* gli doseči vodilnega gola. V drugem pol* času, ko se je vrnil v igro Mc Michael, je bila igra ponovno izenačena in so se zdaj pred enimi zdaj pred drugimi vrati vrstile razburljive situacije. Osem minut pred k on* cem tekme pa je leva zveza Irske Mc Mo* ran izkoristil nesporazum škotske obrambe in dosegel vodstvo za svoje moštvo. V zad* njih osmih minutah so Škoti še enkrat za* stavili vse moči, da bi vsaj izenačili rezul* tat. Minute so potekale, vendar razen ne* kaj kotov se domačinom ni posrečilo doseči ničesar boljšega. Toda v zadnjih sekundah igre, ko so že vsi mislili, da se bo tekma, končala z zmago Ircev, se je škotskemu bra* nilcu loungu posrečilo z močnim strelom nad vsemi igralci zadeti mrežo sicer izvrst* nega vratarja Upricharda, nekateri pa so trdili, da je Reilly z glavo spremenil smer žoge in s tem prevaril vratarja. Tako se je tekma končala 1:1, kar je tudi velik uspeh za Irce. Moš-tvi sta nastonili takole: Trska: .Upricbard, Graham. Mc Michael. Branchflover, Picksnn, Mc Court, Bingham, Dorsey. Tullv, M'’ Moran. Mc Carry. Škotska: Farm. Young. Cox. Scovlar, Bren* nan. Aitken, Wright, Logic, Rejllv, Steel, Liddell. Švedski nogometaš SundkvM, levo krilo švedske reprezentance, je podpisal pogodbo za dve leti z italijanskim klubom prve lige Romo. V Viareggiu bo tudi prihodnje leto tra* dicionalni nogometni turnir mladinskih mo* štev. Prireditelji so te dni poslali vabilo za udeležbo tudi jugoslovanskemu prvaku Ha j* duku iz Splita, ki je vabilo sprejel. Schemamlcir (ZDA) dvignil m w Ameriški dvigalec uteži Norbert Schemansky je dosegel v Philadel-phiji nov svetovni rekord v sunku z obema rokama s 184 kg. Dosedanji rekord je držal John Davis (ZDA) s 182.5 kg, boljši pa je bil še profesionalec Charles Rigoulot s 183 kg. Nemčija : Irska v boksu 10 : 10 V Dublinu sta se srečali amaterski boksar* ski reprezentanci Nemčije in Irske. Po zelo zanimivih borbah sc je dvoboj končal neod* ločeno 10:10. V posameznih katergorijah so bili doseženi naslednji rezultati: mušja: Redy (I) : Korschevvski (N) 2:0, bantam: Me Nally (I) : Schidan (N) 2:0, peresna: Perrv *(I) : Biebcr (N) 2:0, lahka: Roth (N) : Mc Sul* logh (I) 2:0, polwelter: Milligan (I) : Schil* Jing (N) 2:0, welter: Rienhardt (N) : Byrne (1) 2:0 k. o., polsrednja: Resch (N) : Hynes (1) 2:0 k. o., srednja W 6 m bon er (N) : Nor* ton (I) 2:0, poltežka: Kistner (N) : DonelIy (I) 2:0 k. o., težka: Lvttle (I) : Schreibauer (N) 2:0 k. o. Evropski prvak v boksu lahke kategorije Danec Jorgen Johansen je v Kopenhagenu po točkah premagal Belgijca Maeterlincka. Neuhaus še vedno evropski prvak V Dortmundu sta se pred 8.000 gledalci srečala v borbi za naslov nemškega in ev* ropskega prvaka v težki kategoriji Heinz Neuhaus, dosedanji prvak, in VVilson Kohl* brecher. Neuhaus je bil s svojimi 102 kilo* grami 5 kg težji od svojega nasprotnika. Kljub veliki teži je bil Neuhaus precej hiter in je bil v vseh ozirih boljši od Kohlbre* cherja. V četrti rundi je zadel Neuhaus Kohlbrecherja z močnim desnim direktom v brado in odločil borbo v svojo korist s k. o. Sys premagal Wilsona V Bruslju je bivši evropski prvak v ^ kategoriji Karl Sv s premagal v Pad^ . čega ameriškega črnca Aarona ^ lls(j . tehničnim k. o. v šesti rundi. Že v PrV V,! di je bil 39*letni Belgijec popolen gosp0sp[ ringu in je petkrat poslal svojega 'ia"e| nika na tla. Wilsonov sekundant jc 'l0sod po prvi rundi predati' borbo, vendar ; v ringu predaje ni sprejel. Vseh Pr'' ^ rund je Sv s odločil v svojo korist P° 10 u V šesti rudi pa je Wilsona zasul z 11 , tako da ta ni mogel več nadaljevati . S to svojo zmago ima Sv s zopet PreceL nja, da se bo lahko boril z NeuhaU5 naslov evropskega prvaka. .pj! Evropski boksarski prvak Pei kategorije Francoz Ray Famech0 dobil od National Boxing’ ASL ation vabilo, da nastopi v tekmovanju za naslov sv^toVj1 prvaka proti Amerikancu pet1 Bassetu. Sedanji svetovni prvak $ resne kategorije Sandy d5 7'1 '6' gal Nemce še z višjim rezultatom ' \ -0 -tako da gostje niso popravili vtisa. *ilg0 d, zanustili no iefri s Pn rtivnnnm Gol° JI*" - 4 zapustili po igri s Partizanom. Go*~ segli. Paniž v 11., Kaloperovič v vič v 20., 48. in 60., Jocič v 64 tef j z' avtogol v 24. min. za BSK, častn1 Ki.ln pa je dal Insch v 75. minuti. Ameriški »čudežni dečki« Pri današnjem razvoju športa ni prav nič čudnega, če od časa do časa slišimo za uspehe in rezultate, ki se nam zdijo skorajda neverjetni, človek bi dejal — naravnost ču* dežni. V resnici pa ne gre za nikakc čudeže, marveč za resnične podvige, ki se pa seveda povprečnemu zemljanu zdijo nekaj fantastič* nega. Take rekorde zasledimo danes v vseh panogah — v atletiki, plavanju »smučanju, kolesarstvu, nogometu, boksu — in tudi v dviganju uteži. Za normalnega človeka je že prav lep uspeh, če lahko dvigne toliko težko breme, kot je sam težak. Toda, da hi človek dvig* n H 50. 60 in celo 80 kg več kot je sam težak — nc. to pa že presega vse pojme verjetnosti. In vendar imamo med dvigalci uteži danes tudi takšne primere. Če govorimo o dvigalcu uteži, ki dvigne 150 ali 160, kg, si običajno predstavljamo čokatega športnika, širokih ramen, strahovito močnih mišic na rokah, nogah in telesu in že bolj priletnega. Kako neki bi pač mogel izglodati drugače člavek, ki lahko dvigne 150 kg. Vsak, ki ni tak, riajbrže ne bo pre* maknil bremena niti za centimeter. Če bi sc pred nas postavil neznaten mladič, bolj vitki postave in bledega obraza, bi se vsakdo verjetno nasmehnil in dejal: »Tale -"- po* polnoma nemogoče!« In vendar je mogoče! Pete George, svetovni rekorder in dvakratni svetovni prvak ter olimpijski zmagovalec iz Helsinkov je prav takšen dečko: njegova zunanjost ne vzbuja najmanjšega »rešpekta«. Pete j c doma iz Ohia, star je 22 let težak 67 kg. Ko je bil srar 17 let, jc v lahki ka* tegoriji dvignil 135 kg (torej še več, kakor znaša njegova dvojna težaj) Z 18 leti je že bil svetovni prvak. Isto leto — 1948 — je na olimpijadi v. Londonu osvojil za svojim rojakom Špeelmanom drugo mesto. Leta 1949 je bil na svetovnem prvenstvu drugi za slavnim Egipčanom Tounvjem. Isto se mu .jc pripetilo 1. 1950. Toda 1. 1951 je — star 21 let — v dramatični borbi osvojil drugi naslov svetovnega prvaka, in sicer tokrat v srednji kategoriji. V Helsinkih je pri svoji teži 72 kg sigurno zmagal v srednji katego* ‘ riji. Tezno je dvignil 115 kg,- trzoma 128. s sunkom pa 158 kg. Danes ima Pete 73 kg in dvigne 19 kg več kot znaša njegova dvojna telesna teža. Drugi tak ameriški »čudežen dečko« je Davc Sheppard iz NeW Yorka. Star je bil komaj 18 let, ko je pri telesni teži 74 kg dvignil 153 kg. Upoštevati je treba, da sta takšne uspehe dosegla v Evropi samo dva dvigalca — toda ne v srednji, pač pa v težki kategoriji! Tretji v tej skupini je Amerikanec Nor* bert Schcmansky, olimpijski zmagovalec v poltcžki kategoriji. Star je 28 let in težak 90 kg. Zanimiva je 'zgodba, ki sc mu je pri* petila letos na olimpijadi v Helsinkih. Tik pred nastopom sta sc spoznala Si'h j. Kj in znani ruski dvigalec Grigorij N°V pf^i je Novak zagledal svojega rivala. !e. ti v smeh in porogljivo dejal: j Schemanskv? In ti hočeš mene Pr . Kdor je gledal oba atleta* skoraj 111 podvomiti, na čigavi strani bo zmaga- pi, J je širok, mišičast orjak, SchcmansK.s Jo' s svojo sloko postavo, bledim obr«!^0 gim vratom in debelimi očali boli kakšnemu jetičnemu litcra.u ali molju«. In kljub temu jc moral 11 rCii^ Novak zappstiti borilni oder kot ganec. " - . Pred leti je stal Schemansky v sen01^ p o nega črnca Johna Davisa, ko še i)1 težke kategorije. Danes pa je ^Cl vCtU- £ v svoji kategoriji brez tekmeca na s.,-e dviganju sunkoma in trzoma ga n’ j pr premaga, celo Davis, absolutni svetO\ vak, se mu komaj izmuzne za nekaj gramov. Naravnost čudovito je, kaks*1 ‘ $ verjetna moč se skriva v navidez slab° človeku. Najtežja bremena dviga s re.i‘ naglico, da celo najboljši trenerji ne m r" dobro slediti njegovim gibom. Kakor čarno na drugem mestu, je nedavno , < mansky iztrgal absolutni svetovni rek' dviganju s sunkom z obema rokama _ §;i Davisu (184 kg) in se lahko danes P pi da dvigne toliko, kot nihče drugi na s Pred pričetkom smučarske sezone otiskan sme* IScfarla, langusa, Cvanltlia ©e e Na Gorenjsko se vedno rad odpravljam, pa naj bo lepo ali grdo vreme. Ob pogledu na naše gore in okolico si vedno spočijem duha, čeprav lije kot iz škafa, kakor je bilo to zadnjič, ko sem se odpeljal iz Ljubljane, da obiščem stare znance smučarskih strmin. Heri, ki je moj pogosti spremljevalec na potovanjih po Sloveniji, me je tokrat z veseljem spremljaj, saj tudi njega zanima vsak športni razgovor, predvsem pa, kadar gre za telovadbo ali smučanje. Tokrat sem moral — ali naj raje lepše povem — z veseljem sem odšel na pot k Jožetu Zidarju na Javornik ter k jeseniškim in tržiškim smučarjem. Sreča mi je bila samo delno naklonjena. Vseh nisem dobil, kljub teinu pa je »priromalo« v današnjo popotno torbo nekaj zanimivih in dovtipnih »drobtin«, saj znajo naši vrhunski smučarji preprosto pripovedovati, polni so zdravega humorja, čeprav sem in tja tudi radi malo po godrnjajo. »Lepo, da si prišel pogledat, boš saj videl, kakšen sem takrat, ko nimam pripetih smuči.« Pri tem so se zasvetili lepi beli zobje, ki so prišli še do posebnega izraza, ker je imel tokrat nekoliko temnejšo Sumo 2 leti ie... Z Zidarjem sva stara in dobra znanca. Kadarkoli ga vidim, imam občutek, da Jože ne pozna poraza, vedno je pripravljen boriti se do .ovarnigkn nnlf, ip " rpx konca. Še vedno mi je v živem spo- »tovarniško poit«. Z dar je namreč , . 1 r' 1 i • stru.Tar m svoi nosel vestni nunu tekmovanje v Celovcu, kjer strugar m svoj posel vestno dan za dnem opravlja. Sicer pa ga poslušajte, naj kar sam pripoveduje! »Svoje delo imam zelo rad, pa četudi včasih dnevno opravim tudi dvajset ur. To nič ne škodi moji kondiciji, nasprotno, utrjujem si voljo, ki tekmovalce večkrat na odločilnih tekmah zapusti. Poleti sem bil operiran za ušesom, ker sem se v prejšnjih zimah močno prehladil. Nabiral se mi je gnoj in kar skrbelo me je, ker sem imel vedno velike bolečine v glavi.« Verjetno je bil Jože svojim bolečinam sam malo kriv, saj ga poznamo s smučarskih tekmovanj, da je vedno brez pokrivala. Njegovi hudomušni prijatelji so ga imenovali »Bur«, ker ima zelo bujne lase, ki mu na tekmah vihrajo na vse strani. »Tudi mandlje sem odstranil, tako da sem letos pripravljen kot še nikoli. Vendar samo dve leti imam še časa za »nevarne podvige« na velikih skakalnicah, na katerih sem pravzaprav še tako malo nastopal! Saj veš, kako je takrat, ko je človek oženjen. Žena ima pri vsem tem svoje pomisleke, ker je za to tudi upravičena in takrat ne bo več priložnosti, da pokažem svojo hrabrost. Čez dve leti namreč — ali pa morda mesece dni prej ali kasneje, če bo šlo po sreči (ženske so pač muhave, op. ur.) nameravam stopiti v zakonski jarem.« Vsak dem v telovadnici Mimogrede mi je zaupal tudi svoje priprave za letošnjo sezono. Zdi se mi, da je naš Jože eden izmed redkih vrhunskih tekmovalcev, ki redno poseča telovadbo. V telovadnici ga vidiš ob vsakem prostem času, pri tem pa ne izpopolnjuje Do čl. 13 DP NŽj s prepovedjo igranja ene* samo samega sebe, ampak rad polmeseca. Kazen mu poteče 3. dec. 1953. maea tudi z nasvetom in dejanji Se je sijajno izkazal. Zasedel je lanireč v močni mednarodni konkurenci prvo mesto in avstrijski časopisi so vedeli o njegovi srčnosti pripovedovati najlepše stvari, ^idar je skromen in posten fant, da mu ga zlepa ni para. K njemu je najprej veljal moj korak. Vratar tovarne na Javorniku naju je s Herijem prav spoštljivo pozdravil, saj je bil prepričan, da sva prišla na poslovni obisk. Ko pa je slišal, da hočem Zidarja, je že vedel, ali vsaj slutil, za kaj gre, in hudomušno pripomnil: »Ojej, ta sumčarija!« Ni bilo treba dolgo čakati, ko se je pojavil zastavni Jože in me že ed daleč veselo pozdravljal. V coklali in v tovarniški »uniformi« mu tte bi mogel nihče prisoditi, da je 6e samo srčen, ampak v zraku tudi eleganten smučarski skakalec. Ni Vedel za namen mojega obiska, iskreno sva stisnila roki in začel ie pripovedovati: Službene vesti Disiipliisiie terni iZS Disciplinski odbor Nogometne zveze Slo> venije je v zvezi s prvenstvenimi tekmami slovenske nogometne lige izrekel naslednje *azni: 'Tekma Železničar — N. G. : Proletarec — Zag. (2. nov. 1952 v Gorici): 1. Praznik Ivan (Proletarec) se zaradi pre* ?t°pka po členu 27 in 29 kaznuje po čl. 13 NZJ s prepovedjo igranja treh mesecev. Kazen mu poteče 3. februarja 1953. Ob:ežiina °kolnost je večkratno opominjanje med tek* , 2. Zapotnik Alojz (Prol.) se zaradi prestop# ka po čl. 20 (zmerjanje sodnika) kaznuje po 13 DP NZJ s prepovedjo igranja dveh Mesecev. Kazen mu poteče 3. jan. 1953. 3. Lebcničnik Franc (Prol.) se zaradi pre* s*opka po čl. 20 (ugovarjanje sodniku) in Namerno metanje žoge iz igrišča, kaznuje Tekma Kladivar : Kovinar —M. (2. nov. 1952 v Celju): 4. Svetina Slavko (Kovinar — M.) se za* radi prestopka po čl. 29 (udarec nasprotnika z nogo od zadaj) kaznuje po 13. čl. DP NZJ 8 Prepovedjo igranja treh mesecev. Kazen 11111 poteče 3. febr. 1953. Obtežilna okolnost ?anJ je, da je bil pred izključitvijo že dva* £rat opominjan zaradi nemarnega zaletavanja v nasprotnikovega igralca. Tekma Krim^: Gregorčič (2. nov. 1952): 5- Langus Jože (Gregorčič) se zaradi pre* s*Opka po čl. 17 kaznuje po čl. 13 DP NZJ 8 Prepovedjo igranja petnajst dni. Kazen mu boteče 18. nov. 1952. Olajšilno zanj je, da ?e ni bil kaznovan ter njegovo obžalovanje n Priznanje krivde. h Tekma Drava : Aluminij (26. okt. 1952 v ptujti); 6. Širec Maks (Drava) se zaradi prestopka bo čl. 29 kaznuje po 13. čl. DP NZJ s pre* bovedjo igranja dveh mesecev. Kazen mu poteče 27. dec. 1952. Olajšilna okolnost zanj da je bil izzvan od nasprotnega igralca. . 7. Širec Ivan (Drava) se suspendira, ker v. no končan* tekmi brcnil sodnika Murausa Viktorja. . 8. Kuret Marjan (Al.) sc suspendira, ker udaril nasprotnega igralca s pestjo v gla* zaradi česar je prišlo do incidenta in je maga pri vzgoji najmlajših. Z velikim navdušenjem mi je pripovedoval o javorniški mladini, ki se navdušuje za smučanje. »Tamle na tisti vrh,« je pokazal Jože z roko, »ki mu pravimo Belšca, tja bi morali speljati vzpenjačo. Zadaj so namreč sijajni smučarski tereni, za katere marsikdo še ne ve, ali pa noče vedeti. Tu bi namreč lahko trenirali tudi vidnejši »asi« in izpopolnjevali svoje znanje. Terenov je dosti, samo požrtvovalnih in iznajdljivih društvenih funkcionarjev je žal tako malo, da še tisto izginja, kar je bilo nekoč že ustvarjenega. Na tem vrhu bo v kratkem dograjena stavba prav na- lašč za javorniško smučarsko mladino. Otroci (mimogrede — Zidarjev Joža je med mladino zelo priljubljen) me v sezoni večkrat slečejo. Poberejo mi namreč vezi za smuči, kakšen pulover ali kapo, rokavice, pa tudi druge smučarske drobnarije mi redno zmanjkujejo. Naj bo tako ali drugače, mladini rad pomagam, saj se bo prej ali slej našel na Javorniku nekdo, ki me bo zamenjal, oziroma ki bo boljši od mene.« Nekaj je zapiskalo in Jože je že urno skočil nazaj v tovarno. Ne vem, kaj je bilo, zginil mi je izpred oči, samo še s težko roko je uspel pomahati. Šdijo dce en mah Da ne boste mislili, da bom sedaj pripovedoval kakšno revolversko zgodbo. Ne, na Jesenicah sem hotel obiskati šc Langusa, toda sreča se mi je nasmehnila in — naenkrat so se našli pred menoj štirje jeseniški »asi«, trije »požiralci kilometrov« — Smolej, Žemva in Pogačnik — in vedri Langus, ki se tudi v Železarni pri delu noče ločiti od svoje priljubljene smučarske čepice. Nisem vedel, s kom naj začnem razgovor. Smoleja poznamo kot starega in preizkušenega tekmovalca, ki je dosegal prejšnja leta izredne uspehe. Žemva Lovro je neumorni vzgojitelj mladine v Gorjah, brez katerega bi mladina v tem kraju ne dosegala takšnih rezultatov. Brez Lovra namreč ne gre nobena proslava, nobena prireditev, pa naj bo to kulturna ali športna. Tudi Tone je precej udaren pri svojem delu, zaposlen je pri kvalitetni analizi surovin, Langus Joža pa je v električni delavnici strugar. Besedo je imel Smolej. »O problemih našega smučanja na Gorenjskem, pa tudi na splošno, sem že večkrat govoril, toda skoraj vedno zaman. Na Vašo željo se bom letos oglasil s kakšnim prispevkom in takrat boste slišali moje mnenje. Težave so precejšnje, vendar z dobro voljo in poštenostjo jih lahko premostimo. Mislim namreč, da ne bo težko vzgojiti nov naraščaj v našem smučarskem tekaškem športu, toda treba bo več razumevanja z različnih strani.« V besedo mu je segel Pogačnik, ki je vneto dokazoval, da bo letos na Gorenjskem, predvsem na Jesenicah, morda le drugače. Z ustanovitvijo podzveze si jeseniški smučarji marsikaj obetajo. Najbolj pa je vesel dejstva, da bo Železarna letos po" vsej verjetnosti priskočila na pomoč. Na Jesenicah v zadnjih letih tako poredko pade sneg, pa še takrat, kadar je, ni dosti uporaben, ni dosti uporaben, ker ga pokvari dim jeseniške Železarne. Treba se je torej preseliti na višje predelo, seveda s tem v zvezi pa nastanejo novi problemi, ki jili bo treba s skupno močjo reševati. Žemva je ta pogovor pozorno spremljal, ob koncu pa se je še on oglasil k debati. »Mladine imamo dovolj, primanjkuje pa nam požrtvovalnih delavcev. Kolikokrat bom še to govoril? Vse bolj se moramo zagrizeno boriti, sicer nas bo nekoč mladina najstrožje obsodila!« Skoraj bi že bil pozabil, da ie bil moj namen pravzaprav nekoliko pokramljati z Langusom. Jože je nato izključen tov. Širec Maks. DO NZS SPORED NOGOMETNIH TEKEM LNP -Nedelja, 23. novembra 1952 — mladinci: loga : PapirniČar. ob 10., sl. Čučnik, Odred L Svoboda, ob 10., sl. Obrsncl, Domžale : ^ležničar, ob 14., sl. Delbello, Grafičar : ■j‘°van, ob 10., sl. Červ, Ilirija : Krim. ob u * sl. čemažar. Zbor smučarskih učiteljev Smučarski učitelji bodo imeli svoj zbor od dec. t. 1. do 1. jan. 1953 na smučarskem tefenu. Glavni namen zbora bo praktična Dredelava učnega načrta, ob večernih urah p.a bodo predavanja o novejših dognanjih Uedc metodike smučanja, izrazoslovja, teren* oblik, opreme itd. K zboru so vablieni pSl smučarski učitelji, registrirani pri SZS. olerj so vabljeni šc po 3. smučarski p/^kovn jaki (učitelji) iz drugih republik i vlxJ. Stroški za preskrbo (prenočnine in ^rano) v planinskem domu bodo znašali za dni 2.000 din: polovico bo prispevala or* aani2acija, polovico pa bo moral plačati ude* tc('?nec sam Dolžnost vseh smučarskih uči* .Jj®* * * * v je, da se zbora udeležijo. Prijavite neicžbo najkasneje do 20. t. m. na naslov: ®0r smučarskih učiteljev, Ljubljana, Liko* ZRrieva ulica. IZPITI ZA ATLETSKE SODNIKE . Atletska zveza Slovenije obvešča kandi* ^ate, da bodo sodniški izpiti v sredo, 12. Pvembra. v prostorih Atletske zveze Slove* J® v Likozarjev! ulici, prov. IV. °kROž;:o PRVENSTVO V NAMIZNEM TENISU oh^art*zan v Črnomlju bo priredil 16 t. m. vl 13. -trn v gim. telovadnici okrožno pr* nstvo v namiznem tenisu za člane in mla* ^Zf,a-;o društvo lahko nastopi z 2 adinecma. Prosimo vsa društva, da pri* jei^ej0 s seboj vsaj 2 žogici. Prijave spre* ma: Kolarič — gimnazija Črnomelj. 175 km tt& s 40 let stari francoski kolesar Jose Meiffret je pred nekaj dnevi poskušal izboljšati absolutni svetovni rekord v vožnji s kolesom z motornim vodstvom. Dosedanji svetovni rekord je znašal nad 122 km na uro. Zaradi okvar na svojem kolesu mu prva dva poskusa nista uspela. V tretjem poskusu je Se izgledaio, da bo Meiffretu uspelo doseči nov rekord. V trenutku ko je vozil s hitrostjo 120 km na uro, mu je odneslo sprednje kolo, tako da je padci in sc težko poškodoval. V bolnici je takoj dobi! transfuzijo krvi in izgleda, da bo ostal pri življenju. Meiffret je že svetovni rekorder v vožnji s kolesom za avtomobilom s 175 km r,a uro. Na sliki desno vidite 40-Iet-uega Francoza Joseja Meif-freta tik pred startom, ko je skušal izboljšati svetovni rekord v kolesarski vožnji z motornim vodstvom. To mu ni uspelo, ker mu je med vožnjo odneslo sprednje kolo. Kljub temu pa Meiffret drži svetovni repord v kolesarski vožnji z avtomobilskim vodstvom, ki znaša 175 km na uro. Meiffretovo specialno kolo ima tako veliko gonilno kolo, da je men zunanjim obodom gonilnega kolesa in površino betonskega dirkališča le za dobra dva prsta prostora. pri teh razgovorih obmolknil zato, ker svoje starejše tovariše zelo spoštuje. Sem in tja je samo prikimal na ugotovitev prejšnjih govornikov, pri slovesu pa je samo' še dodal: »Treniram, kolikor je v moji moči. Kot veš, igram nogomet pri »Gregorčiču« in s tem moram skrbeti nujno tudi za svojo kondicijo, ki jo bom potreboval pri letošnjih smučarskih nastopih. Naj mi športniki in ostala javnost ne zameri, če sem včasih na nogometnih tekmah preveč »živahen«. Saj nikoli ne mislim tako hudo. Ravno dvanajst je bila, ko smo sc poslavljali pri glavnem vhodu v tovarno. Vsi so hiteli spet na svoja delovna mesta, s Herijem pa sva morala še v Begunje v tovarno »Elan« na razgovor s Cvenkljeni. Trening ci in Ženo Colo Lilo je kot iz škafa, ko sva prestopila prag tovarne »Elan«. Rudija Finžgarja, ki je tu direktor, ni bilo doma, odšel je namreč na službeno potovanje v Avstrijo. Škoda, saj bi nama Rudi lahko povedal marsikaj zanimivega, ne samo o bodoči smučarski sezoni, temveč tudi o športni opremi, predvsem pa o smučeh, ki jih prav sedaj izdelujejo zelo kvalitetne. Nič ne de, morda nama bo Cvenkelj, ki je tu zaposlen kot ključavničar, postregel z enakimi vestmi. »Aha, če si ti tu, potem jc blizu zima.« Tako me je ogovoril Cvenkelj, ki j c takoj slutil, kaj liočcm od njega. Po značaju sta si precej podobna z Zidarjem. Tudi France je vedno dobre volje, čeprav ga tarejo različne nevšečnosti. Od tovarne je oddaljen dobro uro vožnje s kolesom in dan za dnem mora vstajati v zgodnjih jutranjih urah, da pride pravočasno v tovarno. Teda to ga prav nič ne moti, saj je kolesarjenje zanj kot nalašč imenitna predpriprava za zimsko sezono. Nehote sem se spomnil znanega alpskega vozača Zena Cola, ki je tudi kolesarjenje vključil v svoj dopolnilni trening, ki mu je omogočil tako sijajne uspehe. »Z Rudijem se sijajno razumeva, pogovoriva se o tehničnih tovarniških stvareh, končno pa vedno zaideva v smučarsko kramljanje. Škoda, da imamo pri nas v Sloveniji tako malo žičnic, saj bi lahko Slovenci dosegli v alpskem smučanju odlične uspehe. Tistih nekaj dni, ki jih prebijemo v Avstriji, pa je konec koncev tako bore malo, da komaj zadošča, da se svetovnih Dinamo, Crvene zvezda in Partizan odpotovali v Francijo Zagreb, 9. nov. Danes zjutraj sta odpotovala iz Zagreba Dinamo in Crvena zvezda iz Zagreba v Francijo, kjer bosta 11. t. m. igrala prijateljski tekmi, sinoči pa je iz Subotice odpotoval Partizan, ki se jim 1)0 pridružil na poti. Vsi trije naši klubi bodo igrali v Franciji isti dan, in sicer Dinamo v Lyonu, Crvena zvezda v -Nici in Partizan v Marseillu proti istoimenskim klubom. Hajdukovi nasprotniki na turneji po Južni Ameriki Split, 9. nov. Takoj po zadnji prvenstveni tekmi jesenskega dela, ki jo bo igral Hajduk 14. decembra s Partizanom v. Splitu, bo moštvo »mojstra s mora« odpotovalo na dvomesečno turnejo v Južno Ameriko, kjer bo odigralo dvanajst tekem, in sicer s klubi iz Brazilije, Urugvaja, Argentine, Čileja, Peruja, Ekvadorja, Kolumbije in verjetno Kube, Najbolj znani Hajdukovi nasprotniki bodo Penarol (Montevideo), Racing (Buenos Aires), Uni-versitad in Colo Colo (Santiago) ter Aliansa (Lima). Nad 40 drsalcev na krosu Ljubljana, 9. nov. SD Ljubljana je danes organizirala jesenski kroz. Udeležili so se ga člani, mladinci in pionirji. Rezultati: pionirke: i. Fajdiga, 2. Pajsar, 5. Bregar; pionirji: l.Breznik, 2. Savelly, 3. Novak; mladinke: 1. Jeršič, 2. Kristan, 5. Iiompoš; mladinci: 1. Prosenc, 2. Pogorelec, 3. Vrolih. Namizni teins v Novem mestu Preteklo nedeljo dopoldne je bil v Novem mestu v Domu JLA povratni dvoboj med moštvom »Partizana« in ekipo JLA. Kakor prvo, se je tudi to srečanje končalo z zma* go »Partizana«, dasi sta nasprotnika nasto* pila v nekoliko spremenjeni postavi. Rczul* tat je ostal isti, namreč 6 : 3. Dobro igro sta pokazala Medic (Part.), ki ni izgub?! no* bene igre, in major Dolane. K. J. Jovanovičeva državna prvakinja v šahn V Subotici je bilo končano državno prvenstvo v šahu, na katerem so se tekmovalke plasirale takole: 1. Jovanovičeva 7 točk, 2. Lazarevič 7, 3. Velimirovic 6 in pol, Bačič 6, Vukovič 5 in pol, Timotejeva 5, Timet 4 in pol, Ročic 4, Zdunič in Kozakova 5 in pol ter Kokol (Slov.) 2 in pol točke. »tičev« držimo le za rep. Mesec dni treninga bi morda zadostovalo, če bi hoteli uspešno napredovati. Lepo bi bilo, če bi vsi direktorji ali predstojniki tovarn in ustanov tako pomagali aktivnim tekmovalcem, kakor nam pomaga Rudi.« Rudi Finžgar je poveril Cvenkljn precej lepo, pa vendar odgovorno nalogo. Cvenkelj bo namreč v bližnji prihodnjosti opremil telovadnice v nekaterih krajih Slovenije. Ni samo vesten delavec pri svojem ključavničarskem poklicu, neprestano pomaga s strokovnimi nasveti izdelovalcem smuči. Kot sem mimogrede opazil, je med svojimi tovariši zelo priljubljen, sam France pa mi je zaupal, da v tovarni žive kot ena sama družina. V Tržiču so me povlekli Ker sem bil blizu Tržiča, sem upal, da bom dobil »pod pero« še brata Lukanca ali morda celo Muleja in Štcfeta. Sreča pa mi ni bila naklonjena. Doma pri Lukančevih sem naletel samo na mamo, ki je bila vesela obiska in mi je hotela na vsak način ustreči. Toda žal, Matevž in Slavko sta jo »pobrisala« v »gošo« na sečnjo lesa. Kdo ve, kje sta bila ta dan štefe in Mulej. Oba sta namreč »jagia« in kakor sama večkrat izjavljata, lovskega revirja ne zamenjata za nobeno pisarno ali tovarno na svetu. Morda mi bo uspelo drugič vse te »ptiče« poloviti in povedali bodo nedvomno marsikaj zanimivega, kar do danes še nikjer ni bilo zapisano. Marjan Lipar Uspešen nastop plavalcev Jadrana v Nemčiji Plavalci splitskega Jadrana so predvčerajšnjim nastopili v Miin-chenu, kjer so se pomerili z reprezentanco mesta, v kateri je med drugim nastopil tudi svetovni rekorder Herbert Klein. V plavalnih disciplinah so bili doseženi tile rezultati — moški — 100 m prosto: Matulič (Jadran) 1:05.3, Roje (J) 1:05.4, Schmidt (Miinchen) 1:05.5, 100 m prsno: Klein (M) 1:05.8, Kii-žar (J) 1:16.4, 100 m hrbtno: Baka-šun (J) 1:17.5, Tuhrner (M) 1:18.0, 6X50 m prosto: Miinchen 2:50.5, Jadran 2:50.7, 4 X 50 m mešano: Miinchen 2:11.0, Jadran 2:11.9; ženske — 100 m prosto: Varga (J) 1:17.4, Bausch (M) 1:18.9, 100 m prsno: Dielinger (M) 1:30.8, 100 m hrbtno: Majcen (J) 1:25.0, 3 X 100 m mešano: Miinchen 1:55.9, Jadran 1:57.0. — Waterpolo tekma med Miinchenom in Jadranom pa se je končala z zmago 7:1. Nogometna prvenstva evropskih držav ANGLIJA — 16. kolo: Arsenal : Middles* brough 2:1, Aston Villa : Preston North Ene 1:0, Blackpool : Newcastle United 0:2, Bok ton Wanderers : Burnley 1:2, Charlton Ath letic : Liverpol 3:2, Chclsea : Cardiff Cit> 0:2, Derby County : Wcst Bromvvich Albiov. 1:1, Manchestef United : Sheffield Wednes; day 1:1, Portsmouth : Tottenham Ho spui 2:1, Sunderland : Stoke City 1:1, \Volwer hampton V/andcrers : Manchester City 7:3 Lestvica: WoIverkampton U. 16 9 4 38:26 22 Sunderland 15 9 3 3 24:18 21 Burnley 16 8 4 4 26:21 2C West Bromwich Alb. 15 8 3 4 22:16 1$ Liverpool 16 8 3 5 29:26 1C Blackpool 15 8 2 5 36:27 lt Arsenal 15 7 4 4 27:21 lf Charlton Ati. 15 6 5 4 32:28 17 Sheffield Wednes 15 6 5 4 18:18 17 Portsmouth 16 5 6 5 28:27 1( Aston Villa 15 6 4 5 20:20 V Newcastle Utd. 15 6 3 6 25:24 V Chelsča 16 5 4 7 27:24 1 Preston Ncrth End 15 4 6 5 21:26 V Bolton Wer,d. 15 5 4 6 1S:26 v Cardiff Citv 15 •i 5 6 2-0:20 1 Tottenham Hots. 16 5 3 8 24:25 r Middlesbrough 15 5 3 7 23:25 i Manchester Utd. 15 5 3 7 22:25 r Derby County 15 3 4 8 16:23 r Stoke City 16 4 2 10 19:32 i Manchester Citv 16 1 4 11 20:37 ITALIJA — 8. kolo: Atalanta : Lazio 0 t Juventus : Torino 4:1. Milan : Fro Patru 4:0, Napoli : Palermo 0:0, Novara : Bolognr 2:2, Roma : Udinese 2:2, Sampdoria : Conv 1:1, Spal : Intcrnazionale 0:1, Triestina Fiorentina 1:1. Lestvica: Intcrnazionale 14, Juventus, Rom. 13, Milan 11, Lazio 10, Bologna, Fiorentin; 9, Napoli, Udinese 8, Torino. Atlanta, Pr Patria 7. Triestina, Como, Novara, Spal 5 Sampdoria in Palermo 4 točke. ŠVEDSKA — 11. kolo: Djurgar den : Norkoping 1:0, Elfsborg : Gai: 1:6, Gdteborg : Jonkoping 1:1, Tla!-singborg : ATK 1:1, Malmo FF : Degerfors 4:3, Oerebro : Malmo 2:1 Lestvica: Hiilsingborg. Norkoping. Djurgarden 14, Malmo FF, Elisborf 15, Degerfors 12, Gais, ATK 1! Jonkoping 10, Gotcborg 9. Oerebrr 6, TFK Malmo 5 točk. Francija — 12. kolo: Nimes : Reims 1:0 Roubaix : Lille 1:2, Rennes : Stade Fran cais 0:0, Lcns : Le Havre 2:0. Racing : Mar selle 1:1, Nancy : Bordeaux 3:0, Nice : Met. 1:2, Sete : St. Etienne 5:0, Sochaux : Mont pellier 2:1. Lestvica: Lille 19, Reims 18. Marseille, Ni mes, Sete, Rennes 14, Stade Francais, L< Havre, Bordeaux 13. Metz, Nice, Sochau: 12, Lens 11, Montpellier 10. Roubaix 9, Ra cing 8, Nancy, St. Etienne 5 točk. Usk Tiskarne »Tonete i omšiča* v LjubMan — Odgovorni ure*Jn?k Igor Prešern — Urec nfštvo fn uprava v Ljubljani Likozarjeva c — poštni predal štev 377. — Telefonske Ste vi!ke med tednom 33*85 in 50*09 ob nedelja pa 43,84 do 88 In 35*58 30*63 26*28 - Ct Kovni račun uprave št 602--9931!-« — Cele letna naročnina znaša din 600 za 1 polletja din 400, za II. Dortetle din 208. Slovenska nogometna liga Ž@i@ssii$@r !n Korotan pi?F<$I$€z f©sens&eg?sa sielss Zvezna nogometna liga šlIllilliismEapHlEll Gregorčič : Korotan 1:1 (0:0) JesenHce 9. novembra: Današnji gorenjski derby je privabil na igrišče nad 800 gledal* cev, ki pa so bili razočarani nad prikazano igro obeh moštev. Korotan je sicer pokazal tehnično igro, vendar so bili igralci neodloč* ni pri streljanju na gol, domačini pa so se odlikovali predvsem z izredno borbenostjo in požrtvovalnostjo. Gostje so bili ves čas v premoči, toda domača obramba je dobro čistila. Gregorčič je zastreljal celo lLme* trovko in zamudil dve ugodni priložnosti. V drugem polčasu je Korotan bolj pritisnil, toda večina strelov je šla mimo vrat ali pa je postala plen dobrega vratarja Volariča. V 67. minuti je Božič po lepem predložku Brezarja z glavo dosegel vodilni gol, v 75. minuti pa se je žoga po strelu Hafnerja od* bila od kranjskega branilca v gol in s tein je bil dosežen rezultat tekme. Sodnik Zajec je sodil dobro, ni pa znal preprečiti nekaterih osebnih obračunavanj med igralci. Po končani tekmi so se nedisci* plinirani gledalci iz Kranja in Jesenic med seboj stepli. Štrumbl Postojna : Železničar N. G. 3:2 (2:2) Postojna, 9. nov. V menjajočih se napadih z lahno terensko premočjo je Postojna danes premagala Železničarja iz Nove Gorice 3:2 (2:2). Vse tri gole za Postojno je dosegel Pa-ternost. Pri gostih je bila dobra ožja obramba, v napadu pa nevaren Korpar, ki sta ga obramba in srednji krilec onemogočila. Domači vratar bi lahko branil oba gola, vsi ostali igralci Postojne pa so bili požrtvovalni. Zmaga domačinov je zaslužena, sodnik Goli iz Ljubljane je odločno preprečil vsak poskus surove igre in sodil objektivno. Tekmi je prisostvovalo 500 gledalcev. Proletarec : Krim 3:1 (1:1) Zagorje 9. nov. Današnja tekma med (Joma* čim Proletarcem in Krimom je vzbudila med domačini veliko zanimanje, saj se je zbralo na igrišču rekordno število 1.000 gledalcev, ki so prisostvovali zanimivi in borbeni igri obeh moštev in bili priča zaslužene zmage Prcleterca. Velika požrtvovalnost in koristno izrabljanje situacij, predvsem pa start na prvo žogo so odlikovali domačine, v čemer pa so Krimovci zaostajali in je bila cd za* četka do konca vidna očitna nremoč Pro e= tarča. Krim je prevladoval le od časa do časa. njegov napad pa je bil neodločen pri strelih, na go!. Čeprav je moštvo Proletarca nastopilo s 4 rezervami, je tako zasluženo zmagal, k čemur so naivec pripomogli stran* skl krilci,^ levo krilo in Ogrinc. Gole so dali Janež 1 in Ogrinc 2 za domače, za Krim pa Nagode. Tekma je bila vseskozi zelo ostra, toda niti enkrat ni bilo videti, da bi igralci ene* ga ali drugega moštva poskušali s kakršnim koli nedovoljenim prekrškom. Prav tako so se zelo disciplinirano vedli vsi gledalci. Sodil je Gvardjančič avtoritativno ob dobrem so* delovanju Grošlja in Stupica iz Ljubljane. Izola : Sloga ":1 (3:0) Ljubljana 9. nov.: Pred približno 300 gledalci je bilo na igrišču Sloge ob Poljanški cesti prvenstveno srečanje med Slogo in Izolo. Tekma je potekala ves čas v odločni premoči gostov, ki so se posebno odlikovali v prvem polčasu. Njihova igra je bila tehnično dodelana, prodori napada hitri, strelci pa odlični Sloge še nismo videli tako slabo igrati. Čudilo nas je pa tudi to, da je sicer zanesljivi vratar 'Arsič tokrat igral kot srednji napadalec* kjer je dal slabo partijo in je zamudil kar tri ugodne priložnosti. Najboljši pri domačih je bil vsekakor branilec Lenarčič. J. F. ZAHODNA SKUPINA: Korotan Krim Postojna železničar Sloga Proletarec Gregorčič N. G. 1 32: 9 2 16:10 1 19: 9 5 11:15 2 17:15 4 12:19 4 8:24 3 4:18 jestransko borbena. V prvem polčasu so Prekmurci zelo energično igrali in že vodil« s 3:1, dočim domačini navzlic pogostim na* padom niso imeli pravega strelca. V drugem polčasu pa so napadalci Železničarja pamet* neje zaigrali in zaposlili dobrega vratarja gostov, da jo moral kar štirikrat jemati žogo iz mreže, dočim je Zelkotu uspelo le enkrat ogrošati vrata Železn. Sodil je sodnik Orel iz Celja, ki pa je premalo upošteva'1 pred* nosti .Železničar se je tako utrdil na prvem mestu v lestvici vzhodne skupine. Nafta : Aluminij 2:1 (0:0) D. Lendava, 9. nov. Danes je pred nekaj sto gledalci Nafta zasluženo premagala Aluminij iz Strnišča. Nafta je bila tekom cele igre boljše moštvo, čeprav je nastopila z nekaterimi rezervami. V nenadnem prodom je v začetku polčasa Aluminij dosegel vodstvo, Nafta pa je kmalu .lem izenačila, nazadnje pa še štiri minut pred koncem igre dosegla zmago.viti gol. Pri Nafti so bili najboljši mladi vratar Varga ter Suhi in Uric. Tudi v moštvu Aluminija je bil najboljši vratar, ki je rešil moštvo večjega poraza. Sodnik Orel iz Maribora je bil nesiguren. Lindič . Kladivar : Drava 6:0 Ptuj, 9. novembra. Zadnje kolo" jesenskega prvenstva se je končalo s katastrofalnim porazom domačega moštva. Tekma je bila nezanimiva, posebno v drugem polčasu, ko je začela Drava zavlačevati, in je pokazala, da mora Drava pričeti z resnejšim in smotrnejšim treningom. Stare igralce so zamenjali mladinci, ki niso dorasli tehnično boljšim in fizično močnejšim Celjanom, ki pa danes niso imeli prilike pokazati svoje sposobnosti. Vsi goli so padli iz bližine, tako da vratar Drave ni mogel posredovati. Sodnik Kukanja iz Murske Sobote je opravil svojo nalogo dobro, gole pa so dosegli Dobrajc in Marinče po 2. Po?inok 'in Makovec po 1. Nad 309 gledalcev je o!) koncu tekme izžvižgalo domače moštvo. Rezervno moštvo Strnišče : Garnizija (Ptuj) 2:1 (0:1). Potočnik Kovinar M. : Kovinar Štore 1:2 (3:2) VZHODNA SKUPINA: Železničar 7 6 1 0 38: 7 13 Kladivar 7 6 0 1 36:10 12 Aluminij 7 4 1 2 27:14 9 Mura 7 3 1 3 28:23 7 Nafta 6 3 0 3 19:11 6 7 2 0 5 11:33 4 Kovinar št. 6 1 0 5 6:38 2 Kovinar M. 7 0 1 6 4:2S 1 Železničar 111. • Mura 6:1 (2:3) Maribor, 9. nov. "V današnji zadnji tekmi vzhodne skupine slovenske nogometne lige je Železničar dosegel še dve važni točki z zmago nad nevarnim tekmecem iz Murske Sobote. Tekma je bila zelo živahna in obo* SPORED ODLOŽENIH TEKEM REPUBLIŠKE LIGE NEDELJA — 16. NOVEMBRA 1952: Štore — Kovinar : Nafta, sl. Vagner, Jesenice — Gregorčič : Železničar — N. G., sl. Taler. Tekmi sc pričneta ob 14. uri. Mura ml. : Kovinar — M. m!. 4:2 (3:1) Kovinar — M. pion. : Tekstilec — M. pion. 0:0 Kovinar — Št. : Kovinar — M. 2:1 (2:9) Kladivar : Kovinar (Štore) 11:0 (7:0) Celje, 6. novembra. Danes se je na Gla ziji nadaljevala prekinjena prvenstvena no* gometna tekma. V 29. minutah so Celjani po* kazali koristno igro in še štirikrat potresli mreže gostov. Izkupiček H golov potrjuje, da so se napadalci Kladivarja le naučili stre* Ijati na gol. Gole za Kladivarja so dosegli: Dobrajc 2. Posinck 1, Podobnik 1. MLADINSKO PRVENSTVO LJUBLJANE Domžale : Krim 3:0 p. L, Železničar : Sloga 9:0 (5:0), Odred : Slovan 7:0 (4:0), Grafičar : Ilirija 1:2 (0:1), Svoboda : Papirničar 5:0 (3:0), Ljubljanski L razred — Grafičar : Ilirija 2:0 (0:0). II. razred — Odred B : Amataer 1:1 (1:0). Dinamo : C. zvezda 2:1 (1:1) Stadion Dinama v Maksimira, gledalcev 20.000, sodnik Leo Lenie-šič iz Splita, strelci: Čajkovski II. v 9. in Cimermančič v 70. min. iz enajstmetrovke za Dinamo, Vuko-savljevič pa v 42. min. za Crveno zvezdo. Crvena zvezda: ICrivokuča, Stankovič, Zekovič, Zfatkovlč, Diskič, Djajič, Ognjanov, Mitič, Šivanovič, Palfi, Vukosavljcvič; Dinamo: Simčič, D. Horvat, Crnkovič, Man tula, I. Horvat, Cšzarič, Benko, lipoššnovič, Cimermančič, Čajkovski II, Dvornič; Zagreb, 9. nov. čeprav je v včerajšnji tekmi Dinamo zmagal z golem iz enajstmetrovke, so »plavi« zasluženo osvojili obe točki v srečanju s Crveno zvezdo. Zagrebčani bi lahko dosegli še več golov, vendar so posebno v prvem polčasu zapravili vrsto ugodnih priložnosti, med njimi nekatere stoodstotne. Moštvo Dinama je včeraj igralo dobro in se je precej trudilo. Njegovi igralci so igrali enostavno, s hitrimi in dolgimi prodori preko kril, ožja, obramba Dinama pa je z uspehom ustavljala akcije Crvene zvezde. V krilski vrsti je poleg Horvata igral dobro tudi Mantula, v napadu pa so se odlikovali Cimermančič, Lipcšinevie in Dvornič. Nasprotno je Crvena zvezda igrala včeraj slabo, posebno v prvem polčasu.. Beograjčani so sicer v začetku .z nekaj napadi poskušali razbili vrste Dinama, vendar jim to ni uspelo. V njihovem moštvu sta igrala posebno slabo Stankovič in Diskič, tako da je največje breme v obrambi padlo na Zekoviča. V kril-ski vrsti je nastopil Zlatkovič, toda z-malo uspeha. Tudi Palfi - na mestu leve zveze ni povsem zadovoljil. Prvi polčas j s bil značilen po tem, da je Crvena zvezda v vseh 45 minutah samo enkrat resneje ogrožala Simčičeva vrta in takrat izenačila rezultat. Sicer je igra potekala v stalnhi napadih Dinama. Ugodne situacije so se vrstile draga za drugo, vendar je Dinamo izkoristil le eno. Velež : Zagreb 2:9 (i;9) Mostar, 9. nov. Navzlic dosedanjim neuspehom domačega moštva je večji del Mostarčanov pričakoval današnjo tekmo z upi v uspeh. Verjeli so v zmago svojega moštva, ki se je resno pripravljalo pod vodstvom trenerja Hiigla. Čeprav igra v začetku ni obetala nič posebnega, ker je bila mlačna in raztrgana, sta obe moštvi sredi polčasa uredili svoje vrste, tako da je tekma postala bolj živahna. Veležu se je prvemu posrečilo doseči vodstvo in s tem prevzeti iniciativo. V drugem delu igre je Zagreb stremel za izenačenjem, vendar mu to ni uspelo, ker je obramba Veleža igrala odlično. Nasprotno, Velež je dosegel tudi drugi gol in s tem zasluženo zmagal. Pri Veležu so bili najboljši Borozan, Sliškovič in Mujič, pri Zagrebu pa Dubravčič, Devčič in Medved. Gole sla dosegla Mujič v 21. in Rebac v 84. min. Pred 5.000 gledalci je sodil Matančič iz Beograda. Hajduk : Vojvodina 6:1 (2:1) Igrišče Hajduka, dobro za igro, vreme zelo hladno, gledalcev 6000, sodnik Jovanovič iz Sarajeva, strelci: Šenauer v 25., Matošič v 44, 70., 75. in 79. ter Broketa v 65 min. za Hajduka, Rajkov pa v 14. min. za Vojvodino. Split, 9, novembra. V prvem polčasu je bila Vojvodina boljša od Earasss sr. zsnjHrarcNMr."« T»VAMA Si»ei$TlE6A OH@DJA S- 1 Jg ^ (t P- Begunie " a a GMEilS&EM TELOVADKA BližA je izdelana iz smrekovega lesa, noge pa iz izbranega jesenovega lesa. Plošča je prevlečena z močno mastno krav in o, ki ja podložena z juto ter mešanico žime in volne. Noge so spodaj okovane v obiski kopita, ki so izdelana iz sive litine. Višino nog lahko reguliramo od 110 do 170 cm NOGOMET V SEŽANSKEM OKRAJU V Sežani sta bili danes odigrani dve nogometni tekmi primorske nogometne podzveze. Sežana je premagala Mladost iz A jdovščine s 3:0 (1:0), Garnizija - Ajdovščina pa Zarjo s 6:4 (4:2). V predtekmi mladinskih moštev je Sežana premagala' Mladost iz Ajdovščine s 3:2. Hajduka in je bila prvih 30 minut igre popolni gospodar na igrišču, tako da se je zdelo, da bo Vojvodina tokrat odšla iz Splita kot zmagovalec, čeprav se je prvi del igre končal 2:1 za Hajduk. Da gostje niso prišli v vodstvo, ima največ zaslug odlični srednji krilec Hajduka Krstulovič, ki je bil danes nepremagljiv in najboljši igralec med vso dvaindvajsetorico. V drugem delu igre pa je Hajduk dejansko pregazil svojega nasprotnika. Njegov pritisk jc bil tako močan, da je skoraj ves drugi polčas igral na polovici Vojvodine. Danes je prišlo posebno do izraza odlično sodelovanje med Vukasom in Matošičem, ki sta v drugem polčasu zamenjala mesti. Vukas jc mojstrsko pripravljal zrele situacije, Matošič pa je bil odličen realizator. Pri Hajduku, ki je danes posebno v drugem polčasu igral enostavno, toda koristno in tehnično dovršeno, so se odlikovali Krstulovič, Vukas in Matošič. Pri Vojvodini, ki je preveč kombinirala ter igrala nekoristno in brez končnega udarca na vrata, so bili najboljši Rajkov, Milovanov in Bolkov. Zvonko Barišič BSK : Vardar 1:1 (0:1) Beograd, 9. nov. »Igrajte nizko!« so bile besede gledalcev, namenjene igralcem BSK, ko je v"20. min. sprejel gol. Toda njihove besede niso pomagale. BSK je igral visoko in čeprav je stalno napadal, se je prvi polčas končal v korist Vardarja. Številni gledalci, ki jih je lepo vreme izv^joilo na stadion Crvene zvezde, so pričakovali gotovo in lahko zmago BSK, posebno po njegovem uspehu nad Kolnom. V drugem polčasu je BSK izvedel mečen finiš, vendar je obrambi Vardarja uspelo odkloniti nevarnost. Čeprav je BSK po izenačenju stalno pritiskala na vrata Vardarja, je obramba gostov vzdržala do konca. Za igro bi lahko rekli, da je bilo precej posameznih akcij, lepih strelov, a rezultat se ni spreminjal. Sarajevo : Lokomotiva 7:2 (2:1) Sarajevo, 9, nov. Današnjo tekmo so Sarajevčani po porazu svojega moštva v srečanju s Crveno zvezdo za nogometni pokal pričakovali s strahom. Vendar je Lokomotiva doživela pravo katastrofo. Moštvo Sarajeva je tokrat opravičilo upe svojih simpatizerjev in precej popravilo svoje mesto v lestvici. Že v začetku je Sarajevo silovito napadlo, kar je dalo slutiti, da bo tekma zanimiva in razburljiva navzlic zmrznjenemu igrišču, ki je bilo pokrito s snegom. Sarajevo je bil stalno v napadu in ja po vodstvu, ki ga je dosegel Bio-gradlič iz razdalje dvajset metrov, njegova premoč prišla do popolnega izraza, posebno v drugem delu igre, ko je doseglo pet golov. Pri Sarajevu so bili najboljši Svraka, Žigante, Živkov in Biogradlič, pri Lokomotivi pa Odžak, Firm in Reiss. Gole so do segli Biogradlič v 19., 82. in 86., Lovrič II. v 29., 62. in 66. ter Živkov v 72. min. za Sarajevo, za Lokomotivo pa sta bila uspešna Firm v 35. in Odžak v 79. min. Na stadionu na Koševu je pred 6.00 gledalci sodil dobro Tihomir Markovič iz Beograda. Spartak : Partizan *2:1 (1:0) Subotica, 9. nov. Včerajšnja tekma med vodilnima v lestvici se je začela z zelo živahnim tempom, navzlic blatnemu igrišču. Partizan je takoj napadel in ustvarjal nevarne situacije. Vendar je Spartak igral hladnokrvno in bolj kombinatorno. Značilno je, da obe moštvi nista igrali po krilih, kjer je bilo igrišče precej boljše, temveč po sredini, kjer je bilo največje blato. Prvih 15 minut je bila igra v glavnem enakovredna, vendar je Spartak imel več upov, da doseže vodstvo. V 20. minuti je Branisavijevič prodrl proti vratom Partizana, vendar je bil zrušen. Sodnik Va,sa Stefanovič iz Beograda je prisodil enajstmetrovko, ki jo je Bogešič streikjla mimo vrat. V 34. minuti je Takač poslal visoko žogo preti nasprotnikova vrata, ki jo je FuF prestregel z glavo in poslal y mreže Partizana. Tri minute po začetki drugega dela igre je nastala nevarna gneča pred vrati gostov, kjer i6 Takač streljal petkrat zaporedoma vendar se je žoga vedno odbila, dokler končno ni prišla do Rudinske-ga, ki jo je poslal v mrežo. Partizan je izenačil šele v 76. min. po Her-cegu. Bobek, Čajkovski in Mihailovič so napeli vse moči., da vsaj izenačijo rezultat, kar pa se ji”1 ni posrečilo. V 83. min. je imel RUP' nik idealno priložnost, ker je prišel sam na tri metre pred vrata Partizana, toda streljal je mimo vrati Zmaga Spartaka je zaslužena. Pred 8000 gledalci je sodil Vaša Stefa' novic iz Beograda z napakami, Partizan 7 6 0 1 26: 7 # Spartak 7 4 2 1 11: 6 1* Hajduk 7 3 3 1 17:11 ’ Crvena zvezda 7 3 2 2 11:11 j Dinamo 7 2 3 2 10: 7 ' P,SK Zagreb Vojvodina Sarajevo Lokomotiva Veko 7 2 3 2 9:12 1 7232 li:19 1 7 2 2 3 6: 7 j 7223 13:17 • 7214 14:16 1 7 1 2 4 8:16 * 7 115 6:11 3 Anglija : Jugoslavija 3:2 Hrvafsko-sicvenskd s nogometna liga Nadaljevanje s 1. strani Tekstilac : Rudar 4:0 (2:0) Varaždin, 9. nov. Tekstilac je tudi danes prikazal pred domačim ohčiu' stvora dobro igro, kakor ponavadi ti1 zasluženo premagal svojega nasprot' nika z visokim rezultatom 4:0 (2W' Gole so dosegli Roža, Borovec jj} Cop 2. Pred 2.000 gledalci je sodu Kipčič iz Zagreba. Prolefer : Metalne 2:1 (1:0) Zagreb, 9. i*ov. Prvenstvena tekma hrvatsko-slovenske lige je hitra, razburljiva in napeta, (P0* sebno v drugem polčasu, ko so domačini hoteli doseči zmago, gost)6 pa ohranltii vodstvo, tako da gledalci do konca z napetostjo spremljali tekmo in zadovoljni za' pustili igrišče. Pri Proleterju sta 56 odlikovala Rupnik in šestak v »a' padu, dočim je vsa ožja obramb® uspela vzdržati močan tempo domačih napadalcev. Kvarner : Slavija 1:1 (0:0) Igrišče Kvarner ja na KantridL gledalcev 1500, sodnik Janežič jr Ljubljane, strelca Lakošek v 56-min, za Kvarner in Posavec v 75-mni. za Slavijo. _ , Reka, 9. nov. Po prikazani igj1 se lahko reče, da je Kvarner podcenjeval svojega nasprotnika. I*®' slil je, da bo la-hko zmagal, ker s® je srečal z manj renomiranim moštvom. Vendar se mu je to prepričanje maščevalo, ker so igralci Silvije že od začetka startali hitro jj} odločno. Najboljši pri gostih so bU* Auguštinčič, Belobrajdič, Čavlovic *■ in Posavec, pri Kvarner ju pa Pavkovič, Lokošek in Giurini. 7 5 1 1 18: 8 7 4 2 1 16: 5 i i 1 i«: — ,a 7 5 0 2 16: 7 »J 7 4 1 2 12: 9 , 7 3 2 2 9: 6 . 7223 11:17 , 7 2 2 3 9:15 , 7 1 2 4 7:11 i 7 1 2 4 6:13 \ 7 1 0 6 7:29 Memella s Švica 5:1 82s®| Augsburg, 9. nov. Čeprav je bilo zelo slabo in hladno vreme, je današnji nogometni tekmi med reprezentancama Nemčije in Švice prisostvovalo nad 60.090 gldalcev. Igrišče ni bilo prikladno za igro, ker je bilo pokrito s snegom. Zmaga Nemcev je popolnoma zaslužena, ker so . njeni igralci popolnoma onemogočili švicarski sistem igre. Nemci so bili mnogo boljši od svojih nasprotnikov, kondicijsko in taktično, ter so zato tudi dosegli tako visoko zmago. Sodil je Italijan Orlandini, gole pa so dosegli Morlock v 20., Otmar Waltcr v 30., Schafer v 57. in 72. ter Fritz Walter v 66. min. za Nemčijo, častni gol za Švicarje pa je dal Fricdlande.r v 54. minuti. Moštvi sta nastopili v naslednjih postavah: Švica: Jucker, Frosio, Bccquet, Neukem, Eggiman, Casali, Bulaman, Bnder, Hiigi II., Friedlander, Fatton. Nemčija: Turek, Retter, Kohl- meier, Eckl, Posipal, Schanko, Klodt, Morlock, O. Walter, F. "(Valter, Schafer. V Zurichu je B-reprezentanca Nemčije premagala B-reprezentan-co Švice 2:0 (1:0). V Innsbrucku je danes rokometna reprezentanca Avstrije premagala Francijo 8:6 (5:4). Na mednarodnem teniškem turnirju države Queensland (Avstralija) je Sedgman y finalu posameznikov premagal Rooseja 11:9, 6:3, 0:6, 2:6, 6:1. Proleter Tekstilac Odred Branik Kvarner Šibenik Slavija Metalec Železničar Odred : Rudar 1:0 (1:0) Trbovlje, 5. novembra. Danes dopoldne ^ bil odigran podaljšek prvenstvene teki® hrvatskoislovenske lise med Odredom : Rudarjem. Odred je nas.opil v isti pos^* kot prvič. Rudar pa brez poškodovane? Ahlina in Lamovška. Zanimivo tekmo je C‘c dalo 1000 ljudi, ki so bili s prikazano zadovoljni , . Pri obeh moštvih je bilo opaziti nervozo, zato sta bila napada netočna P.# streljanju na sol in sta zapravila več P ložnosti. Najzrelejšo priliko je imel £ čilija, kateremu je Bencik pri udarcu od vf podal žogo naravnost na nogo, ta pa jo /g v naglici poslal mimo praznega gola. Tak se je tekma končala s prvotnim rezultato^f 1:0. V nadaljevanju sta obe moštvi * prijateljsko tekmo in je bil končni rezun* 2 : 2, gole pa so dali za Odred Toplak ' za Rudarja pa Klančišar in Knaus. . Omenim naj Še nekaj. Odred se spet P ^ služuje nelojalnega vabljenja tujih (v danem primeru gre za KlančiŠarja). V , vodstvu Odreda izrazim mnenje trboveljsk ^ ga Športnega občinstva, da je to nešport« gesta, ker gre za klub, ki je v istem ran’*6 tekmovanja. S »pticami selivkami« bodo rešili krize v slovenskem nogometu. Tnž. Petrah M e r&sm Svoboda (Trbov.) : Usnjar (Šoštanj) 74:44 Alj S] ŽE PORAVNAL ZAOSTALO NAROČNINO? CE IE ŠE NISI. STORI TO TAKOJ!