Štev. 8. 'J Ljubljani, 23. aprila .1915 LV. leto. Glasilo avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva Vse spise v oceno poslane knjige itd. je pošiljati samo na naslov: Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Idriji. Rokopisov ne vračamo. ' f i Vse pošiljatve je pošiljali franko. Učiteljski TovariS izhaja vsak petek popoldne. Alco je ta dan praznik, izide Ust dan pozneje. Vse leto velja . . 10-— K pol leta .... 5-— „ ietrt leta .... 2*50 „ posamezfie. številke po 20 h. Za oznanila je plačati od tnostolpne pe.it-vrste, če se tiska enkrat 14 h „ „ „ dvakrat . . 12 „ „ „ „ trikrat . . 10 „ za nadaljna uvrščenja od petit-vrste po 8 h. Oznanila sprejema Učiteljska tiskarna (telefon št. 118). Za reklamne, rtoticc, pojasnila, poslana, razpise služb e plačati po 20 h ¿n petit-vrsto. Priloge poleg poštnine 15 K. Naročnino, reklamacije, to je vse administrativni stvari je pošiljati samo na naslov: Upravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani. Poštna hranilnica št. 53.160. Reklamacije so proste poštnine. Prihodnja številka „Uči-teijskega Tovariša" izide dne 7. mala 1915. Volna. JUNAKOV GROB. Adolf Peršič. V seznamu izgub štev. 148. čitamo, da je padel na bojnem polju tovariš Adoli P e r š i č, učitelj-voditelj v Voglarjih pri Trnovem poleg Gorice. - Služil je v 97. p. I. stotnija. Rojen je bil 1. 1884. v Trnovem kot sin splošno znanega posestnika in mnogoletnega župana. Učiteljišče je dovršil 1. 1903. — Junaku-učitelju, ki je svoje mlado in nadepolno življenje žrtvoval za domovino, bodi časten spomin! SEN IN RESNICA. Ko grom topov potihne v noči, vojniki trudni vsi pospe; njih duše v hrepenenju silnem takrat daljave preletč. Dospo pod ljubi krov domači, kramljajo z deco in ženo ... A zlati sen še ni dosanjan — že tla napajajo s krvjo! G. »NAŠA BODOČNOST«. Ogrski državni poslanec Brandtch Rudolf je priobčil v »Budapester Tagbl.« članek o »možnosti bodočnosti«, kii v njem izvaja, da so dogodki svetovne vojne o-majali celo vrsto ukoreninjenih sodb in naziranj ter da so nam postavili pred oči nove razvoje bodočnosti, kakršne bi bili še pred kratkim označili za fantastične. Dasi je bilo pričakovati te vojne, vendar je prinesla presenečenje na presenečenje. Ni bilo pričakovati, da bo nam in Nemčiji stala nasproti tako silna koalicija. V veliko presenečenje so bila razkritja o postopanju Anglije, a še večje to, da je Japonska posegla vmes! Pa tudi nevtralci, ki so do njiih gojili tolike nade, so prinesli mnogo razočaranj. Slednjič da je presenetila tudi Turčija s svojo napadalno silo. — Pa tudi miliitarična izkustva so bistveno izpreme-nila marsikateri nazor izpred vojne. Po vsem, kar smo doživeli, bi mogli sklepati z nekako pravico, da tudii konec vojne in bodoči čas prineseta marsikaitero presenečenje. Avtor se noče ukvarjati s prerokovanji, ampak hoče le čisto na kratko opozoriti na nekatere možnosti razvoja, ki se mu vidijo kot potreben pouk iz te vojne. In ta pouk bi bil po mnenju rečene-ga ogrskega poslanca: Predvsem je imenovati veliko dejstvo, ki smo ga mi pripadniki avstro-ogrske monarhije posebno močno občutili. Ta vojna je namreč pokazala, da ima ta državna tvorba le tedaj nade v bodočnost, če vsi narodi trdno drže skupaj in ako se njihove želje upoštevajo v toliko, da bodo svoj obstanek do zadnjega stavljali v okvir monarhije lim ga trajno spojili z njim. Po vojni mora priti čas, ko se bodo morali državniki tu in tam drugače poučiti, ako se nočejo pozneje . izpostaviti pred zgodovino očitanju, da niso spoznali znamenj časa ter da so položaj naše, po tolikih narodih obljudene države notri med mogočno delujočimi narodnimi idejami sedanjosti oteževali na način, ki ga ne bo možno braniti! KAJ JE HUJSKANJE PROTI NARODNOSTI. Zanimivo in zlasti za sedanjo dobo posebno važno razsodbo je izdalo, kakor poročajo »Lidove Noviny«, kasacijsko sodišče o razlagi paragrafa 302. kaz. zak., ki govori o hujskanju proti narodnostim. Trgovec B. je v gostilnici govoril o Židih, kako vrše vojaško službo in druge stvari. Zato je bil tožen pred okrajnim sodiščem v Ogrskem Gradišču in ko sta dva Žida kot priči potrdila razžalitev, je bil obsojen zaradi pregreška v smislu paragrafa 302. kaz. zak. Proti tej obsodbi je bila po- dana ničnostna pritožba, v kateri se je izvajalo, da za obsodbo ne zadostuje samo ugotovitev, da je bil izrek, sam po sebi sovražen, izrečen javno in tako, da ga je več ljudi moglo slučajno slišati, temveč je treba ugotoviti, da je toženec imel namen, da bi druge osebe v resnici nahuj-skal proti drugi narodnosti. Temu nazoru je pritrdilo tudi kasacijsko sodišče in je v svoji razsodbi z dne 2. dne marca 1. 1915. navedlo izrecno, da je treba zavzeti stališče glede vprašanja, ali je nameraval storilec nahujskati osebe, navzoče pri o-menjenem izreku, k sovraštvu proti Židom in tako vplivati na njihovo voljo. — »Tako je jasno« — dostavljajo »Lidove Noviny« — »da ni vsak izrek, ki se izreče v gostilnici proti drugi narodnosti, že sam po sebi pregrešek.« ♦ V ZASEDENI RUSKI POLJSKI ODPRAVLJENA RUŠČLNA. Iz Krakova pišejo: »Deutsche Lod-zer Zeitung« poroča, da so sklenili na zadnjem shodu poljskih učiteljev v Lodzu, da se odpravi ruščina v šolah. * PAPEŽ IN SVETOVNA VOJSKA. Korespondenčni urad: »Lokalanzei-ger« priobčuje obširno poročilo o interview u ameriškega časnikarja Vaganta s papežem Benediktom XV. Vigant je dobil vtisk, ozabljiv, Njegovo ime bo znano še poznim rodovom: živelo bo v njegovih delih in v delovanju učiteljstva po njegovih navodilih. Le malo podatkov nujajo te skromne vrstice o bogati osebnosti Lavtarjevi, pa naj to zadošča za danes. O njegovem ostalem delovanju bomo še izpregovorili obširneje na drugem mestu in pričakovati smemo tudi kritiške ocene njegove metode in njegovega znanstvenega delovanja sploh. Za sedaj pa se poslavljamo od njega z ono željo, kakor je z njo zaključil svoje sožalno pismo g. dvorni svetnik Peter Končnik, ki je Lavtarja čislal tako visoka: »Sit ei terra leviš!« —r— . Dobrodelni hunc V sedanjih časih citirajo večkrat rek: »Inter arma sillent Musae«. Res da med vojno počiva umetnost iz razumljivih razlogov; vendar pri nas dela častivredno izjemo Glasbena Matica. Že decembra 1914 je priredila v dobrodelne, patriotične namene lepo uspeli koncert, ki je za njim pred kratkim prišel] drugi, še lepši. Lepo izbran vzpored, odlične sodelujoče moči na eni in simpatije, ki jih uživa zaslužna Glasbena Matica med slovenskim razumnim in nepristransko sodečim občinstvom na drugi strani, so pripomogle k izredno lepemu moralnemu in' — upam tudi — materialnemu uspehu koncerta. Dvorana Narodnega doma (kakor znano v Ljubljani akustično najslabša, druge so, žal, v tem času oddane) že zlepa ni videla toliko in tako izbranega občinstva, ki je prišlo na koncert tudi deloma iz vzroka, da gmotno pomaga ranjencem v ljubljanskih bolnicah ter podpore potrebni Glasbeni Matici, ki je zaradi izrednih razmer zabredla v denarne stiske. Pa h koncertu samemu! Krona večera je bil c. kr. dvorni operni pevec Julij B e -t e 11 o. Že dlje časa se v Ljubljani nismo imeli prilike diviti se njegovemu petju. Očitali so mu večkrat, da ignorira slovenske skladbe. To pot je idealno lepo pel Lajovčevi skladbi »Mesec v izbi« in karakteristično »Norčevo jesensko pesem«. Zlasti prednašanje zadnje je izzvalo viharje navdušenega ploskanja. Poleg znanega Wolframovega speva iz »Tannhau-serja« je vzel Betetto na vzpored še neiz-vajano RistoSavinovo »Poslednje pismo«, skoro priložnostno stvar, ki me je nje začetni motiv spomnil na Viharja. Vkljub temu je Betetto podal skladbo mojstrsko, v pravem baladnem razpoloženju, kakor ga je mislil pesnik. Umetniški užitek prve vrste! Na klavirju je Betetta spremljal fino in z umevanjem naš mladi, nadarjeni pianist Janko Ravnik, ki je na koncertu nastopil hkratu kot solist. Igral je dve jako zanimivi skladbi znamenitega češkega skladatelja Viteslava Novaka^ ki je znan po svojih ženialnih simfoničnih teljstvuB kakor tudi vsem učencem in učenkam se s' tem izreka' najtoplejša zahvala. —r— Umrl je v NoVem me^tu kanonik Franc Špendal v starosti 69 let. Pokojnik je kapelanoval v Kranju in je bil nekaj časa tudi voditelj tamkajšnje ljudske šole. Iz Kranja je prišel za župnika v Tržič, kjer je užival splošen ugled in kjer je ustanovil podružnico CMD. Špen-dal je bil vzoren duhovnik, ljubezniv in koncilianten človek. Naj v miru počiva blaga duša! —r— Iz št. Ruperta na Dolenjskem poročajo, da je na Velikonočni ponedeljek v ondotni šoli priredil c. kr. okrajni šolski nadzornik Lj. Stiasny predavanje o umnem gospodarstvu, o sedanji prehrani in o varčevanju živil, zlasti z žitom, moko, s krompirjem in kruhom. Pojasnjeval je razne vladne predpise ter dolžnosti vsakega domoljuba v tem resnem času. V šoli in na hodniku nabito polno domačih gospodarjev in gospodinj se je razšlo v trdnem sklepu, da se bodo ravnali po danih natrqdnmf« nf 1 —r— Umrla je dne 15. t. in. na Dolskem gospa Marija P o ž e n e 1 o v a , nadučiteljeva vdova, v 71 letu' Svoje dobe. — Blaga pokojrtiča je bila mati hče-ratha OlgT in Tiiki,-ki sta obe učiteljici. — Bodi ji ohranjen ljub' spomin1? — Obema tovarišicama naše iskreno sožalje! —r— Na pomorski akademiji je izpraznjeno popolnoma prosto mesto, na: katero imajo pravico sinovi ljubljanskih mestnih uradnikov, ljubljanškf meščanski sinovi in taki mladeniči, ki so v Ljubljano pristojni. Prošnje za sprejem je poslati na vojnega ministrstva, pomorski oddelek, na Dunaju do 30. junija. —r— Šola v Dragatušu je odposlala čez zimo za vojake: 25 parov zapestni-kov, 2 para kolenk, 5 parov kratkih nogavic, 8 snežnih čepic, 6 zaušesnic, 24 parov volnenih krp in 130 parov papirnatih podplatov. Darovali so: Posojilnica 15 K, učiteljski zbor 21 K 40 vin., za ovčjo volno izkupili 7 K 20 vin., otroci donesli 3 K 50 vin., skupaj 47 K 10 vin. —r— V Šmihelu pri Novem mestu je umrla šolska sestra Krescencia Primo- uoiiiii'1 lihjsiiiž olilaboo ai ovtelleie —r— Šestdesetletnice rojstva tovariša Janka Lebana so se spom >li listi: »Slovenski Narod«, »Edinost«, »Primorec«, »Goriški List« in »Slovenec«. Najlepše darilo bi bilo tovarišu Lebanu pač to, da bi ga v teh težkih časih reaktivi-raK in mu vsaj na stare dni omogočili skromno eksistenco. Štaierske vesti. —š— Z graškega vseučilišča. Ker je na univerzi večina prostorov izpremenjenih v bolniščnico, ni izključena nevarnost, da bi se pojavile nalezljive bolezni tudi med dijaki-slušatelji, dasiravno je v tem oziru vse najbolje preskrbljeno. Zaradi tega zahteva rektorat ¡od vseh slušateljev, ki se hočejo vpisati v letnem semestru, da si dajo sedaj cepiti koze in da se izkažejo s tozadevnim izpričevalom; drugače se nihče ne more vpisati. —š— Sovražnik nemškega šulferaj-na. Pod tem naslovom so turiobčlli graški listi poročilo iz Celja, ki pripoveduje, da je sin uglednega slovenskega veleposestnika v Hrastniku L. R. požagal pred tamkajšnjo nerhške šolo takozv. jubilefski hrast. Dopis pripoveduje, da »se je od prizadete strani izkušalo vso stvar ix>ravnati s povrnitvijo škode in posebnimi darom 100 knon za nem. šulferajrt. HraStniški Nemci pa da sO to poravnavo odklonili ter zahtevajo, da se krivca eksemplarično kaznuje. Sedanji čas ni primeren za narodno-politiške polemike. Vendar pa nam mora biti dovoljeno navesti nekatere činjenice, ki nam kažejo vso hrastniško aiero v popolnoma drugi luči. L. R. je nemški jubi-lejski hrastič res požagal, toda na Hrastniku je splošno znano, da ne iz zlobnega namena. Gre marveč za čin uničevalne razburjenosti bolnega človeka,,ki se je odtegnil pazljivosti svojih domačih. Proglašati dejanje duševno abnormalnega človeka za nekak zločin jie pa naravnost brezsrčno. Seveda tudi ni res, da bi bil kdo ponujal kako »poravnavo«, res je marveč da se je tozadevni predlog, ki je bil stavljen v poniževalni obliki, odklonil, ker vendar nihče ne more biti odgovoren za to, kar je storil bolni nesrečnež. — L. R. so medtem na izrecni nasvet hrastni-škega zdravnika — Nemca — prepeljali na graško psihiatrično kliniko, kjer se je že enkrat zdravil. —š— Iz Damelj pri Celju poročajo, da je neznan hudobnež ob stanovanju nadučitelja tov. Fortunata Jelovška [»sekal trtje. To je pač hudobija, ki ji je treba eksemplarične kazni! —š— Umrl je v Gradcu tamkajšnji vseučiliški profesor filozofije dr. Štefan Witasek. Rojen je bil 1. 1870. na Dunaju. —š— Letos bo mnogo gob. Nadučitelj Jamernik piše v graški »Tagespošti«, da je zaradi obile zimske vlage letos pričakovati mnogo gob. 2e koncem aprila in v začetku maja se pokažejo na solnčnih tleh ob robovih gozdov, njiv in plotov prve u-žitne gobe. Pobirajmo jih. in jlifa suŠMno, da bomo imeli bogato zalogo suhih gob za prihodnjo zimo! —š— Živila za Štajersko. Štajerska ces. namestnija se je uspešno potrudila z ifraf i * cl ezeTf prčtfejsnje zSlfege'zša s* pravočasnim nakupovanjem pšenice, koruze, rži in dri?£ilf žfvilr Skfljffiij je nakup-ljenih 17.950 vagonov živil. Od teh je prispelo v zadnjem časti v deželo že 1284 vagOhoV. Namestnija obeta prebivalstvu, da ne bo pomanjkanja. —š— V mesto Gradec ne smejo vojni begunci več prihajati; tako je odredilo štajersko namestnišfvo. ' ¡kq,v ;-j?i05 Goriške vesli. —g— Ženska podružnica družbe sv. Cirila «n Metoda v Gorici. Ta uspešno delujoča podružnica je imela v minolem poslovnem letu dohodkov 2918 K 28 v, izdatkov pa 2892 K 39 v. Podružnica deluje marljivo in izkazuje vsako leto lepe u- irnouljou hlžBtoV iMbliau bs oIb —g— Dol-Otlica.Poročajo nam:Vodstvo lj. šole na Otlliici prevzame začasno tov. Rejec, dosedaj vodit, šole na Dolu. Na Dolu bo začasno vodila ljudsko šolo tova-rišica učiteljica Sobanova. Voditelj ljudske šole na Otlici, tovariš Miha Vrčon, je že od začetka voijne pod orožjem, a že 7 mesecev ne vemo ničesar o njem. —g-- Imenovanje. Semeniški profesor dr. Jakob B r u m a t v Gorici je imenovan za papeževega hišnega prelata. — Semeniški profesor dr. Josip L i č a n v Gorici je imenovan za papeškega tajnega komornika. —g— Oslepeli Markič iz Podgore, ki so zanj nabrali dobri ljudje 4000 K, je od šel na Dunaj v košarsko šolo, da se nauči pletenja košev itd. Markič je bil pred vojno zidar. —g— Goričan profesor Ivan Loren-zoni se je nahajal v francoskem ujetništvu v Villefranche. Sedaj se mu je posrečilo doseči, da' so ga premestili v Miont-pellier in se je smel tam vpisati na vseučilišče. Do take svobode mu je pomagal francoski general Sebert, eden glavnih članov društva »Centro Oficejo Esperantista« v Parizu, ki mu je bil Lorenzoni priporočen od vodstva italijanske katedre za esperanto. Tako Je esperanto pomagal Lorenzoniju do študij na franco skem vseučilišču in do svobode, ki ga zanjo drugi ujetniki zavidajo. — Tako poroča »Edinost« z dne 15. t. m., št. 104. —g— Koncert v korist ubožnim družinam v Gorici. V torek preteklega tedna zvečer se je vršil v kavarni Corso koncert v koirist ubožnim družinam. Koncert je priredil orkester diletantov, med njimi več dijakov; vodil je orkester učitelj Viktor D e c a r 1 i. Koncert je uspel prav dobro. Vsa čast prirediteljem. Prisostvovalo je kjoncertu mnogo odličnega občinstva slovenske, nemške iln italijanske narodnosti. — Učitelj je povsod prvi, kjer treba pomagati trpečemu človeštvu. —g— V Gradežu letos ne bo kopa-liščne sezone, ker je spoh nemogoča. Ako bi tudi ljudje hoteli priti, je nemogoče prehranjevanje. Škoda bo ogromna. V normalnih časih so bila v aprilu oddana skoro vsa stanovanja, in koncem aprila je bilo tam že nekaj gostov. —g— Josip Ivančič, učitelj v Polju-binju, se je nahajal meseca septembra 1914 kot vojak v przemyselski bolniščnici, in od tedaj ni sluha ne duha več o njem. Vsa tozadevna pozvedovanja so ostala ¡brezuspešna. —g-- Dolgo časa se ni nič vedelo, kje se nahaja učitelj Anton Z u m i n iz ¡Gradišča. Sedaj pa je sporočil, da je v ujetništvu v Insovku v Rusiji in da je zdflhev s orriEnri tg>! bs /jilod ¿n anama* —g— Poroka. Kakor poročajo ljubljanski listi, se je poročil tamkaj naš goriški rojak c. kr. namestništveni koncepist Bogumil Berbuč, sin prof. Berbuča, z go-spico Elo Kuhljevo iz Ljubljane, bivšo učiteljico v Tolminu. Gospod Berbuč je kot c. in kr. rezervni poročnik na dopustu. Mlademu paru želimo obilo sreče! Tržaške vesti. -t— Skladatelj Emil Adamič. 'Med junaško posadko v Przemys!u je bil tudi znani naš skladatelj tovariš Emil Adamič. Nadejamo se, da je težke čase obleganja srečno prebil in da se nahaja sedaj še zdrav in čil v ruskem ujetništvu, odkoder Se naj skoraj vrne, da bo zopet lahko zate! z umetniškim svojim delovanjem na polju slovenske glasbe! To si od srca želimo vsi čestilci odlične njegove umetnosti. skladbah (»Burja). Ravnik si je izbral za izvajanje »Balado v Emolu« in po narodnih motivih zložen »Valaški ples«. Obe skladbi je podal z bravuro in jako dobro tehniko. Ravnih hodi po oni trnjevi poti kot malodane vsi naši umetniki. Ali ne bi se morda dobil kdo med poslušalci, . ki1 je ta večer frenetično ploskal in bi mu koderkoli že izprosil podporo ter. mu omogočil nadaljnje študije? Ali je res treba, da je slovenski umetnik večkrat lačen kot sit? Ravnik je talent. Želim mu ¡na njegovi umetniški poti mnogo sreče! Ostali del vzporeda je izpolnil Matični pevski zbor. Mnogo njegovih zvestih in vnetih članov poje v strelskih jarkih, zato tudi zbor ni več tako številen, ,a vendar konsolidiran in dober. Njegov .skrbni oče, g. koncertni vodja Matej Huibad, je z njemu lastno vestnostjo tudi fft male družine (proti oni v mirnem času) napravil mnogo, mnogo. Kje si, naš ljubi Adamič, da bi slišal peti Glasbeno Matico* svojega »Mladega junaka« ? Originalna skladba, sicer že peta tudi drugod, je vseskozi posrečeno delo. Bosanski militi s posebnim alt solom je lepo zadet. Zlasti je skladatelj izborno pogodil kanon. Zbor je skladbo tako imenitno zapel, da je občinstvo z neponehujočim ploskanjem iz sililo ponavljavo. Kot kontrast k prejšnji efektni skladbi smo slišali Pavčičev zbor »¡Kaj ve mrsli«, od gotovih ljudi oznai ;-en /kot pregrešen zaradi svojega ljubezenskega teksta. Pesemca je toli občutena, ima izredne dinamične lepote, da izvajanje daleč odtehta trud, ki ga je imel dirigent z njenim naštudiranjem. — Dr;. Schwab je bil zastopan s svojim koncertnimi kolom »Še ena«, ki sem o njem svojo sodbo že pred časom izrekel prav na tem mestu. Spričo svoje melodioznosti bo skladba všeč povsod in jo bomo gotovo še mno^ gokrat slišali. Matični zbor jo je podal odlično in jo moral ponoviti'. — Dr. G. Krfe-kova »Sliica« je prav primerna sedanjemu času. V prvem delu — ko fantje vriskajo — udarja na narodno struno, srednji stavek je poiifon, zadnji cerkveno pobarvan. Posebnega vtiska skladba ne napravlja. Istega s kladatelja čveteroglasna inven-cija »Blagor ¡nú« z jako lepo začetno temo in krasno izzvenečim koncem je tvorila nagrobnico padlim junakom. Oba¡ pravkar imenovana zbora sta za izvajanje jako težka, in gre za dovršeno pred-našanje temvečja zasluga Matičnemu zboru in konc. vodji g. Mateju Hubadu. Ob začetku vzporeda smo culi n— po¿ leg že omenjenih stvari — tudi šopek hrvaških narodnih pesmi, ki ga: je povih Vilko Novak. Prav prijetno je bilo poslušati to cvetje z narodnega vrtaj ki sé precej razlikuje od drugih1 potpurijdv in deda čast harmonizátoiju. Veš večer je občinstvo z zanimanjeiri poslušalo- izvajanja po- sameznih točk, le dvospevi za ženske glasove š- sptfemljevanjem klavirja niso mogli ogreti. Lajovičevi »Pesem« in »Pesem Primorke«' sta odločni moderni skla-bi, a, žal, našemu občinstvu in njega okusu še za enkrat nedostopni. Gdč. Pirhova, TrnkoczyjeVa, P oči valu i kova, Sever jeva, Sadarjeva in Ropasova &o> sicer pokazale vse vrline Matične šole, toda alt je bil premočan proti šibkemu sopranu. Ker je bilo dosedaj na vzporedih dvospeve redko videti, je ta poizkus hvalevreden in mu želim nadaljevanja! Trud, ki so ga imeli prireditelji koncerta v teh težkih časih, zasluži pohvalo in popolno^ priznanje! V nedeljo, 11. aprila 1915, je bila I. produkcija gojencev Glasbene Matice, podobna pravemu koncertu. Gojenci in go-jenke so z iepim uspehom prednašali različne skladbe. Omenjeno bodi, da je bil; aplavz gdč. Jelici Sadarjevi za krasno- izvedbo Vilharjevih pesmi »Nezakonska mati« in »Mrtva ljubav« na mestu. | anmoi>i? al pifiiun vortlsboq olcrftoP. n-jvoasin O k s sošolk oj ¡6! ; avogajn armo 9Jišiih>l ibui ornarnž iiir, i -clab EaarravtenBns Bsavosain ni aboiarr .rlolci2 fitncN —t— Dobro delo. Tovariš Ciril P e -t r o v e c je za kruh ubožnim otrokom nabral dne 27. marca 3 K 50 Vin., dne 12. t. m. 5 K 50 vin. in dne 15. t. m. 16 K 70 vir skupaj 25 K 70 vin. Denar je nabirale^ razdelil sorazmerno med učitelje slovenske šole na Acquedottu, da ga- po potrebi izdajo za kruh učencem. —t— Tržaška šolska letna poročila bodo letos obsegala le šolske vesti. Znanstvenih člankov letos ne bo. Mestni svet je namreč začel tudi na tem polju varčevati. —t— Marija Kjudrova, učenka VII. razreda CM. šole na Acquedottu, je nabrala 13 K 75 vin. Za denar so nabavili obleko nekaterim ubožnim učenkam. —t— Šentjakobska podružnica CMD. |e otvorila tudi letos, akoravno se nahaK larfto v vojnem času in akoravno so se1 njeni dohodki znatno zmanjšali, otroški ivrtec, v katerega zahaja nad 100 otrok, ki jjbi' se, ako bi podružnica ne otvOrila otroškega vrtca, izgubili po tujih azilih. Istrske vesti. -1—i— Franc Oppitz t. V vojaški bolniščnici na Ogrskem je umrl Franc Oppitz, c. kr. učitelj na državni deški šoli v Pulju. Bil je poklican v vojake takoj ob začetku vojne. Februarja meseca je odšel s svojim polkom v Karpate. Tam so mu zmrznile noge. Prepeljali so ga v bolniščnico,. kjer je pritisnil še trebušni legar, ki ga je porazil, starega 34 let. -h- Pokojni Oppitz, rojen v nemšekm delu Češke, je bil ustanovitelj in prvi predsednik Nemške učiteljske zveze za Kranjsko in Pri-,, morje. — Učitelju-junaku časten spomin! —i— Umrl je v Kraju pri Lovranu,. kakor poroča »Piccolo della Sera« od 12. t. m., akademični slikar Valentin Lucas, rodom iz Labina v Istri. Svoje nauke je dovršil na akademiji lepih umetnosti v Benetkah. Bil je dober portretist iln znan! cerkveni slikar. Kot človek je bil čudak. —i— Deželni odbor je odobril sklep upravnega odbora v Rovinju, tičocega se najetja posojila 615.888 K v poravnavo stavbnih stroškov novega šolskega po-sldpja. —i— Učitelji v Istri dobe po sklepu istrskega deželnega odbora svoje plače za mesece maj, junij in julilj skupno izplačane,- da se bodo mogli založiti z živili. Koroške vesti. —k— Umrl je v št.- Pavlu v LaVant-ski dolini prejšnji ravnatelj samostanskega'gimnazija dr. Siegfrid Christian, c. kr. korfservator, v 45. letu svoje starosti. —k— Vojna poroka V Brežah na Koroškem se je poročil odvetniški kandidat Fran Tomšič, sedaj enoletni prostovoljec, z gospodično Natalijo Vabičevo, hčerko riadučitelja v Ptuju. Bilo srečno! Splošni vestnik. 1. majnika socialni demokratke letos ' ne nameravajo tako proslaviti, kakor druga leta. Prostovoljno opuste praznovanje z ozirom na izredne razmere in na izredne zakone, ki jih je prinesla vojna, ker se hočejo izogniti raznim težkočam. Opustiti nameravajo tudi običajne demonstracijske izprevode, ki bi bili v najboljšem slučaju mogoči le v posameznih krajih. 1. majnik nameravajo zato slaviti le s shodi zvečer 1. majnika, ki jih prilagode in izvedejo tako, da bodo primerni sedanjemu resnemu času. — Iz Berlina poročajo, da so tudi nemška socialno-demo-kraška strokovna društva sklenila z ozirom na sedanji vojni čas opustiti običajni svoj praznik i. maja. Steklo bo dražje. Tvorničarji so sklenili, da zvišajo ceno steklu za 10 odstot- koyiasi i -.7,., iid a-/ ^¡¿i J 'VJ Zbor delegatov »Slov. Planinskega Društva« se je vršil dne 18. t. m. ob 2. popoldne v »Narodnem domu« v Ljubljani. Navzoči so bili dclegatje kranjske, kranj-.: skogorske, koroške, tržiške in savinjske;' podružnice, ostale podružnice so svojo/ odsotnost opravičile. Predsednik dr. To-minšek je podal sliko društvenega položaja, na kar se je razvila kratka debata. Sprejel se je predlog, naj »Slov. Planitrslro Društvo« do povrnitve normalnih razmer opusti izdajanje svojega »Slov. Planinski Vestnik« in naj izda okrožnico na svoje člane,v kateri'naj utemeISi ih pojasni ta svoj korak ter apelira na njihovo rodo-; ljubje in narodno požrtvovalnost, da ostanejo tudi v bodoče zvesti člani »Slov. Pil Društva«. Čim nastainejo redne razmere, bo »Plan. Vestnik« izhajal v povečanem' obsegu, da se s- tem odškodujefo člatti. ' Pri nakopa različnega oblačilnega blaga se blagovolite obr- niti na tvrdko C A. & E. Skaberne Ljubljana, Mestni trg 10 obstoji od tete 1883. Vzorci poštnine prosto I Izredno nizke cene / Razpravljalo se je tudi o letošnjem delovanju »Slov. Plan. Društva«. Po sedanjih načrtih bodo letos otvorjene te-le koče S. P. D.: hotel »Zlatorog« ob Bohinjskem jezeru, Kadilnikova koča na Golici, Prešernova koča na Stolu, koča v Kamniški Bistrici in po možnosti Aljažev dom v Vratih in Dom na Vršiču. Koča na Golici bo za poizkušno oskrbovana meseca julija, a preskrbljena bo samo s pijačo. Hroščevo leto. Letos je takozvano hroščevo leto. Kmetovalci morajo tedaj paziti na tega škodljivca, da jim ne bo delal prevelike nadlege in škode. Razstavo za vojno in ljudsko higieno so 11. aprila otvorili v navzočnosti' nad-vojvodinje Avguste v dunajski državno-zborski palači. Žena starostka »Sokola«. Telovadno društvo »Sokol« v Lovčicih pri Kyjovu na Češkem je izvolilo za starostko enote Karlo Konečno, ker po mobilizaciji in naborih niso mogli dobiti moža, ki bi mogel1 voditi društvo. Menda je to prvi slučaj v zgodovini Sokolstvai Državni uradniki letos ne dobe dopustov. Kakor poroča »Reichspost«, ne dobe državni uradniki letos nikakih daljših dopustov. Le v nujnih slučajih, n. pr. v bolezni i. p., bodo smeli na dopust. Namesto dopustov se bodo uradnikom dovolili posamezni ferialni dnevi. Namesto modre galice nasvetuje razen že znanega perocida kranjski vinarski nadzornik Skalicky tudi tenaks. Te-naks je modrikast prašek, ki obstoji iz zmlete galice, sode in žveplenokisle gline. Zadnja je primešana zaradi tega, da ga-lica na listu bolj drži, soda pa namesto apna. Raba tenaksa je jako preprosta, s 100 litrov vode se odtehta 1 in pol kg tega praška, se vrže v vodo in se z njo dobro premeša. Prašek se hitro raztopi, in škropilna: zmes je pripravljena. Pripravlja se torej jako hitro, sproti, če je treba lahko za vsako škropilnico posebe. V tem slučaju se vzame za vsako škropilnico 15 do 20 gramov tenaksa. Tenaks se dobiva v vrečah po 5, 25 in 50 kg. V vrečah po 25 in 50 kg stane sedaj na Dunaju 180 K za 100 kg. Voznina ne stane veliko, ker je za polovico znižana. »Te-nax« se dobiva pri tvrdki: Dr. G. Heiner ¿k Co., chemisches Laboratorium, Wien II., Mollardgasse 69. Spominjajte se naše šolske družbe! Hrvatski listi so poživljali povodom velikonočnih praznikov hrvatsko občinstvo, naj se spominja Ciril-Metodove družbe za Istro. Kar so pisali ti listi glede istrske družbe, velja tudi za našo slovensko. — V težkih izjemnih razmerah, sredi strašne vojne vihre, nadaljuje Družba sv. Cirila in Metoda svoje tiho in uspešno narodno delo. Na periferijah, na skrajnih točkah naše domovine vršijo družbini učitelji in učiteljice svoj slovenski apostolat vztrajno in neustrašeno. — Družbine šole morajo tudi nadalje ostati odprte in družbini učitelji in učiteljice na svojem mestu. Zato treba, da se ves naš narod — čeprav je to jako težko — tudi v teh usodepolnih časih spominja družbe in ji poklanja kak darek. Slovenci, Slovenke, spominjajte se Družbe sv. Cirila in Metoda! Razgled. — Državni poslanec prof. I. Virgil Peric je slavil dne 16. t. m. 701etnico svojega rojstva. Poslanec Peric uživa zaradi svojega čistega rodoljubja in neumorne delavnosti za narodni napredek vseobee spoštovanje po vsej Dalmaciji in v naših politiških in prosvetnih krogih ter tudi izven njih. Jubilarju čestitamo najiskreneje. — V Zagrebu je umrl stolni kanonik dr. Feliks Suk. Pokojnik je bil rojen leta 1845. v Petelinku, v župniji Blagovica na Kranjskem. Oče njegov je bil Čeh iz Sla-vetina, mati, Helena Pavličeva, pa Slovenka iz Št. Ožbolta na Kranjskem. Njegov 'Oče ie bil inženir in je služboval na Kranjskem od leta 1834. do 1851., pozneje pa v Sisku. Feliks Suk je absolviral šest gimnazijskih razredov v Ljubljani, zadnja dva pa v Zagrebu. Za duhovnika je bil posvečen leta 1868. Leta 1870. je promo-viral v Inomostu za doktorja bogoslovja. Pokojnik je predaval moraliko na bogoslovni fakulteti hrvatskega vseučilišča od leta 1874. do 1891. Svoje imetje je zapustil raznim dobrotvornim, verskim in kulturnim ustanovam. Za življenje Slovencev se je vedno živo zanimal. Blag mu spomin! — V Jastrebarskem je 6. t. m. po težki bolezni umrl tamkajšnji odvetnik dr. Gustav pl. Gaj. Dosegel je starost 53 let. Dr. Gaj je bil na našem jugu znan kot pristaš spiritističnih idej. Skupno z dr. Hin-kovičem je ustanovil spiritistično glasilo »Novo Sunce«, ki ga je dr. Gaj prav spretno urejeval. Pokojnik je bil navdušen Hrvat in velik prijatelj Slovencev. Bil je med ustanovitelji hrvatske napredne stranke, ki se je tekom let pretvorila v hrvatsko neodvisno stranko. Blag mu spomin! — Umrl je na Sušaku zaslužni prof. Marko Svirac. — Obisk avstrijskih vseučilišč. Pred kratkim je izdalo naučno ministrstvo poročilo o obisku avstrijskih vseučilišč po stanju 31. decembra leta 1914. Podatki se tičejo samo vseučilišč na Dunaju, v Gradcu, Inomostu in Pragi (nemško in češko), dočim na vseučiliščih v Levovu, Krako-vem in Černovicah v zimskem tečaju ni bilo predavanj. Na dunajskem vseučilišču je bilo vpisanih 5724 dijakov: 300 na bogoslovni; 2563 rednih, 98 izrednihin4ho-spitirajoči, vseh skupaj 2665 na pravoslavni; J 038 rednih dijakov, 239 rednih dijakinj, 13 izrednih dijakinj in 2 hospitan-tinji, vseh skupaj 1341 na medicinski; 693 rednih dijakov in 329 rednih dijakinj, 261 izrednih dijakov in 126 izrednih dijakinj, skupaj 1408 na modroslovni fakulteti. — Na graškem vseučilišču je bilo vpsanih 1182 slušateljev: 106 na bogoslovni, 517 na juridični, 280 medicinski in 279 na modroslovni fakulteti. — V Inomostu je bilo vpisanih 837: teologov 307, juristov 189. medicincev 155 in filozofov 186. — Na praški nemški univerzi je bilo vpisanih bogoslovcev 76, juristov 575, medicincev 821 in 241 filozofov; skupaj 1173. — Na praški češki univerzi je bilo vpisanih 2987 slušateljev: 158 teologov. 1331 juristov, 621 medicincev in 877 filozofov. — Na vseh petih univerzah so bili vpisani 11.903 slušatelji: 957 teologov, 5277 juristov, 2678 medicincev in 2991 filozofov. — Na hrvatskem vseučilišču v Zagrebu je bilo letos vpisanih 744 slušateljev. Od teh jih je bilo 566 iz Hrvatske in Slavonije, 35 iz Ogrske. 68 iz Avstrije, 64 iz Bosne in Hercegovine, 10 iz Bolgarije in 1 iz Bavarske. Število dijakov je od lanskega leta padlo za dobro polovico. — Otroci rajnega prestolonaslednika Franca Ferdinanda so došli veliki teden na Dunaj. Princi bodo študirali na dunajskih gimnazijah, princesa Zofija bo zasebno poučevana. — 83.000 kron v češke narodne svr-he.Te dni so odprl» oporoko nedavno umrlega mlinarja Ivana Spačka v Zidenicah pri Brnu. Iz oporoke izhaja, da je Spaček zapustil v češke narodne in dobrodelne svrhe 83.000 kron. — Samoumor profesorja dr. Simo-nyja. Z Dunaja poročajo: Vpokojeni profesor poljedeljske visoke šole dr. Oskar Simony je v torek dne 6. t. m., najbrže> v hipni zmedenosti, skočil iz okna svojega v II. nadstropju se nahajajočega stanovanja ter obležal mrtev na tleh. Profesor Simony je bil na glasu kot izboren matematik in je izdal veliko število matematičnih in fizikaličnih del. — Prvi dve mohamedanki — učiteljici. Dne 19. t. m. sta bili prvi dve mohamedanki v Sarajevem imenovani za učiteljici. Pišeta se: Hasnihanuma Berbero-vičeva in Behije-hanuma Ukšinagičeva. — Profesor Röntgen odlikovan. Berlinski »Lokalanzeiger« poroča, dai je bil odlikovan profesor Röntgen ob svoji sedemdesetletnici z železnim križem na čr-nobelem traku. Nemški cesar je v priloženi čestitki pisal, da Nemci izumitelju Röntgenovih žarkov ne morejo biti dovolj, hvaležni in da njih vrednost ravno v sedanji vojni izredno cenijo. — Mladi grof Tolstoj je, kakor znano, pred par meseci pobegnil iz tabora v Čeških Milovicah, kjer se je nahajal kot ujetnik. Sreča mu ni bila mila. Ujeli so ga in privedli nazaj. Sedaj je izvršil potomec slavnega pesnika drugi poizkus. Skupaj z ujetima enoletnima prostovoljcema, knezom Jasvilom in Vukotičem, je grof Tolstoj zopet izginil iz ujetniškega tabora. Beg so skoro zapazili. Dosedaj pa se še ni posrečilo, prijeti beguncev. — Spor zaradi literarične zapuščine Leva Tolstega, ki je toliko časa trajal med dediči, je sedaj končno vendar rešen po najvišjem senatu v Rusiji, in sicer v prilog vdovi pokojnega pesnika in modreca z Jasne Poljane, Sofiji Andrejevni Tolstojevi. Tolstoj, ki je bil sicer nasproten vsem določbam o literarni lasti, je določil kratko pred svojo smrtjo, da vsi njegovi manu-skripti in pravice vseh njegovih del pripadejo njegovi najmlajši hčeri, grofici Aleksandri. Po razsodbi najvišjega senata pa pripadejo vsi manuskripti — ki se od smrti Tolstega hranijo v zgodovinskem muzeju v Moskvi — grofici S. A. Tolstojevi. Seveda je ta poslednja odstopila svojo lastninsko pravico Rumjančevemu muzeju v Moskvi, kjer poseben »prostor Tolstega« sprejme literarične zaklade. Grofica si je pridržala samo dosmrtno višje nadzorstvo, nad zbirko. Petrograjska akademija znanosti dobi od grofice pooblastilo, da da liste manuskriptov fotogra-fično posneti, da tako izpolni svoje zbirke v Petrogradu, za kar pa da faksimilirane posnetke svojih zakladov Tolstega moskovskemu muzeju, tako da bodo imeli dve popolni zbirki. Akademija izda tudi z dovoljenjem grofinje Tolstojeve vsa dela pesnika, vštevši zapuščino, ne da bi vdova dobila kako odškodnino za to. Izvzeti bodo baje samo pesnikovi dnevniki. Za sedaj se ne smejo popolnoma objaviti. — Poletni semester na dunajskem vseučilišču. Dva dni po pričetku inskrip-cij je izšel sedaj lekcijski katalog dunajskega vseučilišča za poletni semester. Zaradi vojne mnogo pod orožje poklicanih docentov ne more predavati, tako da se razna predavanja sploh ne morejo vršiti: dalje manjka slušateljev, juristi in filozofi se preseljujejo v tuje slušalnice, dočim služijo vseučiliški prostori za bolniške namene. Na dunajskem vseučilišču je bilo v zadnjem zimskem semestru vpisanih 5992 rednih in 621 izrednih slušateljev; Velik del slušateljev je bil po inskripciji poklican pod orožje. Od 1470 rednih slušateljev medicinske fakultete je bilo 320 Vposlano. Volonterka, ki bi ji bilo ležeče na tem, da ne izgubi preveč časa za izkušnjo sposobnosti; bi lahko takoj nastopila službo na neki trirazrednici na Štajerskem. Več pove uredništvo. Knjigoveznica Anton Janežič 3L0VLToljem.ei IFloriiarLSlca. ulica 14 se priporoča slav. šolskim vodstvom in gg. učiteljem za izvrševanje vseli v kuji-goveško stroko spadajo-ftili o«oHiiinwmniiimi ClCi.«i """"" «■■—w» w» Pri večjih naročilih 10°/0 popusta. dam, od 1338 filozofov 497 dam, od 3741 izrednih slušateljev filozofske fakultete 144 dam, od 96 farmacevtov 33 dam. — Ljudske šole v Splitu, razen dekliške, so zaprte za 9 tednov, ker so učitelji zaposleni z urejevanjem in razdeljevanjem krušnih nakaznic. — Dečkom v Ljubeku (Liibeck) prepovedano kaditi. Senat v Ljubeku je prepovedal kaditi dečkom, ki še niso stari 16 let. Kdor kadi! ali prodaja dečkom pipe, tobak, smodke ali svalčice, se kaznuje z denarno globo ali pa z zaporom do 14 dni. — Češka šola v Poštorni. Nižjeav-strijski deželni šolski svet je dal zapreti češko šolo v Poštvorni, češ, da je protizakonita. Zaradi te šole je bilo že mnogo bojev im razburjenja, in ravno zato izražajo listi svoje mnenje, da ravno sedanji čas ni primeren za tako odredbo-. Dalje sezajoča diskusija v javnem listu o tem kočljivem vprašanju je seveda v teh časih izključena,. Posnemljemo le po dunajskih »Delnickih Listih«, da se zatvoritev šole utemeljuje v 11. točkah. Poslanec Tomašek je takoj posredoval v tej stvari pri ministrskem predsedniku grofu Sttirg-khu, pri naučnem ministru Hussarku in nižjeavstrijskem namestniku baronu Bie-nerthu. Uprava društva Komensky na Dunaju stori vse možne korake, da se prične zopet s poukom. — Čehi— najkulturnejši narod v Avstriji. »Škola Našeho Venkova« citira v svoji zadnji številki izrek profesorja dr. M. Hainischa, ki ga je objavila pred kratkim dunajska »Zeit«. Dr. Hainisch je izjavil, da so se nemški Avstrijci ponašali s tem, da so najkulturnejši narod v Avstriji. Ali sedaj morajo priznati, da so- se morali umekniti iz prve vrste in so zavzeli njihovo mesto Čehi, ki so sedaj najkulturnejši narod v Avstriji, ker imajo najmanj analfabetov. — Profesor Masaryk prebiva v Švici1, kjer ostane do sklepa miru. Piše večje filozofsko delo. Podpisani ima na prodaj dva krasna nagačena divja mačka. — Cena po dogovoru. Ob enem se priporoča tovarišem lovcem za nagačenje vsakovrstnega lovskega plena. Trpežno, naravno in ceno delo. Ivan Šega. Izdajatelj in odgovorni urednik: Radivoj Korene. Last in založba „Zaveze avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva". Tiska „Učiteljska tiskarna* v Ljubljani. Agitirajte, pridobivajte novih naročnikov za naše liste, ki so: Učiteljski Tovariš - - - ----Popotnik, Zvonček. Iznova pozivamo vsa okrajna učiteljska društva, naj store svojo dolžnost v polnem obsegu! Vsi na delo! Prva gorenjska razpošiljalnica IVAN SAVNIK Kranj 172 razpošilja na vse strani sveta najmodernejše in najtrpežnejše klobuke v vseh cenah in oblikah od kron 3*— dalje. Čevlje za dame in gospode prvovrstne kakovosti prodaja pod konkurenčno ceno. Za neugajajače ss vrne denar. Meseca avgusta izide bogsto ilustrovan cenik. Velecenj. učiteljstvo opozarjamo na zbirko pesmi, ki so izšle v „Učiteljski tiskarni". To je lepa Eugelbert Ganglova knjiga „Moje obzorje", ki se dobiva po vseh knjigarnah, kakor tudi v „Učiteljski tiskarni". Cena lično vezani knjigi je 3 K. Po pošti 20 h več. Naj bi ne bilo učiteljice in ne učitelja, ki bi ne imel v svoji knjižnici te lepe knjige. < Ali ste že pridobili našemu listu novega naročnika ? • • • • • • • • • • • • s či Zaloga pohištva in tapetniškega blaga J. Pogačnik mizarstvo. Ljubljana, Marije Terezije c. št. 11 (Kolizej) Zaloga spalnih ter je- [ Zaloga otomanov, di-dilnih sob v različnih \ : c vanov, žimnic : : najnovejših slogih. ; j in otroških vozičkov. zgotovljena iz tu- ali inozemskega oreha ali hrasta. Ker je trpežni izdelek je posebno priporočljivo za one, kateri se mnogokrat selijo. Obstoječa | 2 dvovratni omari, 2 postelji, 2 nočni omarici, en umivalnik z marmornasto ploščo in ogledalom. Zahtevajte najnovejši katalog, kateri obsega nad 300 mod. slik. □ a d iona: □ □ a aaaa; ur Umetna knjigoveznica -m :: IVAN JAKOPIČ :: — LJUBLJANA, Frančevo nabrežje štev. 13 — se priporoča slavnemu občinstvu za izdelovenje vsakovrstnih- knligoveSkih del, cenjenim gosp. trgovcem za izdelovanje vzorčnih knjig, vzorčnih kartonov, komisijskih knjig za potovalce po tvomiSkih cenah in si. uradom za trpežno in močno vezanie protokolov. — Izvirne platnice za vsakovrstne slovenske knjige, vezanje knjig za bralna društva, čitalnice in knjižnice po nizki ceni. — Tiskanje pogrebnih trakov in društvenih znakov s krasnimi modernimi črkami. — Postrežba točna, delo solidno. :naaan a p BI :aaaaa: a a □ aaso " Nogavice in druge pletenine, dalje perilo, ovratniki in v to stroko spadajoče blago dobite najceneje v špecijalni trgovini 9 A. & E. Skaberne v Velika izbiral Ljubljana, Mestni trg 10 Solidna postrežba! FR. P. ZAJEC, Ljubljana, Stari trg št. 9 Izprašani optik. -M TAworwJcIra Tninrri mri-znan« ZalagatelJ c. in kr. armade, vojne mornarice, domobrancev i. t. d. Očala in ščipalniki natančno po zdravniških predpisih. Toplomeri, barometri, mikroskopi, daljnogledi Busch, Ooerz, Zeiss i.t.d. Fotografični aparati itd. Moderno urejena delavnica z električnim obratom. Ceniki brezplačno. Tovarniška zaloga priznano najboljših švicarskih ur kakor tudi zlatnine in srebrnine. Zaloga raznega risalnega orodja za dijake, inženirje, arhitekte itd. Strogo solidna tvrdka!! Ogromno število pohvalnih pisem na razpolago. Krasni ceniki na zahtevo zastonj. „ Cene solidne! Postrežba točna! Gramofoni od K 20*— naprej, plošče od K 1*50 naprej Ljubljana, Prešernova ulica št. 3. Nalveila si@w@nska hranilnica! Denarnega prometa koncem leta 1914 . . K 740,000.000'- Vlog.............. „ 44,500.000'- Rezervnega zaklada.......... 1,330.000'- Sprejema vloge vsak delavnik in jih obrestuje po 41 01 2 0 brez odbitka. Hranilnica je pupilarno varna in stoji pod kontrolo c. kr. deželne vlade. :: Za varčevanje ima vpeljane lične domače hranilnike. :: Priporočamo faff šivalne stroje ki so neprekosljivi, od strokovnjakov priznano najboljši v Evropi. — Pouk v šivanju, umetnem vezenju brezplačen. Cenjeno ueiteljstvo in šole dobe pri nakupu izjemno ugodne pogoje. I^^l llf^&f spec. trgovina šiv. strojev in Puch koles. IUNi Wl\9 LJUBLJANA, Sodna ulica štev. 7. = Pridni posredovalci se iščejo. = ■BHBflHBliHIIBlilHBIRHIHIHBHIBHBH avstro-ogrske monarhije na Dunaju, I., "\X7"ipplIn.g'erstra,sse 25. je ena največjih in najstarejših zavarovalnic za življenje v monarhiji in izvršuje zavarovanja za življenje in rente v vseh kombinacijah. Za izboljšanje gospodarstvenega stanja, za preskrbljenje prihodnosti navezano je posebno učiteljstvo na samopomoč potom zavarovanja življenja; ugodnosti, ki jih nudi v tem obziru Uradniško društvo, pa tudi humanitetnemu delovanju namenjene uprave Uradniškega društva kažejo učitelju, da mu je najboljše, če se oklene Uradniškega društva. Iz pravega spoznanja teh ugodnosti pridružila so se aa ©OTrečjei ■uLČIteljsfea, djruLštT7-©, Avstro-ogrske Uradniškemu društvu. Silno ugodni zavarovalni pogoji. Nizke premije. Izplače?anje nemudoma in brez odbitka' Garancijsko premoženje leta 1913.......86-8 milijonov kron Stanje zavarovanj koncem leta 1913 ...... 223 milijonov kron Izplačanih zavarovanj do konca leta 1913 . . . 128*5 milijonov kron Pojasnila daje brezplačno in, ne da bi vprašalec prevzel kake obveznosti Glavni zastop uradniškega društva za Štajersko, Koroško in Kranjsko v Gradcu, Radetzkystrafie 10. ■■■■»■■■■■■■■■■■■■■■■■■9HSHHM Naročajte in širite „Učiteljskega Tovariša." Učiteljska tiskarna v Ljubljani reg. zadr. z omejeno zavezo Frančiškanska ulica štev. 6 se priporoča slavnim kraj. šolskim svetom in cenj. učiteljstvu v naročilo vseh uradnih šolskih tiskovin po najnovejših vzorcih. V zalogi ima vsakovrstne napise na lepenki, razne mladinske spise, vse poštne tiskovine za šol. uporabo itd. — Priporoča se v natisk uradnih kuvert in pisemskega papirja z napisom in sploh vseh v šol. stroko spadajočih tiskovin, p*- v zalogi vedno: K. Wider, „MOJE PRVO BERILO".