► Občina Piran prodaja delež v Ogrevanju O prodaji kapitalskega deleža v Ogrevanju Piran d.o.o. bodo 15. junija odločali občinski svetniki, kakor tudi o zaključnem računu proračunu občine za leto 2009. Junij 2010 L6tO 16 Številka 196 CENA 1 EUR IZHAJA 15. V MESECU /Poštnina plačana pri pošti 6320 Portorož/ Bleda slika obalno-kraškega gospodarstva Bilance kažejo, da je bilo v letu 2009 21,3% manj prihodkov, 8,6% manj neto dodane vrednosti in absolutno najvišja neto čista izguba med 12 republiškimi regijami. Po neto čisti izgubi naj slabše v Mestni občini Koper! Poletne muzejske noči Pomorski muzej Sergej Mašera Piran v okviru prireditev Poletne muzejske noči na Obali vabi v soboto, 19. junija 2010, ob 20. uri v Piran, na Tartinijev trg in glavni pomol (redeči svetilnik), kjer bodo prikazali letenje daljinsko vodenih hidro-letal in ob 21. uri na odprtje razstave Med valovi in oblaki v muzeju. 50 let Aerodroma Portorož 19. junija 2010 velika letalska prireditev Koprčani bi še volili Popoviča Kriminalističnepreiskaveodomnevnihnepravilnostih mu naj ne bi škodile na jesenskih volitvah. Stran 9 Aerodrom Portorož v Sečovljah, Aeroklub Obalni letalski center, Aeroklub Portorož in Pokrajinski muzej Sergej Mašera Piran pripravljajo za 19. junij 2010 letalski vele spektakel - program prireditve, ki ga bodo popestrila številna letala z vrhunskimi piloti s posebnimi točkami - jadralna, starodobna, dvomotorna in reaktivna letala, najsodobnejši evropski helikopter, jugoslovanski galeb, akrobatske točke, padalci in še morda prelet slovenskega Falcona. V letaliških prostorih bo na ogled oprema letaliških služb, razstava Zgodba o letalstvu na obali avtorjev Uroša Zagradnika, mag. Tomija Brezovca in Bogdane Marinec ter napovednik odprtja razstave Med valovi in oblaki Pomorskega muzeja Sergej Mašera Piran ob dnevu Muzejev 2010. Prireditev, ki se bo začela že dopoldne, glavnina ob 12. uri, so na novinarski konferenci predstavili direktor Aerodroma Portorož Robert Krajnc, Benjamin Ličer iz Obalnega letalskega centra, Dragiša Djordjevič iz Aerokluba Portorož in Martina Gamboz , direktorica Pomorskega muzeja Sergej Mašera Piran. Direktor Poslovne enote Zavarovalnice Triglav Aldo Pucer je Aerodromu Portorož 9. junija predal aparat za oživljanje (defilibrator). Pred nedavnim je skupina dobrih ljudi podarila podoben aparat tudi Zdravstveni ambulanti Sečovlje. Predstavništvo Triglava je namreč pred mesecem dni iz središča Sečovelj preselilo v prostore Aerodroma. Lucija dobila novo tržnico Občina Piran je na lokaciji med zdravstvenim domom in trgovsko poslovnim centrom v Luciji zagotovila začasna prodajna mesta na novozgrajeni tlakovani ploščadi. V tej sezoni bo tam 11 stojnic, ki so bile dodeljene z razpisom. Predvideni umik obratovanja tržnice je vsak dan od 7.00 ure do 14.00 ure, najemniki pa so se s pogodbo zavezali prodajati najmanj vsako soboto. Otvoritveni trak sta v soboto, 12. junija 2010, svečano prerezala piranski župan Tomaž Gantar in podžupan Marino Mahnič, ki je vodil projekt nastanka tržnice. S tržnico upravlja JP Okolje Piran. 50 let Fakultete za pomorstvo in promet Univerze v Ljubljani Slavnostna akademija bo v petek, 18. junija 2010, ob 11. uri v dvorani Avditorija v Portorožu. Slavnostni govornik bo predsednik republike dr. Danilo Turk. PRESELILI SMO SE V LUCIJO Vse naše cenjene stranke obveščamo, da smo se preselili z BERNARDINA v LUCIJO in obratujemo v TPC, OBALA 114 (v neposredni bližini Nove ljubljanske banke). Priporočamo se za obisk. duicklab, Foto color labolatory, Obala 114,6320 Portorož GSM: 041 602 697, tel.: 05 6771981, iMORELLATO MESTNA KNJIŽNICA PISANK biblioteca civica piranoSs; k d PRIMORSKI Utrip 2010 OT Občina piraN COMUNE Dl P1RANO Spoštovane občanke, cenjeni občani Občine Piran! V teh dneh obeležujemo pomemben slovenski državni praznik - Dan državnosti v spomin na 25. junij 1991, ko sta bili sprejeti Deklaracija o neodvisnosti Slovenije in Temeljna ustavna listina o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije. Vsem prebivalcem piranske občine iskreno čestitam in želim lep prazniki Župan Občine Piran Tomaž Gantar Gentili cittadine, stimati cittadini del Comune di Piranol In questi giorni celebriamo un'importante festa nazionale slovena - la Giornata delta Statualitš in ricordo al 25 giugno 1991, giorno in cui sono State approvate la Dichiarazione sull'indipendenza della Slovenia e la Carta costituzionale fondamentale suIHndipendenza e sulla sovranitš della Slovenia. A tutti gli abitanti del Comune di Pirano porgo sincere congratula-zioni e auguro di trascorrere serenamente la vicina festa. II Sindaco di Pirano Tomaž Gantar Na predvečer Dneva državnosti 24. junija ob 21. uri boste lahko v portoroškem Avditoriju prisluhnili slavnostnemu govorniku županu Tomažu Gantarju. Sledil bo koncert pevke Alenke Godec. Vljudno vabljeni, vstopnine nil TPC LUCIJA DIESEL PRODAJA ROČNIH UR IN NAKITA FOTO EXPRES 070(497.12) iisprn COBISS o ■ 0 primorski u¥p <8B>\ vs/raiso/J m? m? m/ERtrnsefLi PTREfj ETLT1 SMO Berlin Skoraj polovica Nemcev si želi nazaj marko! Svetovna, ali bolje rečeno evropska finančna kriza je ljudi v nekaterih državah evro skupine očitno prisilila tudi k razmišljanju, da bi se kazalo vrniti nazaj k prejšnji lastni valuti. Prav v največji plačnici „evro-zmot“ Nemčiji se sedaj sprašujejo ali se ne bi kazalo vrniti nazaj k nekoč priljubljeni in stabilni marki? Tako je nemški BILD v svoji 111/19. številki, 15. maja 2010, na naslovnici objavil kovanec nemške marke z vprašanjem: „Brauchen wir die D-Mark wieder“? (Potrebujemo spet nemško marko?). Dolžniška kriza gigantskih razsežnosti v Evropi je pospešila nezaupanje v evro, ki kot smo že nekoč zapisali, ni prinesel blaginje. Tudi v Nemčiji ne, kjer so ob uvedbi evra poskočile nekatere cene kar za 100 odstotkov. Po raziskavi neke družbe Alensbach si skoraj vsak drugi nemški državljan (47%) želi ponovno uvedbo dobre stare nemške marke. Eksperti se hkrati se sprašujejo, ali je nemška marka res lahko rešiteljica vseh tegob, s katerimi se trenutno še vedno ubada nemško gospodarstvo, ki vendarle že kaže vsaj minimalno (1,5%) gospodarsko rast. Eksperti po drugi strani navajajo kar nekaj negativnih dejstev: Ponovna uvedba lastne valute, torej marke, bi negativno vplivala na lastno gospodarstvo. Tečaj valute bi hitro zrasel, investitorji bi v stabilno marko investirali milijarde in prav zaradi tega bi padla vrednost ostalih valut; evra, dolarja, jena, funta... Evro je tudi glavni krivec za skoraj 100-odstotni skok nekaterih cen v Nemčiji ob njegovi uvedbi pred osmimi leti. Današnji problem za članice evrske skupine je tudi neizmerna solidarnost do držav z zunanjim deficitom. Nemčija bo morala po dogovoru za solidarnostno reševanje evra (tudi prezadolžene Grčije) v poseben jamstveni sklad vreden 750 milijard evrov, zagotoviti največ in to kar okoli 148 milijard evrov! Z uvedbo marke bi nemško izvozno blago „Made in Germany“postalo zaradi tega dražje tudi do 30%, česar pa tuji kupci, zlasti v 27 državah članicah EU, kamor Nemčija izvozi 63% blaga in storitev, ne bi bili v stanju plačati. Politika preveč obljubljala Nekdanji ministrski predsednik dežele Bavarske Edmund Stoiber (68) je v intervjuju za časopis, na vprašanje kako danes gleda na evro, dejal: „Politika je Nemcem pred 11 leti zagotavljala, da bo evro tako trden kot nemška marka. Že od samega začetka je manjkal avtomatizem kaznovanja držav z javnofinančnim primanjkljajem". Na vprašanje ali je mogoče še rešiti evro pa je odvrnil: „Je pet minut pred dvanajsto"! Ponosen na Koper Referendumski rezultat, četudi tesen, zapira dvajsetletno obdobje mučnega dogovarjanja o meji s Hrvaško in vse nas razbremenjune težkega bremena, brez katerega bomo lažje reševali skupne izzive prihodnosti. Pri tem sem še posebej ponosen na Koper, ki je skupaj z ostalima obalnima občinama bistveno prispeval k pozitivnemu referendumskemu izidu. Obalni rezultat je po mojem mnenju še najbolj pomemben za državo, saj tu živimo ljudje, ki težave zaradi nedoločene meje s Hrvaško najbolj poznamo, prav tako pa bomo z odločitvijo arbitražnega sodišča najbolj neposredno soočeni. Tu živijo ribiči, jadralci, pomorci, tu živi večina tistih, ki je močno povezana z razvojem in uspešnostjo Luke Koper - vsi ti so v nedeljo jasno povedali, da je rešitev mejnega vprašanja nujna in da je pot, ki jo je začrtal arbitražni sporazum, prava pot. Še posebej sem ponosen na Koper, ki se je z razumom in modrostjo uprl plakatni referendumski kampanji stranke Koper je naš. Čedalje bolj jasno postaja, da v Kopru ne nasedamo več na instant jumbo kampanje, namenjene le ustvarjanju trenutnega vtisa in da je za uspešen političen dialog potrebna bolj zrel in vsebinski politični diskurz. Sloganu ..Tujega nočemo, svojega ne damo” smo jasno odgovoril s Prešernovim „ne vrag, le sosed bo mejak! Luka Juri, poslanec Izjava župana Občine Izola ne temo neuradnih izidov referenduma Neuradni izid referenduma predstavlja zmago razuma. Zdaj je resnično čas, da strnemo vrste in skupaj mednarodnim arbitrom predstavimo tehtne in celovite argumente za pravično določitev meje. Verjamem, da bodo tudi ugledni strokovnjaki, ki so pred referendumom izražali dvom v ta instrument za rešitev mednarodnega spora, zmogli svoja znanja in vedenja usmeriti v kvalitetno pripravo dokaznega gradiva, ki bo arbitražnemu sodišču omogočila pravično določitev meje. Zdaj ni čas za delitve, čas je za moč argumentov. Tega se nedvomno zavedamo tudi Izolanke in Izolani, ki smo arbitražni sporazum podprli s kar sedemdeset odstotki glasov vseh, ki so včeraj obiskali volišča. Na to sem izjemno ponosen, občankam in občanom Izole pa čestitam za pogumno in složno odločitev. dr. Tomislav Klokočovnik Zupan Občine Izola V Kopru je zmagal razum Koprski Socialni demokrati smo zadovoljni z včerajšnjim izidom referenduma o arbitražnem sporazumu. Še posebej se veselimo sicer še neuradnih rezultatov, ki smo jih dosegli v Mestni občini Koper in so med najboljšimi v Sloveniji. Nekaj več kot 70 odstotna podpora v mestu in dobrih 62 odstotkov na podeželju, je jasno sporočilo tudi trenutnemu županu Popoviču, ki si je privoščil neprimerno in žaljivo kampanjo na račun našega predsednika. To je dokaz, da volivkam in volivcem presedajo njegova obračunavanja s političnimi nasprotniki, predvsem pa način kako to počne. Socialni demokrati v Kopru si sedaj želimo združiti moči in usmeriti vso energijo v pripravo ustreznih podlag za korektno odločanje arbitražnega sodišča. Delitve in razkol, ki so ga uspeli med državljanke in državljane vnesti nasprotniki arbitražnega sporazuma, morajo biti čim prej pozabljene. Mir in medsosedsko sožitje sta na prvem mestu. Tega se še posebej dobro zavedamo v slovenski Istri, kjer se od vedno prepletajo različne kulture in narodi. Vsem volivkam in volivcem se v imenu SD Koper zahvaljujemo za podporo in s tem modro odločitev za naše prihodnje rodove. Sebastjan Koki, predsednik SD Koper Odvisnost od izvoza Približno 10 milijonov delovnih mest v Nemčiji je neposredno odvisno od izvozne dejavnosti. Če bi se ta zaradi uvedbe močne in stabilne marke (gre za tradicijo in navezanost Nemcev nanjo) zmanjšal, bi torej lahko postavili pod vprašaj veliko število delovnih mest, menijo nemški strokovnjaki. Da bi nemška podjetja lahko v tem primeru zmanjšala stroške proizvodnje bi še bolj selila proizvodnjo v države s poceni delovno silo. V prid enotni evropski valuti, ki je v zadnjih nekaj mesecih zdrsnila nasproti dolarju že za okoli 16%, govorijo nekateri prihranki glede obračunavanja tečajnih razlik, plačila carine in podobno, ki letno znašajo že okoli 25 milijard evrov. Ukinitev skupne valute evra bi Nemčijo pripeljala v izolacijo, ne bi pa bila izključena tudi nova evropska gospodarska kriza. Bild tudi navaja zanimiv podatek, da je osem let po uvedbi evra še vedno v obtoku okoli 13 milijard mark! Zamenjava za evro je časovno neomejena. Tujega nočemo... Boris Popovič in njegova KJN že vedo kako je treba pripraviti ljudi za akcijo. S Titovo parolo izrečeno v najtežjih časih „Tujega nočemo, svojega ne damo", ko so nam nekdanji okupatorji hoteli vzeti velik kos Slovenije, zlasti Istre, je njegova KJN, če drugega ne, dala zaslužiti občinskemu glasilo MOK, ki je polno političnih (upajmo) plačanih reklam. Rezultat: 70 % koprskih volivk in volivcev, ki so glasovali, ni podleglo pozivu PROTI na naslovnici uradnega glasila KP MOK-002. Nasprotni udarec iz Italije Dežela FJK proti državnemu načrtu širitve pristanišča v Kopru Ocenjevanje čezmejnih okoljskih vplivov trenutno ne obremenjuje samo Slovenije zaradi skoraj zagotove postavitve plinskega terminala v Žavljah, pač pa tudi Furlanijo Julijsko krajino. Namreč pokrajinski deželni odbor je, kot poroča Primorski dnevnik, 4. junija sprejel odklonilno mnenje v okviru postopka za ocenjevanje čezmejnega vpliva novega državnega prostorskega načrta Slovenije za koprsko pristanišče. V prvi vrsti naj bi šlo za neskladnost naše analize s pravnim redom EU. Mnenje odbora ni bilo dokončno in ga lahko spremeni, če bo Slovenija upoštevala pripombe. Tako imamo sedaj kar naenkrat čudno stanje. Delovali smo proti nameri TGE za gradnjo plinskega terminala v Kopru, ki bi mimogrede deloval na povsem drugačni tehnologiji in ne bi uporabljal morske vode, nič (razen tožbe) ne moremo storiti proti gradnji plinskega terminala v Žavljah, kije že dejstvo in še kako prijazni bomo morali biti do Italijanov, da ne bodo proti širitvi koprskega pristanišča. To, da bodo na veliko širili pomole v Trstu pa naj ne bi bila naša stvar. Epilog; plin bomo, namesto, da bi imeli svojega, morda mimo po tržni ceni uvažali prav iz bližnjih Žavelj. Neodvisni nestrankarski časnik za območje Slovenske Istre in zamejstva Primorski utrip primorski u^p Odgovorni urednik: Franc Krajnc Naslov uredništva in oglasnega oddelka: Primorski utrip, Obala 125 Lucija, 6320 Portorož Tel.: 05 6777 140, telefav: 05 6777 139 E-pošta: informa.portoroz@siol.net www.primorski-utrip.si Naročnine, oglasno trženje in Media Service - Storitve za medije in tisk PTA Primorska tiskovna agencija: Obala 125, Lucija Tel.: 05 6777 140, GSM: 031/851-240 Tehnično urejanje: Informa Portorož Tisk: Tiskarna Vek Koper Naklada: 2000 Ustanovitelj in izdajatelj: Informa Portorož, tržno komuniciranje in informiranje Obala 125, 6320 Portorož, Adrijana Krajnc Vasovič s.p. Tel.: 05 6777 140, telefax: 05 6777 139 E-pošta: informa.portoroz@siol.net Matična številka: 1094343, ID štev. za DDV: SI59225246 TRR: 1010 0003 5275 306 Banka Koper, PE Lucija Letna naročnina (za 12 številk) 12,00 EUR Časopis je vpisan v razvidu medijev Ministrstva za kulturo RS pod zap. štev. 460. Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost (Ur. ListRSšt. 89/98) sodi časopis med proizvode za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5%. Pa še res je Velike luknje Večkrat radi rečemo, da so v občinskih proračunih naših lokalnih skupnosti velike finančne luknje. Za pomiritev županov, ki se nikakor ne morejo izvleči iz tega naj povemo, da v svetu niso osamljeni. Nemška mesta in občine pričakujejo letos največje proračunske primanjkljaje vseh časov. Kar 15 milijard evrov! Novo na knjižnih policah Novinarka v knjigi Oblast brez obraza razkriva italijansko mafijo Priznana novinarka Mojca Širok, dopisnica RTV iz Rima, v svoji knjigi Oblast brez obraza (izšla je v Založbi Mladinske knjige), razkriva italijansko mafijo in postavlja pod drobnogled združbe kot so Cosa nostra s Sicilije, Camorra iz Kampanje, ,ndragheta iz Klabrije in Sacra crona unita iz Apulije. Piše o podatkih, osebnih pričevanjih in policijskih odkritjih početja mafijskih organizacij in se tako tudi morda nehote sama izpostavlja nevarnostim, saj kriminalne združbe, če se počutijo ogrožene, ne izbirajo sredstev. „Kriminalne organizacije italijanskega juga so najbolj dobičkonosno italijansko podjetje. So kot rak, ki razjeda jug italijanske države in so se, kljub tu in tam uspešnemu boju države proti njim, vrinile v skoraj vse sektorje gospodarstva", piše novinarka Mojca Širok. Znano je, da mafijci izsiljujejo posamezne podjetnike, obrtnike in cele družine, ki morajo plačevati določen „davek“, da sebi in svojim naj dražjim zagotovijo mir in varnost. Knjiga Oblast brez obraza ima 202 strani in stane pri Založbi Mladinske knjige 24,24 evra. Brezplačna tel. številka za naročilo: 080 12 05 ali (01)214 33 00. Tudi na Obali in Krasu večina za arbitražni sporazum Že rezultati predčasnega glasovanja (66,17%) so dali slutiti, da se bodo slovenski volivci odločili za sporazum. Končni rezultat glasovanja: Po neuradnih podatkih je bila volilna udeležba 42,28%. Glasovalo 720.723. ZA 51,48%, 48,52% PROTI . Glasovanje na referendumu, 6. junija 2010, o uveljavitvi Zakona o ratifikaciji Arbitražnega sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške je dokaz, da je bilo Slovencem veliko do tega, da je treba po osemnajstih letih vendarle na miren in pameten način rešiti mejna vprašanja z Republiko Hrvaško na kopnem in na morju. Prepričevanja volivk in volivcev naj glasujejo proti, niso uspela, zlasti ne na Slovenski obali (glej tabelo). Edini župan, ki se je že pred referedumum javno opredelil ZA - in tako tudi nagovoril občanke in občane - je bil dr. Tomislav Klokočovnik. Zbor za republiko ni prepričal Okoli 400 udeležencev Zbora za republiko (2. junija v GH Bernardin), s prvakom SDS Janezom Janšo na čelu, je v en glas sporočilo slovenski javnosti, da so PROTI arbitražnemu sporazumu. Rezultat: Na obali jim je očitno sledilo malo volivcev. Morda j e bil to tudi odgovor na kontraproduktivno plakatno kampanjo KJN pod vodstvom Borisa Popoviča in nerazumno trošenje denarja? V Izoli je glasovalo ZA več kot 70%, v Kopru (zaledje) ZA več kot 60%, v centru več kot 70%, v Piranu ZA več kot 66%! V naše uredništvo smo prejeli številna pisna sporočila in zahvale volivcem, ki so glasovali ZA sporazum. K desni sredini vsesplošnega prepričevanja ljudi, da zadeve peljemo v napačno smer sta se pridružila tudi častna gosta na Zboru za republiko, 2. junija 2010 v GH Bernardin, obalna župana Tomaž Gantar in Boris Popovič, ki sta bila prva govornika. Na zboru seje zvrstila cela vrsta govornikov - pravnih strokovnjakov, ki so pač povedali svoje, malo razumljivega za preproste ljudi. “Vsak glas bo potreben, pripeljite še koga in glasujte proti”, je dejal dr. Gregor Virant. Daje zadeva popolnoma zgrešena so menili tudi prof. dr. Marko Pavliha, mag. Žerjav j e predlagal naj razgrnejo v dvorani Evropa temne zavese, da se jim bo sprostil pogled na Piranski zaliv. Odvetnik Danijel Starman pa je omenil da bi kazalo zamenjati vlado in državni zbor - in požel velik aplavz, le Joško Joras je bil tokrat tiho in je predčasno odšel s prizorišča. Tam je sedela tudi gospa, ki je na okrogli mizi v hotelu Koper (26. maja), ki jo je o mejnih vprašanjih organizirala LDS, zakričala, da “je bil LDS 12 let na oblasti in ni naredil nič, Pahor pa žuga s prstom kot je žugal Hitler”! Srečanje na Bemardinu je bilo koristno. Prof. na srednji pomorski šoli Tončič je govoril o svojih izkušnjah na morju in pojasnil, da za ladje v bistvu ni nobene prave nevarnosti, da jih Hrvati ne bi pustili v Luko Koper. Tesen izid glasovanja Izid glasovanja 6. junija 2010 je bil resnično tesen, a kljub temu je skoraj 52 odstotkov volivk in volivcev na referendumu podprlo arbitražni sporazum, pa čeprav številni niso bili niti seznanjeni z vsebino tega akta. Še zlasti so se odlično izkazali volivci v Kopru, Piranu in Izoli. Je to tudi kakšno sporočilo, da ne “ubogajo” svojih liderjev? Prvak opozicijske SDS Janez Janša sedaj trdi, daje rezultat glasovanja na referendumu pokazal kako je Slovenija razcepljena, žal pa ne vemo kdo je k temu največ prispeval. Omizje Zbora za republiko - GH Bernardin, 2. junija 2010. (z leve); Prof. dr. Lovro Šturm, prof. dr. Janez Čebulj, prof. dr. Tone Jerovšek, dr. Gregor Virant (povezovalec srečanja), prof. dr. Marko Pavliha. Zbor je pozdravil predsednik SDS Janez Janša. FOTO: FK-Primorski utrip. Zbora za republiko se je udeležilo okoli 400 članov SDS, NSi, SLS, Koper je naš, Piran je naš. Predsednik države dr. DaniloTuerk pa je dejal: “Bila je legitimna in dokončan odločitev, čaka pa nas še veliko dela”. Arbitraža Arbitraža je sredstvo mirnega reševanjasporovmeddržavamiali drugimi subjekti v mednarodnih odnosih. Utemeljujejo Ustanovna listina Združenih narodov v 33. členu. Postopek do razglasitve lahko traja morda najmanj tri do štiri leta, saj je treba pred razglasitvijo arbitražnega sodišča opraviti še vrsto zadev. Pomembne točke arbitražnega postopka: 1. ) Objava izida referenduma v uradnem listu; 2. ) Objava zakona o ratifikaciji arbitražnega sporazuma v uradnem listu; 3. ) Poslati diplomatsko noto Republiki Hrvaški o končanju notranjih postopkov ratifikacije arbitražnega sporazuma; 4. ) Sledi izmenjava diplomatskih not, s katerima državi potrdita, da vse to kar je sprejeto v obeh državah, drži; 5. ) Registracija arbitražnega sporazuma pri sekretariati Združenih narodov; 6. ) Začetek postopkovnih rokov iz arbitražnega sporazuma po podpisu pristopne pogodbe Republike Hrvaške k EU; 7. ) Pogodbenici Slovenija in Hrvaška s seznama kandidatov (arbitrov), ki ga določita predsednik evropske komisije in komisar za širitev, v 15 dneh sporazumno imenujeta predsednika arbitražnega sodišča in dva člana. V primeru nesoglasja o imenih trojico imenuje kar predsednik Meddržavnega sodišča v Haagu. Od tu naprej vsaka pogodbena stranka (Hrvaška in Slovenija) v 15 dneh imenujeta po enega “svojega” arbitra. Arbitražni tribunal tako šteje pet članov. 8. ) Arbitražno sodišče po imenovanju (vezano tudi na pristop Hrvaške k EU) začne opravljati svojo temeljno nalogo: Določiti mora potek meje med Slovenijo in Hrvaško na kopnem in morju, določiti stik Slovenije z odprtim morjem in režim uporabe ustreznih morskih območij. Pogodbenici imenovanemu arbitražnemu sodišču v 30 dneh podrobno opredelita vsebino spora. Vsaka pogodbena stranka ima potem leto dni časa za predložitev arbitražnemu sodišču vse argumente, dejstva in dokazno gradivo , ki ga mora upoštevati arbitražno sodišče. Ta organ določi tudi rok, v katerem ima vsaka pogodbenica pravico dajati pripombe. Vsaka pogodbena stranka ima tudi pravico imenovati posrednika (svetovalca), ki bo deloval med njima in arbitražnim sodiščem; 9. ) Arbitražno sodišče po preučitvi vseh relevantnih dejstev izda razsodbo, ki jo sprejme z večino glasov. Razsodba je za obe državi zavezujoča in pomeni dokončno rešitev spora. Pritožba ni možna. 10. ) Državi morata v šestih mesecih po sprejemu razsodbe ukreniti vse potrebno za njeno izvajanje. Slovenija je izgubila Savudrijo, zaselke in Kaštel in sedaj upamo, da nam bo arbitražno sodišče vse to pošteno vrnilo in določilo teritorialni stik slovenskega morja z odprtim morjem. Pomembna, še neodgovorjena vprašanja Primorski utrip je omizju Zbora za republiko na Bcrnardinu predal vprašanja o meji z Republiko Hrvaško v Istri in na morju, na katera žal nismo dobili odgovora: 1. ) Ali je res, da je t.i. partizansko mejo z odlokom uzakonil Istrski okrožni ljudski odbor (IOLO) na dan ustanovitve STO, 1. septembra 1947, kar je bilo objavljeno v Uradnem listu cone B STO ter daje s tem odlokom Slovenija oziroma Občina Piran izgubila Savudrijo in Kaštel ter tri zaselke ob Dragonji; Bužin, Skrile in Mlini. 2. ) Ali je res, da je Slovenija 26. junija 1991 (po sprejemu znamenite temeljne ustavne listine 25. 6. 1991) obvestila vse države, da je na tem območju nastala nova suverena država, ki ima urejene odnose in meje z vsemi sosedami? 3. ) Ali je res, da je bila kopenska točka, ki je pomembna za označitev morske mejne linije, pred 25. junijem 1991 na desnem bregu Dragonje? 4. ) Ali je res, da je Slovenija v dogovoru s Hrvaško, prostovoljno, 25. junija 1991, postavila zabojnik, carinsko kontrolno točko in izobesila državno zastavo na desni strani Dragonje ter tablo z napisom Mednarodni mejni prehod Sečovlje in ali potem res lahko govorimo o okupaciji našega ozemlja? 5. ) Ali je res, da če se morska meja v zaprtem zalivu določa po Konvenciji ZN o pravo morja iz leta 1982, se praviloma določa sredinska črta? Kako si razlagate v tej zvezi znamenitoslovenskodeklaracijo o celovitosti Piranskega zaliva in ali ima kopno sedaj hrvaške Savudrije - Kanegre pravico do nekaj morja? 6. ) Alije res, daje med slovenskim teritorialnim morjem in odprtim morjem teritorialno morje Republike Hrvaške in da bi nam morala Hrvaška za prost izhod po “našem teritorialnem morju” odstopiti košček njihovega? 7. ) Kaj pravno pomeni nekdanje darilo švicarskega državljana približno 27 hektarov zemljišča na polotoku Savudrija piranski občini? 8. ) Ali je res, da si je pravna stroka v Sloveniji glede urejanja mejnih vprašanj zelo neenotna? V Piranu že tretji kandidat za župana Franko Fičur Občinski odbor LDS Piran je na seji sveta, 25. maja 2010 soglasno potrdil Franka Fičurja za svojega kandidata na bližajočih se županskih volitvah (17.oktobra). Ni naključje, da so mladi in tudi starejši člani LDS Piran kot svojega kandidata za župana Pirana izbrali prav Franka Fičurja. Piran je staro mesto, ki sta ga močno zaznamovali tradicija in kultura, obenem pa se mora mesto prilagajati sodobnemu času , prebivalcem in gostom pa ponuditi vse, kar potrebujejo za prijetno življenje v občini. Kandidat Franko Fičur razume težave Pirana in pozna številne rešitve. »Situacija v Piranu se ne odvija vedno tako, kot bi si želeli občani. In marsikdaj je celo v nasprotju z njihovimi potrebami in koristmi,« je povedal. Franko Fičur je bil župan Pirana od leta 1994 do 1998, zato občino, njene prebivalke in prebivalce pozna že iz časa svojega županovanja in nikdar ni izgubil stika z ljudmi in občino. Verjame v sodelovanje in komunikacijo, ki ne smeta biti pogojena z izbiro politične opcije, temveč usmerjena v skupen cilj. Ve, da so podjetja zares uspešna šele, ko živijo in delujejo v skladu z okoljem, zato je pomembno dobro vodenje in usklajeno delovanje, ki ni podrejeno divji logiki komerciale, temveč z zaposlovanjem in ponudbo bogati lokalno skupnost. »Franko Fičur je izkušen Pirančan, ki ima vizijo. On tudi ve, kako jo lahko v naši občini doseže. In to je ključno,« je povedal predsednik občinskega odbora LDS Bruno Čendak. V Izoli že prava gneča V Izoli kroži že kar deset imen dejanskih in morebitnih kandidatov za župansko mesto Branko Simonovič, Igor Kolenc, Davorin Adler, Radivoj Nardin, Drago Mislej, Srečko Gombač, Flavio Bonin, Tomislav Klokočovnik, Breda Pečan, Danilo Markočič. V Kopru še neznanka 4 Junij 2010 ■ primorski u¥p Zgodbe o Istrabenzu še ni konec Zakaj je Petrol glasoval za razrešnico Igorju Bavčarju, zakaj se NLB sploh ni prijavila na skupščino Istrabenza? Nova zahteva po novi skupščini in reviziji poslovanja? Na skupščini delničarjev Istrabenza, 27. maja 2010, v Portorožu niso sprejeli predloga malih delničarjev o tožbi za povrnitev škode, ki naj bi jo Istrabenzu povzročilo poslovodstvo družbe; Igor Bavčar v zvezi z vodenjem poslov družbe, nekdanji predsednik NS Janko Kosmina pa zardi opustitve dolžnega skrbnega izvajanja nadzora. Po tem sklepu naj bi bila oba čista. Na skupščini so potrdili razrešnico poslovodstvu za leto 2009. Torej, da je bilo v omenjenem letu vse v redu, niso pa se ozirali za nazaj, kaj vse naj bi se v zadnjih petih letih dogajalo, ko se je Holdnigu in skupini Istrabenz v celoti uspelo zadolžiti za krepkih 937 milijonov evrov. Svojevrstno zakulisno igro naj bi igrale tudi banke, ki se sploh niso mogle sporazumeti glede stečaja holdinga, ker so vedele, da bi v takem primeru mnogo izgubile. Izglasovale so prisilno poravnavo, z zahtevkom v aktu, da mora Holding do 31. decembra 2010 vrniti prvo tranšo dolga 100 milijonov evrov. Zaradi tega tudi potreba po prodaji Istrabenzovih nepremičnin. Izguba v holdingu v poslovnem letu 2009 je bistveno vplivala tudi na generalno negativno podobo glede neto čiste izgube družb v Mestni občini Koper. Zadeva s skupščine je bila predstavljena tudi v medijih in to precej nerazumljivo. Dejstvo namreč je, da kriminalisti opravljajo svoj posel, ne glede na skupščino, povezave, zaščite posameznih vplivnih oseb in še kaj. Ah drugače rečeno, razrešnica poslovodstvu ne more vplivati na njihovo morebitno odškodninsko odgovornost, ki pa jo je seveda treba dokazati. Dokazati je treba namemost oškodovanja podjetja, upnikov, prekoračitev pooblastil ah prilaščanja. Zmeda okrog tega pa je vendarle (po zaslugi poročanj nekaterih tiskanih medijev) bila popolna, saj se ljudje niso mogli načuditi novici o nekrivdi vodstva holdinga in so zadeve bujno komentirali vsak po svoje. Zanimiva je še ena formalnost. Zakaj so zavrnili predlog malih delničarjev o izredni reviziji poslovanja koprskega holdinga? Prav na to vprašanje išče sedaj odgovor minister za gospodarstvo dr. Matej Lahovnik in se sprašuje zakaj je Petrol na skupščini Istrabenza podprl podelitev razrešnice Igorju Bavčarju in zavrnil predlog o izredni reviziji poslovanja koprskega holdinga? Največji lastniki (in hkrati upniki) Istrabenza so Petrol, NLB in Banka Celje. Država sedaj lahko vsaj prek svoje NLB, ki je 13,14 - odstotna lastnica Istrabenza in se sploh ni prijavila na skupščino Istrabenza (27. maja) - in tudi prek ljubljanskega Petrola, ki je v delni lasti paradržavnih skladov (SOD in KAD) - in želi postati lastnik Instalacij (rezervoarjev), zahteva ponoven sklic skupščine - in se vpraša, ali sta upnika ravnala kot dobra gospodarja. Prek NLB lahko država zahteva revizijo poslovanja holdinške družbe Istrabenz. Ni pa nujno, da se bo to zares tudi zgodilo. FK Strunjan Skromna udeležba na predavanjih o turizmu Znanstvenega simpozija Turizem, šport in zdravje sodobnega človeka v Strunjanu se je udeležila le peščica turističnih delavcev. Na Fakulteti za humanistične študije UP so bili malce razočarani zaradi preskromne udeležbe na simpoziju, ki so ga organizirali v Hotelu Svoboda v Strunjanu. Resda so že sami naredili napako, ker so zapisali v vabilu da bo predavanje v Hotelu Strunjan (hotela s tem imenom ni), kar pa ni opravičilo za turistično gospodarstvo. Predavanje je poslušalo le 9 oseb, pa še te večinoma sodijo v krog predavateljev, kar lahko pomeni, da so strokovnjaki predavali sami sebi. Poslali so 600 vabil, odziv pa tako skromen. Na večno vprašanje zakaj se predstavniki turističnega gospodarstva tako neradi udeležujejo znanstvenih posvetov, ko pa gre za „fešte“ jih niti ne moreš prešteti, še danes ni odgovora. Vprašanje je tudi, ah gre za omalovažujoč odnos do znanstvenih institucij in turistične fakultete, saj za znanstveni posvet niso našli časa niti najbolj običajno turistično združenje, STO in druge turistične institucije, katerih predstavniki bi se lahko še kaj naučili. Pozdravni nagovor je imela izr. prof. dr. Vesna Mikolič, dekanja Fakultete za humanistične študije UP na Primorskem. Redni prof. dr. Anton Gosar (Fa za humanistične študije UP) je govoril o uspešno oživljenem zdraviliškem turizmu in navedel vrsto zanimivih podatkov, mag. Tomi Brezovec (Turistica) je predaval o zgodovinskem turističnem razvoju Portoroža kot sprva zdraviliškega kraja (in pasteh napačnega razvoja ter ponudbe), prof. dr. Rado Pišot o vlogi športne aktivnosti v turizmu, doc. dr. Nadja Plazar (Visoka šola za zdravstvo) o prehrani v vsakdanjem življenju, dr. Marko Vidnjevič (Fakulteta za humanistične študije) o športnem turizmu na primeru golfa in navtike. 40 let barcaffe1 Mešanica mlete pražene kave barcaffe’ classic, ki jo je leta 1970 poslala na trg nekdanja Droga Portorož (danes Droga Kolinska), je nedvomno ena od zmagovitih blagovnih znamk, s katero družba zagotavlja vedno enako vrhunsko kakovost, jutranje uživanje kave pa vam polepša dan. V času promocije ob 40-letnici blagovne znamke vam s kavico postrežejo tudi na predstavitvah v različnih krajih. Posnetek na promociji kave v Mercator centru v Kopru. Na fotografiji Gordana Maher, Dragan Spremo in študentki, ki sta nam pripravili odlično kavico. FOTO: Primorski utrip. Namesto Maga - Ozadja S ponedeljkovo številko, 31. maja 2010, je prenehala izhajati priloga Delo Mag. Namesto zanimivega družbenopolitičnega tednika bo odslej v ponedeljkovem Delu na časopisnem formatu izhajala nova priloga z zgovornim imenom Ozadja. Prvič so jo bralci lahko prelistali 14. junija 2010. "Z ukinitvijo priloge Delo Ma_g vam ne želimo ničesar odvzeti. Želimo vam ponuditi nove, obogatene vsebine našega osnovnega izdelka, torej časopisa Delo, ki bo s prilogo Ozadja poslej prinašal poglobljene in nemara za koga tudi neprij etne zgodbe iz ozadja politike, gospodarstva in najširšega spektra celotne družbe", je v zadnjem uvodniku Dela Maga zapisala urednica Mateja Babič. V finančnih težavah, v katerih so se zaradi vse večjih stroškov znašli skorajda vsi tiskani mediji, (plačljivi in brezplačniki), je verjetno to ena od inačic poskusa prihranka stroškov tudi v največji časopisni hiši Delo. Portorož Posvet in podpis sporazuma o regionalnem sodelovanju v turizmu Družba Športni turizem Portorož je v sodelovanju z organizacijo SACEN International, 11. junija 2010, v Hotelu Marita v Portorožu - Lucija organizirala tridnevni posvet in podpis sporazuma o regionalnem sodelovanju na področju turizma JV Evrope. Da se JV del Evrope odpira in si želi večje sodelovanje pove tudi novica, da lahko Slovenci od 11. junija 2010 dalje potujemo tudi v Srbijo samo z osebno izkaznico. Udeležence so pozdravili direktor družbe Športni turizem Portorož Mladen Sredojevič, predsednik SACEN International (Mednarodna organizacija za razvoj turizma in gostinstva v JV Evropi) Dragan Gligorijevič in častni konzul RS v Luxembourgu, Franc Z. Dreu. Po zanimivem predavanju strokovnjakov s področja turizma in visokega šolstva iz Srbije, BiH, Črne Gore in Slovenije, kjer so navedli vrsto primerjalnih podatkov o razvoju turizma v posameznih državah, nekdanjih republikah SFRJ, z osnovnim namenom večjega sodelovanja, izmenjave izkušenj in odprtosti do znanja ter odprtosti regij, z vsebina mi kot so destinacijski management, tradicionalni pristop k turizmu, pomen športa za turizem, razvoj turističnih produktov, namestitev in gastronomija, pomen turistične logistike, pojem turistični vodnik, so predsednik SACEN Dragan Gligorijevič, direktor družbe Športni turizem Portorož Mladen Sredojevič in rektor Univerze za turizem in management Skopj e prof.dr. Ace Milenkovski podpisali sporazum o sodelovanju. Dogovorili so se, da bo srečanje v Portorožu postala stalnica in da bo to postal že pravi mednarodni turistični forum. Predavali so: Dr. Branislav Rabotič, Visoka turistična šola za strokovne študije Beograd, dr. Marija Kneževič iz Banja Luke, prof.dr. Dobriča Jovičič, Univerza v Beogradu - fakulteta za geografijo, prof. Nikola Altagič, univerza za poslovni inženiring - Banja Luka, mag. Tomi Brezovec iz Turistice Portorož, Muradin Rebronja iz Novega Pazarja, dekan ekonomske fakultete univerze za turizem in management iz Skopja, prof. dr. Sašo Kozuharov in drugi. FOTO: F K- Primorski utrip Nova ladja Splošne plovbe Splošna plovba je v torek, 25.5.2010, v kitajski ladjedelnici Hantong krstila in prevzela v lastništvo novo ladjo, ki smo jo poimenovali pa naši alpski dolini Tamar. Ob pomembnem dosežku tudi donacija 15 tisoč evrov Splošni bolnišnici Izola. Botra ladje je Loredana Kolbe, članica uprave Splošne plovbe. Ladja Tamar je poleg sestrske ladje Trenta druga ladja, kije bila za Splošno plovbo zgrajena v tej ladjedelnici. Namenjena je prevozu razsutih tovorov, njena nosilnost je 56.663 ton (dolga je 190 m, široka pa 32 m). Cena ladje je 35,5 milijonov ameriških dolarjev (danes 28,6 milijonov evrov). Na njej je 24 članov mešane posadke, ki ji poveljuje Miro Hafner, upravitelj stroja pa je Rajko Koncilja. Vodilna dvojica je marca prevzela in opravila prvo potovanje tudi z ladjo Trenta. Poleg njiju je na ladji še 7 slovenskih pomorščakov: prvi in tretji častnik krova, drugi in tretji častnik stroja, kadetica, kadet in asistent elektronike. Gradnjo ladje je nadziral britanski klasifikacijski zavod Lloyd’s Register of Shipping, ki bo tudi v bodoče bedel nad njeno brezhibnostjo. Tamar bo plul pod zastavo Maršalovih otokov. Takoj za tem je krenila na svojo prvo komercialno potovanje. Odplula je na Filipine, kamor je prispela 1. junija. Tam smo vkrcali 55.000 ton premoga in ga prepeljali na Tajsko. Flota šteje 20 ladij Flota Splošne plovbe sedaj šteje 20 ladij s skupno nosilnostjo 820.000 ton in povprečno starostjo 13,5 let. Ob krstu in prevzemu ladje Tamar, je Splošna plovba Splošni bolnišnici Izola donirala 15.000 evrov za nakup medicinske opreme za očesni oddelek. Egon Bandelj, predsednik uprave Bleda slika obalno-kraškega gospodarstva Bilance kažejo, daje bilo v letu 2009 21,3% manj prihodkov, 8,6% manj neto dodane vrednosti in absolutno naj višja neto čista izguba med 12 republiškimi regijami. Po neto čisti izgubi naj slabše v Mestni občini Koper! Iz informacije o rezultatih poslovanja 3.586 gospodarskih družb na obalno-kraškem območju v letu 2009, ki sta jo na Izpostavi AJPES v Kopru podali vodja Izpostave Mariza Sturman in Marija Batagelj, vodja oddelka statistike in informiranja, lahko povzamemo, da so se učinki finančne in gospodarske krize v primerjavi z letom 2008 še poglobili. Sodeč po dostavljenih bilancah znaša seštevek neto čiste izgube v gospodarskih družbah v poslovnem letu 2009 kar 161,388 milijona evrov in je v primerjavi z letom 2008 večja za 88%. Ob tem seje povečalo dolgoročno zadolževanje, zmanjšal se je edini kakovostni vir - kapital! M Mariza Sturman in Marija Batagelj Primerjava kazalnikov zadnjih treh let Leto Število gospodarskih družb Število zaposlenih Skupaj prihodki (v milijardah) Neto čisti dobiček/ izguba (v milijonih) Doseženo mesto v Sloveniji (po dobičku) 2007 3.125 22.094 4,315 + 277,616 3 2008 3.453 22.413 4,896 - 83,537 0 2009 3.586 21.881 3,796 - 161,388 0 Podatki iz gornje tabele so zgovorni. So iz različnih informacij, kajti letnega poročila ne predložijo vedno iste družbe z enakimi podatki. Če primerjamo leto 2009 z letom 2008 ugotovimo, da se je ob povečanju števila gospodarskih družb (+133), zmanjšalo pa seje število zaposlenih. Skupni prihodki vseh družb so bili manjši za 1,1 milijardo evrov (-21,3%). Izjemno se je povečala neto čista izguba in je znašala 161,388 milijona evrov! Za razumevanje neto čiste izgube: Gospodarske družbe obalno-kraškega območja so v letu 2009 ugotovile 111,6 milijona evrov čistega dobička, kar je za skoraj 40% manj kot v letu 2008 in 272,985 milijona evrov čiste izgube in tako kot skupni rezultat poslovanja vseh gospodarskih družb ugotovile neto čisto izgubo poslovanja v višini 161,388 milijona evrov. Povečal se je delež dolgoročnih obveznosti (+4,2 odstotni točki), medtem ko se je delež kratkoročnih finančnih in poslovnih obveznosti zmanjšal (-4,4 odstotne točke). V letu 2009 je ugotovilo izgubo 39,6% vseh gospodarskih družb na Obali in Krasu Pri Ajpesu v Kopru ugotavljajo, da so gospodarske družbe na območju sedmih obalno-kraških občin (Divača, Hrpelje-Kozina, Izola, Komen, Koper, Piran, Sežana) v letu 2009 dosegle v celoti negativen rezultat poslovanja. Izguba je bila ugotovljena v 1.420 družbah (od skupno 3.586) in je za 2,4 krat presegala višino čistega dobička, ki pa gaje ugotovilo 2.018 družb. Še pred štirimi leti je bila to med gospodarsko najboljšimi regijami, v zadnjih dveh letih pa je ta prednost popolnoma zbledela. Viri financiranja Med viri financiranja je bil kapital gospodarskih družb na dan 31. 12. 2009 udeležen z 32,9%, dolgoročne obveznosti z 29,4% in kratkoročne s 35,9% vseh virov financiranja. Preostanek do 100% virov financiranja kapitala (1,8%) predstavljajo rezervacije ter dolgoročne in kratkoročne pasivne razmejitve. Stanje gospodarstva po občinah v poslovnem letu 2009 Občina Štev. gospo- darskih družb Štev. zapo- slenih Prihodki (v ooo e) Čisti dobiček (v ooo e) Čista izguba (v 000 e) Divača 51 159 15.722 299 218 Hrpelje- Kozina 95 827 118.630 2.738 2.731 Izola 510 2.243 224.725 10.411 4.448 Komen 38 325 32.968 610 679 Koper 1.821 12.072 2.624.004 72.741 220.977 Piran 654 3.495 339.170 9.856 33.509 Sežana 417 2.760 441.178 14.943 10.423 Skupaj 3.586 21.881 3.796.396 111.597 272.985 Iz preglednice je razvidno, da je bila kar v treh občinah (Komen, Koper, Piran) ugotovljena izguba, ki je večja od ugotovljenega dobička. Največji delež (92%) neto čiste izgube v obalno-kraški regiji so dosegle gospodarske družbe s sedežem v Mestni občini Koper, kjer izstopajo tri znane velike družbe. Govorice o najboljši občini Koper dokazno ne držijo. Sledijo gospodarske družbe v občini Piran (9,8%) in v Komnu (0,3%). Najboljše rezultate v pogledu neto čistega dobička so izkazale gospodarske družbe v občini Izola (5,96 milijona evrov) in v občini Sežana (4.52 milijona). Sledita občina Divača (81 milijonov evrov) in občina Hrpelje-Kozina (7 milijonov). Pri presoji poslovanja družb v letu 2009 je treba upoštevati, da letna poročila družb, ki so zavezana k reviziji poslovanja, še niso revidirana. Zato so lahko rezultati njihovega poslovanja tudi drugačni od navedenih. Revidirana letna poročila morajo predložiti Ajpesu v osmih mesecih po koncu poslovnega leta. V navedenih rezultatih o poslovanju niso še zajeti podatki za banke in zavarovalnice. Podatki zbrani na Obali in Krasu primerljivi s Slovenijo Gospodarske družbe obalno- kraškega območja so imele na dan 31. 12. 2009 6,2% celotnega premoženja gospodarskih družb v Republike Slovenije (+0,2%), v primerjavi s stanjem konec leta 2008. - Kapital obalno-kraških gospodarskih družb v strukturi celotnega kapitala družb v RS je znašal 5,8% (+0,3%). Gospodarske družbe obalno- kraškega območja so v letu 2009 ustvarile 5,3% skupnih prihodkov skupnih prihodkov vseh družb v RS (-0,4%). - Gospodarske družbe v naši regiji so na 100 evrov celotnih odhodkov so kot celota dosegle le 96 evrov celotnih prihodkov. - poslabšali so se tudi kazalniki produktivnosti. Prihodki na zaposlenega delavca so v letu 2008 znašali 220.241 evrov, v letu 2009 pa 173.468 evrov. - Obalno-kraška statistična regija je s čisto izgubo 161,388 milijona evrov regija z daleč največjim zneskom neto čiste izgube v RS. Delež neto čiste izgube te regije znaša 46,65%. - Neto čisto izgubo je izkazalo 7 (od 12) statističnih regij in je znašala 345,970 milijona evrov. - Čista izguba v gospodarskih družbah v obalno-kraški regiji je v letu 2009 znašala na zaposlenega 7.376 evrov, v RS kot celoti pa je bilo v povprečju doseženo 1.145 evrov čistega dobička na zaposlenega! Vrednost izvoza in uvoza V Republiki Sloveniji je v letu 2009 znašala vrednost izvoza 16,05 milijarde evrov in seje v primerjavi z letom 2008 zmanjšala za 18,9 %. Vrednost uvoza je znašala 17,06 milijarde evrov in je bila v primerjavi z letom 2008 manjša za 25,7%. Pokritost uvoza z izvozom je bila 94,1% in je bila v primerjavi z letom 2008 boljša za skoraj 8 odstotnih točk. Cene življenjskih potrebščin V letu 2009 so se povečale za 0,9%, kar je daleč najnižja rast v zadnjih petih letih! So se pa nekoliko znižale (0,4%) cene industrijskih izdelkov pri proizvajalcih. Število zaposlenih pri pravnih osebah v RS Po podatkih statističnega urada RS se je število zaposlenih pri pravnih osebah v RS v letu 2009 zmanjšalo za 2,5%, medtem ko se je število registriranih brezposelnih oseb povečalo kar za 36,6%. Pozitivni podjetniki Piran na tretjem mestu V obalno-kraški regiji so v letu 2009 dosegli 19,76 milijona evrov neto dohodka, kot se ta kategorija imenuje. Medtem ko so gospodarske družbe v obalno kraški regiji izkazale kot celota močan bilančni minus, je iz preglednice AJPES-a razvidno, da so podjetniki (5.303) na vseh področjih dejavnosti dosegli pozitiven neto podjetnikov dohodek in ta dohodek je na vseh področjih presegel višino negativnega poslovnega izida. Torej, v vseh občinah je bil kot skupni rezultat poslovanja ugotovljen neto podjetnikov dohodek; od tega 43,3 % v občini Koper, 17,5% v občini Izola, 14,6% v občini Piran, 14,2% v občini Sežana, 4,5% v občini Hrpelje-Kozina, 4% v občini Divača in 1,9% v občini Komen. V letu 2009 kar 8 zadrug (od 16) poslovalo z izgubo V sedmih občinah obalno-kraške regije deluje 16 zadrug, kolikor jih je predložilo letna poročila 2009. V zadrugah je bilo zaposlenih 130 delavcev ali 13 manj kot v letu 2008. Ugotovile so 14,463 milijona evrov prihodkov, kar je v primerjavi z letom 2008 manj za 3,6%. Izgubo v skupni višini 291.000 evrov, ki je v primerjavi z letom 2008 manjša za okoli 60%, je ugotovilo 8 zadrug. Ko odštejemo neto izgube od neto dobičkov dobimo ugotovljeno neto čisto izgubo zadrug v višini 281.000 evrov. Podatki za Slovenijo Obseg industrijske proizvodnje Obseg industrijske proizvodnje se je v letu 2009 že drugič v zadnjih petih letih zmanjšal: - v letu 2008 v primerjavi z letom 2007 za 1,5%. - v letu 2009 v primerjavi z letom 2008 za nadaljnjih 16,9%. Piranska zlata sredina Gospodarstvo v piranski občini, zlasti gostinstvo, se resda srečuje z velikimi finančnimi problemi. Podatki, ki smo jih razbrali iz poročila AJPES za leto 2009, pa ne kažejo tako slabe slike. Primerjava piranskega gospodarstva z obalno-kraškim: - S sedežem v piranski občini deluje 654 gospodarskih družb ali 18,23% vseh družb na obalno-kraškem območju, kjer jih je skupaj 3.586. Med 43 velikimi družbami delujejo v piranski občini 4 velike družbe. V gospodarskih družbah je zaposlenih 3.495 delavcev ali 16% vseh zaposlenih v regiji, v kateri je zaposlenih 21.881 delavcev. - Vseh brezposelnih delavcev v občini Piran na dan 31. 5. 2010 je bilo 679. Stopnja brezposelnosti znaša 8,7%. - Gospodarske družbe s sedežem v piranski občini so v letu 2009 ustvarile 339,170 milijona evrov prihodkov (8,9% delež) in 362,651 mil ijona evrov odhodkov (9,19% delež). Prikazale so 9,856 milijona evrov čistega dobička (8,8% delež) in 33,509 milijona evrov čiste izgube (12,3% delež). To pove, da so prikazale v celoti neto čisto izgubo v znesku 23,653 milijona evrov in so po tem rezultatu, torej izgubah, na nehvaležnem drugem mestu (za MOK). - Po poslovnih prihodkih so družbe v piranski občini na tretjem mestu. Tudi po poslovnih odhodkih so na tretjem mestu (za MOK in Sežano). - V občini Piran je registriranih 998 podjetnikov (od 5.303 v obalno kraški regiji), kar predstavlja po številu 18,8% delež. Pri podjetnikih so zaposleni 603 delavci (16,9% delež). Podjetniki v piranski občini so ustvarili 46,856 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje (16,6% delež), imajo pa 19,5 % delež sredstev. Na vseh področjih dejavnosti podjetnikov v piranski občini je bil dosežen pozitiven podjetnikov dohodek. Po neto podjetnikovem dohodku (2,882 milijona) so piranski podjetniki na tretjem mestu s 14,6 % deležem v obalno-kraški regiji. Franc Krajnc 6 primorski uMp Junij 2010 / Ste ljubitelj dobre hrane in opojnih vin.. Sprejemamo rezervacije za poslovna kosila, sprejeme, poroke in praznovanja. Prepustite se razvajanju... Marina Portorož d.d. | Cesta solinarjev 8 | 6320 Portorož T.+386 5 67 61 317 | F.+386 5 6761 502 | restaurant@marinap.si | www.marinap.si MARINA restaurant 50. jubilejni večerni klepet z zanimivimi Izolani »Izolani ostajamo Izolani, pa čeprav se preselimo na Antartiko - in Izolo bom vedno nosila v svojem srcu«, je na jubilejnem srečanju dejala voditeljica Nataša Benčič. skrbna hči, predvsem pa po duši prava Izolanka. Na vprašanje moderatorke ali je Izola od njenega otroštva zelo drugačna, je Benčičeva odgovorila: »Izola je ohranila svojo avtohtonost in srčnost, tudi zaradi tega, ker se je razvijala počasneje kot njene sosede. Turizem ima tu zelo drugačno podobo kot v Piranu ali Portorožu. Turistom je v Izoli prijetno, ker čutijo, da se tudi domačini v svojem kraju počutimo dobro. Kar pogrešam je le en sodobni kulturni dom, prostor v katerem bi se odvijale kulturne prireditve, kjer bi bila knjižnica, morda lokal za srednjo generacijo, kjer bi zahajali na kavico, se družili... Sicer pa Izolani ostajamo Izolani, pa tudi če se preselimo na Antartiko. Zelo smo navezani na svoj V prostorih Srednje gostinske in turistične šole v Izoli so priredili jubilejni, 50. večerni klepet z zanimivimi Izolani. Tokrat je bila gostja Nataša Benčič, voditeljica večerov. Z njo se je pogovarjala radijska kolegica, Mateja Markončič, že tako odlično vzdušje pa so popestrili Rok Kleva Ivančič, mladi violinist, član skupine Vruja, Rudi Bučar in Mladinski pevski zbor Glasbene šole Koper pod taktirko dirigentke Maje Cilenšek. Na koncu ni izostala jubilejna torta slaščičarne Salija. Pogostitev je organizirala šola. V letu 2004 je Občina Izola sprejela zamisel Marine Hrs, direktorice Mestne knjižnice Izola, da bi v okviru poslanstva knjižnice in sodelovanja v vseživljenjskem učenju predstavljali zanimive, ustvarjalne Izolane ali zanimive skupine iz različnih področij življenja in dela. Prvi gost, ki je odprl ta niz zanimivih pogovorov je bil Vasilij Žbogar, in to kmalu potem, ko je osvojil olimpijsko medaljo. Namen teh večernih klepetov je predstaviti te ljudi, se seznaniti z njihovim delovanjem, z izkušnjami, s katerimi sooblikujejo Izolo. Od njih selahkoveliko naučimo ali le podrobneje spoznavamo njihov poklic, način življenja, razmišljanja, ustvarjalnost. Ksodelovanjusopovabili novinarko Natašo Benčič, Izolanko in odzvala se je z veseljem. Benčičeva še danes uspešno vodi večere. Srečanja podpirajo tudi donatorji: Srednja gostinska in turistična šola v Izoli, Knjigama Libris in vrtnarstvo Cedra. Predlogov in idej, koga vse bodo povabili v goste, jim do danes še ni zmanjkalo, zato bodo srečanja po poletnih počitnicah nadaljevali. Za jubilejni, 50. večerni klepet z zanimivimi Izolani so se v Mestni knjižnici Izola odločili, da bodo v goste povabili prav Natašo Benčič, moderatorkovečerov,sicerpazanimivo in lahko rečemo iskrivo Izolanko, radijsko novinarko, voditeljico, ki vedno pove kaj si misli, pri tem pa ne pozabi na dostojanstvo ljudi, da je tako obraz kot tudi neizčrpen vir idej marsikatere prireditve na Obali (Osebnost primorske, dobrodelni koncerti...). Je pa tudi skrbna mama, Zanimivi Izolani kraj. Izolo bomo vedno nosili v našem srcu. Delo na radiu obožujem”. Le kdo se ne spominja večernih pogovorov z zanimivimi gosti, redna ponedeljkova oddaja na radiu Koper »Z Natašo na Modrem valu«. Benčičeva je v ta namen opravila prek 100 zanimivih pogovorov. Na klepetu v Izoli nam je razkrila kar nekaj zanimivih pripetljajev. Ob koncu prijetnega večera, ki je bil poln presenečenj je moderatorka Markončič zavrtela Natašino naj lj ubšo pesem, Pegasto dekle, popevko Arsena Dediča ter nekaj posnetih zvočnih izjav njenih najbližjih prijateljev, ki so povedali nekaj o Benčičevi. Nataša Ugrin Tomšič, njena nadrejena, je Natašo opisala: »Da ženske zmoremo, dokazuje tudi Nataša. Sposobnost govora nikoli ne usahne. Če bi bila njena učiteljica, jo bi morala večkrat poslati iz razreda. Toda ta razred ne bi bil več isti. In tako bi bilo tudi na našem radiu Koper-Capodistria«. Večer je Benčičeva sklenila z mislijo: »Življenje niso dnevi, ki so minili ampak so dnevi, ki smo si jih zapomnili. Hvala vsem, ki ste prišli in mi pričarali lep večer«. Zanimivi Izolani: Vasilij Žbogar, Dora Benčič, Francka Bertalanič, Dare Brezavšček, Rudi Bučar, SelmaChicco, Nelfi Depanger, Andrej Demikovič, Zorko Dežjot, Mojca Fatur, Goran Filipi, Bogdan Gerk,Srečko Gombač, Zvonko Grahek, Nevenka Gregorčič, Rajko Jakomin, Klarisa Jovanovič,Tomislav Klokočovnik, Mirando Lovrečič, Branko Miklobušec, Judita Miško, Nada Moralo,Slavica Nastovski, Breda Pečan, Vanja Pegan, Celestina Ražman, Tadžedin in Adnan Salija, Silvano Sau, Koni Steinbacher, Uršulinke, Neva Zajc, Anton Žlogar,Rok Kleva Ivančič, Dagmar in Aleksander Slekovec, Anton Juriševič - TONČEK Ana Rodin, Marjan Motoh, Lara Kralj, Martina Ljubič, Marjetka Popovski, Žiga Dolher, Remigio Grižonič, Dorina Beržan, Nevio Škrlič, Jožef Lorbek - JOŠT, Maja Cilenšek, Marisa Višnjevec Tuljak, Mirela Ivančič, Nataša Benčič. Breda Krajnc ■ Junij 2010 primorski uTrp 7 POLETJE V KOBILARNI LIPICA Spremljate svetovno prvenstvo v nogometu v Lipici: h Od 11. junija do 11. julija vas vabimo v Golf Cafe v Lipici, kjer boste na velikem LCD-ju in pod šotorom lahko navijali za vaše favorite. V?l LIPICA 15 8 0 430 LET Na voljo tudi privlačna gostinska ponudba: veliko pivo = 2 € veliko pivo + kos pice = 3 €, veliko pivo + klobasa = 4 €. Otroci, starši in vsi ljubitelji Lipice še posebej vabljeni na: Vodeni ogledi kobilarne Ogled predstav klasične šole jahanja Poni jahanje Vožnjo s kočijo 11 t f|$6 h 1 - Si il 4 * Novost letošnjega poletja: Golf kamp za mlade: že od 265 € naprej Golf tečaj za začetnike: že od 208 € naprej Lepota je večna NAGRADNO VPRAŠANJE Koliko let praznuje Kobilama Lipica v letu 2010? 30 let 430 let 930 let Koliko šteje čreda lipicancev v Lipici? 4 17 390 Obkrožite pravilna odgovora. Izrežite vprašalnik in ga pošljite naslovu: Primorski utrip, Obala 125v 6320 Portorož do 1. julija 2010. Ce vam bo žreb naklonjen bomo vaše podatke (naslov) poslali Kobilarni Lipica, da se boste lahko dogovili za termin obiska. Nagrada: Vodeni ogled kobilarne po rednem urniku, dnevno kosilo za eno družino v restavraciji hotela Maestoso. Nagrado lahko izkoristite po predhodni najavi do 30.7.2010. Ime in priimek:.. Naslov:........... Telefon: Urnik vodenih ogledov kobilarne: Junij: 9.00 10.00 11.00 13.00 14.00 15.00** 16.00 17.00 18.00* Julij: 9.00 10.00 11.00 13.00 14.00 15.00** 16.00 17.00 18.00 Avgust: 9.00 10.00 11.00 13.00 14.00 15.00** 16.00 17.00 18.00 * Sobota, nedelja in prazniki. ** Ob dnevih predstave klasične šole jahanja je ogled kobilarne ob 14.00 uri mogoč samo skupaj z ogledom predstave ob 15.00 uri. Po predstavi je ogled ob 15.45 uri. Ogleda ob 15.00 in 16.00 uri na dan predstave ni. Urnik predstav klasične šole jahanja: Predstavo klasične šole jahanja si lahko ogledate ob torkih, petkih in nedeljah ob 15.00 uri. Dodatni predstavi ob praznikih: 25. junij in 15. avgust. Opomba: Ob dnevih predstave klasične šole jahanja je ogled kobilarne ob 14.00 uri samo skupaj z ogledom predstave ob 15.00 uri. Po predstavi je ogled ob 15.40 uri. Vabljeni torej v Lipico. Čaka vas pestro poletje! Informacije in rezervacije: info@lipica.org, tel.: 05 739 1580, www.lipica.org 8 Junij 2010 jiifc. ■ 1w primorski u¥p Prvo srečanje nekdanjih delavcev Droge Portorož V soboto, 5. junija 2010, popoldne so se pred gasilskim domom v Sečovljah zbrali na srečanju nekdanji sodelavci Droge Portorož, na katero so povabili tudi nekatere sedanje delavce, ki pa že ustvarjajo znane znamenite blagovne znamke v novi družbi Droga Kolinska. Dragica Mekiš pozdravlja udeležence srečanja. FOTO: FK- Primorski utrip Bila je ideja, je zapisala Dragica Mekiš, ki ji je uspelo v Sečovljah zbrati skupaj kar okoli 250 veselih sodelavcev. Bila je tudi prava ideja. Tudi, ko so se daljnega leta 1956 pogumni ljudje spomnili, da bi začeli s proizvodnjo zelišč, začimb, čajev... in kasneje tudi kave. Podjetje je raslo. Droga je postala pomembna gospodarska družba z visokokakovostnimi izdelki. Začetek je bil skromen; najprej na lokaciji stare vrtnarije Cvetje v Portorožu, nato preskok v novejšo zgradbo na Seči, za naj večji uspeh pa štejejo novo tovarno v Izoli. In tako kot v mnogih slovenskih podjetjih, tudi tamkajšnji delavci, ki so leta in leta vlagali svoj trud in delo, niso mogli postati večinski lastniki. Obujali so lepe spomine in sedaj lahko le upajo, da Droga Kolinska, ki je v prodaji, ne bo pristala v slabih rokah. Nekdanji, tudi najstarejši, delavci in delavke Droge Portorož. Odlični kmetijski pridelki družine Peroša Bruno in Nevenka Peroša iz Nove vasi že nekaj let gojita domače kmetijske pridelke in vrtnine v Sečoveljski dolini tik ob reki Dragonji, iz katere črpajo tudi vodo za zalivanje. Pred kratkim smo si tudi ogledali velikanske, sedaj že napol odprte tople grede, v katerih je, ne boste verjeli, že zorel paradižnik, bogato so obrodile tudi kumarice in paprika, le melone in lubenice na prostem zaradi letošnje spomladanske (prevelike) moče nekako nočejo. Morda bodo pospešile rast sedaj, ko je že dodobra vroče. To jim ob vodi kajpada prija. Sicer pa je zemlja ob Dragonji težka za obdelavo. Kje vse to prodate; na tone paradižnika, kumaric, paprike... in ali se garanje na zemlji sploh še splača medtem, ko vele marketi raje uvažajo poceni na silo zrele pridelke, je bilo naše prvo vprašanje. Letos imamo srečo. Vse je krasno obrodilo. Prodamo malo tu, malo tam, pa nekako gre, pravita Bruno in Nevenka Peroša, ki že imata nekako ustaljeno tržišče. Bruno in Nevenka Peroša med bogatimi lastnimi domačimi pridelki. FOTO: FK-Primorski utrip. Sonja Frančič De Rosa V partizanih smo gojili tovarištvo! Nismo se borili za oblast, pač pa proti zavojevalcem, kolaborantom in izdajalcem. Danes, 65 let po koncu druge svetovne vojne, si težko predstavljamo kako je bilo tistim, ki so stopili v partizanske vrste, živeli v gozdu, na mrazu, bili večkrat lačni kot siti in se štiri leta bojevali proti sto krat močnejšemu sovražniku, tujim sprevrženim ideologijam, fašizmu in nacizmu. Sonja Frančič iz Lucije je ena tistih, ki bi znala povedati marsikatero zgodbo. Rojena je bila 18. septembra 1922 v Mariboru, njeni trije bratje pa v Trstu, odkoder so morali zaradi fašizma bežati. Že pri dveh letih ji je umrla mama. Imela je srečo, da je zanjo potem skrbela gospa, ki ji je bila kot druga zlata mama. Na začetku druge svetovne vojneje bila še mlado 19-letno dekle, polno življenja in upanja na boljšo prihodnost. Februarja 1973 seje poročila s Tržačanom De Rosa Salvatorem. V letih 1921/22 je že bil na vzponu italijanski fašizem, ki je imel Slovence za drugorazreden narod. Do leta 1939 so živeli v Mariboru. Dobila je sporočilo:“Beži. Ti in tvoja družina gre v taborišče - v likvidaciji11! Ker so bili že leta 1943 vsi trije njeni bratje v gozdu (v partizanih), kakor tudi njen oče, so fašisti njeno drugo mamo(posvojiteljico) in njeno hčerko odpeljali v italijansko taborišče Gonars. V partizanih so bili na Gorjancih, na Dolenjskem, toda tam so takrat že operirali pripadniki Bele garde, Črne Roke, Domobranci, ki so bili praviloma vsi plačani od Nacifašistov, njihovi sorodniki pa so bili zaščiteni. Zaradi napačne in vsiljene ideologije, izdajstva in podobno je ubijal brat brata. Res je, bila je tudi bratomorna vojna in kar je naj hujše, domobrance je podpirala tudi cerkev. Njen oče in starejši brat sta padla v partizanih. Sonja je bila v partizanih tako rekoč „deklica za vse“. Znala je italijansko, bila je prevajalka, prisotna pri zaslišanju ujetnikov, bila je pisar, se borila za domovino in lastno življenje. Za njene zasluge in hrabrost in znanje je dobila čin podporočnice. Nosila je tudi torbo s pomembno pošto za Dušana Kvedra, komandanta mesta Trst. Partizani (7. korpus) so morali zapustiti Trst 14. julija 1945. Kot mitraljezec je bila tudi nenehna Sonja kot partizanka na tarča sovražnikov. Najhuje je bilo, ko motorju. sojih obkolili Fašisti. Bila je štiri krat ranjena. V Zagrebu seje srečala in rokovala s partizanskim poveljnikom Titom. Nekaj časa je bila tudi politkomisarka na komandi mesta Dolnji Logatec, sicer pa je tudi po vojni opravljala različne naloge. Osvoboditev je Sonja dočakala v Dolnjem Logatcu. Na vprašanje ali ve za povojne poboje je odgovorila. „Vem, da je po koncu druge svetovne vojne, torej po osvoboditvi, vse bežalo prek Slovenije . Nikoli nisem slišala, da bi pri povojnih pobojih, kijih obsojam, sodelovali partizani11! Združenje borcev za vrednote NOB občine Piran Obudimo spomin na 4. julij! V SPOMIN IN OPOMIN, DA SE NA M VOJNA NIKOLI VEČ NE ZGODI. BO ZDRUŽENJE BORCEV ZA VREDNOTE NOB OBČINE PIRAN, OBUDILO PRAZNOVANJE 4. JULIJA - DNEVA BORCEV, KOT KAMENČEK V MOZAIK NEGOVANJA TRADICIJE NOB. Srečanje bo v nedeljo, 4. JULIJA 2010 OD 16. URE DALJE NA BALINIŠČU “ANTENA”NA ŠENTJANAH KRAJŠI KULTURNI PROGRAM BO OBOGATIL SLAVNOSTNI GOVORNIK TONE PAVČEK! V tednu pred 4.7., bodo potekale športne igre za pokal 4. JULIJ. Informacije: 041 788 124 HRANA IN PIJAČA BO zagotovljena DOSTOPNIH CENAH. GLASBA Z/l MLADE IN STAREJŠE. PRISRČNO, TOVARIŠKO VABLJENI ! Dobrodošli v deželi refoška dobrodošli v deželi Refošk, BENVKNUTI NFI WELCOWTK MNE Tudi na letošnjem že 38. Prazniku refoška v Marezigah je bilo veselo! V kraju, kjer so nekoč delali koloni, priseljenci in mali zakupniki zemlje, ki so se nekaj stoletij pozneje kot zavedniMarežgani uprli fašistični škvadriin nazadnjaški ideologiji o manj vrednih narodih, je zrasla lepa dežela refoška, ki to dokazuje že na vhodu v vas z vabljivimi napisi „Hiša refoška66 in veliko tablo „Dobrodošli v deželi refoška66. Tu, v tem prijaznem kraju, že 38. let po vrsti prirejajo veliko slavje žlahtne modre kapljice Praznik refoška in podelijo nagrade najboljšim vinarjem in vinogradnikom. Na stojnicah je bilo veliko zanimive domače ponudbe. FOTO: FK-Primorski utrip. Sredi vasi stoji Kanava - vinski hram, kjer smo lahko za 0,80 evra pokusili kozarček najboljšega refoška in žal ne preveč poceni kupili domače sladice. Sicer pa so vinarji in oljkarji v bližnjem prostoru ponujali vse najboljše. V Marezigah ima skoraj vsaka hiša kantino, vsi pridelovalci prodajajo refošk, številni tudi vloženo sadje, vložene oljke, oljčno olje, suho sadje in še kaj. Na dvajsetih stojnicah je bilo veliko na dan za koga morda le preveč. V času prazniku refoška seje zvrstilo kar veliko raznih prireditev. V Pretorski palači je bil 21. maja simpozij Vino in zdravje - Zdravje in vino. Ali je vino res zdravje? Kitajski pregovor pravi: Prvi kozarec - človek pije vino. Drugi kozarec - vino pije vino. Tretji kozarec- vino pije človeka. Torej uživajmo ga z razumom -in s podlago! Na zboru vinogradnikov so še enkrat ponovili, in tako vedno reče tudi glavni organizator praznika refoška oziroma predsednik organizacijskega odbora Vilij Bržan, da moramo graditi na kakovosti. In trta, ki na Krasu daje teran, v Istri pa refošk, nam bo večno hvaležna! Kmečka tržnica, revija folklornih skupin, povorka vozov, mimohod in 11. mednarodno srečanje pihalnih orkestrov, nastop slovenske vinske kraljice in podelitev kolajn in priznanj za najboljša vina, vse to in še marsikaj seje od 21. do 23. maja 2010 dogajalo v Marezigah. domače ponudbe, žal nakup ne tako velik, zato je bilo plačilo 20 evrov za stojnico Kozarček najboljšega 80 centov. ■3?^N* Lepo opravljena Šavrinka reže domači šavrinski kruh. Najlepše je v krogu kraljic, tudi če so samo vinske. Odličen refošk vam je natočila tudi soproga Vilija Briana, prvega med dolgoletnimi organizatorji praznika refoška v Marezigah. Družina Božič je za svoje odlično oljčno olje prejela že vrsto priznanj in diplom. Nekaj malega je še ostalo, sicer pa pravijo, da so Že večino olja prodali. Koprčani bi še volili Popoviča Kriminalistične preiskave o domnevnih nepravilnostih mu naj ne bi škodile na jesenskih volitvah. Če še drži javnomnenjska raziskava Informe Portorož in Primorskega utripa, potem Borisa Popoviča še vedno podpira nekaj več kot 40% Koprčanov in to navzlic temu, da ga že dolga leta zasledujejo in preiskujejo uradni organi. Hišne preiskave, obiski kriminalistov (kot so bili 9. junija zgodaj zjutraj na občini, ob njih pa polno novinarjev, kar je preprosto nenavadno, kot da bi šlo za show) ter policijske akcije brez epiloga na sodišču, mu tako samo še koristijo. Izvoljen ne bo samo, če bo v času volitev zaprt, menijo njegovi privrženci, ki ga močno podpirajo. Preiskovalni sodnik Iztok Naglav je zahteval preiskavo nekaj pravnih poslov MOK (prodaja in menjava občinskih parcel), o katerih meni, da je podan sum storitve kaznivega dejanja zlorabe položaja ali pravic, prodanim ali zamenjanim pa naj bi na veliko rasla cena. Skratka, šlo naj bi za gospodarsko kriminaliteto, za katero na bi bil v prvi vrsti odgovoren župan. Kriminalistične preiskave so bile tudi na območju policijskih uprav Ljubljana in Nova Gorica. Popovič, ki ima odličnega odvetnika Matoza, poudarja, da ima tudi tokratna zgodba politično ozadje. Kaj se bo iz tega izcimilo še dolgo ne bo znano. Popovič bi menda kriminalistom in policistom sedaj rad zapel refren iz pesmi: ..Iščem in iščem, toda ne najdem..." Dobitniki priznanj 38. Praznika refoška Šampion: Refošk Kocinski 2007, Streras Šared. Prvaki: Refošk Kocinski 2007, Steras Šared. Vinakoper - Malvazija Capodistria 1998 (avtohtona sorta) in še ena medalja za sorto malvazije. Cipro 2008 (polsladki) - Slavec s Kocine, Šared. Muškat 2008 (polsladki)- Slavec s Kocine, Šared. Diplome odličnosti z zlato medaljo: Milivoj Čotar, Marezige -za refošk. Korenika Robi in Dorjano iz Kort - za malvazijo. Diploma odličnosti s srebrno medaljo: Igor Hreščak, Koper - za refošk). Fabio in Marino Dobrinja - za refošk. Vinska klet Dolfi, Manžan -za malvazijo. Diploma odličnosti z bronasto medaljo: Iztok Plahuta, Marezige - za malvazijo. I -v primorski u¥p 10 let društva Faros Piran Društvo Faros-Univerza za tretje življenjsko obdobje Piran je 9. junija 2010 v veliki dvorani Avditorija v Portorožu svečano proslavilo 10-letnico svojega plodnega delovanja. Številne članice in člane (teh je že skoraj 300) ter gosteje pozdravil župan Občine Piran Tomaž Gantar in ob tej priložnosti podelil prvi predsednici društva Fanči Kuhar občinsko plaketo. »S svojo voljo do življenja in vseživljenjskega učenja ter ustvarjanja ste svetel zgled vsem, ki stopamo po vaši poti«, je v svojem pozdravnem govoru poudaril župan in jim čestital za jubilej. Članice in člane sta nagovorila tudi dosedanji predsednik društva Dinko Belac in nova predsednica Jelka Pečar. Prireditev, ki so jo popestrili mešani pevski zbor društva Faros, učenci 1. a in 1. b razreda OŠ Lucija, Twirling klub Piran in člani plesne skupine Faros, sta povezovala člana Sonja Požar in Sašo Suknaič. Prisotne je še posebej razveselila Rožana Koštial. V pritličju so pripravili razstavo del članstva in prerezali jubilejno torto. Fanči Kuhar prejema priznanje. FOTO: FK Primorski utrip. 41 mr j 7 jSj \v Črna sreda študentskih napadov na parlament Potrpežljivi slovenski policisti pohvaljeni. Kdo bo moral poravnati škodo na stavbi parlamenta, ki znaša okoli 27.000 evrov? Študentske demonstracije v Ljubljani, 19. maja 2010, so se izrodile v huliganstvo in metanje granitnih kock v stavbo parlamenta, slednje pa je vredno obsojanja. Živi policijski ščiti za varovanje posvečene stavbe je sicer vzdržal, kljub temu pa je določenim srednješolcem ali tudi študentom potem, ko sojih dodobra spodbudili k „uporu“ na videz nežno dekle -predsednica Študentske organizacije Slovenije Katja Šoba, Aleksander Premo iz dijaške organizacije (četrti letnik gimnazije Antonio Šema Piran), pridružil pa se jim je prvi mož Svobodnih sindikatov Dušan Semolič, ki jim je dejal „bodite uporni", v marsičem uspelo. Organizatorji, proti katerim bo verjetno sprožen postopek za plačilo dela škode (nekaj bo plačala zavarovalnica), sedaj v en glas trdijo, da niso krivi za to sramoto, da so proti takšnemu huliganstvu, sami pa smo lahko videli in slišali kako je ob njihovem glasnem govorjenju naraščalo valovanje srda med mladimi. Triurno divjanje in kamenjanje parlamentarne stavbe so stoično prenašali tudi dodobra opremljeni in zaščiteni policisti. Gledali smo kako je neka mladenka z roko tolkla po policistovem ščitu in izkazovala svojo neumno moč. Nedvomno, da bi policisti lahko potegnili pendreke in v trenutku naredili red, a so se morali strogo držati navodila „ne ukrepajte s prisilnimi sredstvi". Raje so se pustili tepsti, nekaj med njimi pa je bilo celo lažje ranjenih. Doživeli smo sramoto, ki je obšla svet. Sreča, da se ni zgodil hujši incident. Zamislite si kaj bi se zgodilo, če bi kdo dobil granitno kocko v glavo. Vreči granitno kocko v šipo v drugem nadstropju iz daljave je bil že pravi atletski podvig, pri vse tem pa je verjetno malce pomagal tudi alkohol. Pri tem pa so zanimive predvsem tri ugotovitve: na račun študentskega dela lahkotno živijo posredniki (študentski servisi). V času demonstracij zakon o malem delu sploh še ni bil sprejet. Številni mladi in njihovi posredniki niso vedeli ali hoteli slišati, da jim vlada z zakonom o malem delu v bistvu hoče dobro, da bodo torej po novem posredniki morali zaračunavati naročnikom tudi stroške prispevkov za socialno varnost študentov. Pa še nekaj je jasno. Številni mladi ne verjamejo več državi in še manj politiki, ki jo oblikujejo poslanci prav v kamenjani stavbi naše demokracije. Tudi številne zlorabe: Ali ne pove dovolj tudi dopis, ki smo ga stanovalci v Luciji prejeli od upravitelja: „Ker čistilka (50-letna ženska, op. p.) ne more več delati prek študentske napotnice, moramo spremeniti način obračunavanja čiščenja bloka". In še podatek objavljen v Magu: „Prek študentskih servisov je leta 2008 delalo 150.842 posameznikov". Skoraj 7000 (4,6%) je prejelo letno 6000 - 8000 evrov plačila, kar znaša maksimalno 527 evrov mesečno. To je v bistvu neto plača običajnega delavca. Le kdaj potem študenti najdejo čas za študij? Ukrep, ki bi bil nujen je, da študentom, ki nimajo finančnih možnosti za študij, pomaga država, zaostriti pa je treba tudi časovne terminenorme za dokončanje študija. FK Vinski konvent Sv. Urbana podelil priznanja V času praznovanja dneva Svetega Urbana, zaščitnika vinogradnikov in vinarjev, je imel Častivredni Vinski Konvent Sv. Urbana Portorož v petek, 28. maja 2010, v Marini Portorož redni letni Veliki zbor, na katerem j e Pretor Konventa Vojko Čok podelil priznanja. Plaketo 2010 je prejel Alojz Filipič, Radgonske gorice (priznanje je prevzela Amadeja Tacer). Priznanje 2010 sta prejela Katjuša Štekar, Gostilna Majda iz Gorice in Milan Pobrnik, Dveri Pax (grajska klet) iz Jerenine. Obisk poslancev na Slovenski obali 9. junija 2010 je okoli 40 bivših in sedanjih poslank in poslancev, ki so združeni v Društvu poslancev 90 (predsednik prof. dr. Marko Pavliha), obiskalo Luko Koper in Fakulteto za pomorstvo in promet, nato pa so se ustavili v gostišču Mayestic v Portorožu, kjer jih je pozdravil župan Občine Piran Tomaž Gantar. Društvo poslancev 90 je bilo ustanovljeno v oktobru 2008 z namenom, da združi nekdanje in sedanje poslanke in poslance od leta 1990 dalje ter tudi bivše poslance evropskega parlamenta. Društvo med drugim skrbi za interese članov in pomaga pri razreševanju njihovih težav in problemov, kot poglavitni cilj pa si je zadalo širjenje vrednot parlamentarizma in demokracije. Društvo ima trenutno 240 članov od skupaj 494 nekdanjih in sedanjih poslancev. Skupina poslank in poslancev na fotografiji Primorskega utripa na osrednji plaži v Portorožu. Praznik artičok Prvi in uspešen Turistično društvo Solinar je s pomočjo Občine Piran in družbe Talaso Strunjan 29. in 30 maja v Strunjanu organiziralo prvi Praznik artičok, ki je sodeč po obisku in pestri ponudbi artičok (po 6 evrov za kilogram) in raznih dobrot, oljčnega olja in domače kapljice, bil uspešen. Poslanec Srečko Prijatelj še v priporu Poslanec Srečko Prijatelj, nekoč član SNS in tesni prijatelj Zmaga Jelinčiča, ki je že od 13. marca 2010 v priporu v koprskem udobnem zaporu, še ne more na prostost. Veliki govornik v parlamentu in na TV, pravi učitelj kako je treba biti pošten, domoljuben in ščititi nacionalne interese, je verjetno sedaj nemočen in razočaran, ker mu sodni organi ne verjamejo, da bi se lahko popravil, morda celo pokesal za svoja dela, ki naj bi bila v nasprotju z našim novejšim kazenskim zakonikom. Njegova odvetnika sta že napisala ugovor na obtožnico v želji, da bi poslanca, ki menda sedaj ne prejema niti poslanske plače, čim prej spustili na svobodo. Tako pa še vsaj do 24. maja, ko je nastal ta zapis, ni bilo nič. Obtožnica mu očita tri huda kazniva dejanja: L) Izsiljevanje. 2. ) Dejanje samovoljnosti. 3. ) Nedovoljena proizvodnja in promet orožja ali razstrelilnih snovi. Kazenski zakonik za taka domnevno protipravna dejanja predvideva skupaj kar nekaj let zapora. Koliko, bodo odločili sodniki, ko bodo ovrgli ali potrdili vse zbrane dokaze. Junij 2010 11 M. ■ primorski utp »Caserma« v KPSS na Leri Razstava Genius loči Lera 2009 SAŠO DRAVINEC, ZORAN HOCHSTATTER, JAKA JERAŠA, TONE LAPAJNE, TONE PAVČEK, ANDRAŽ ŠALAMUN, VOJKO TOMINC Otvoritev: petek, 2. julij 2010 ob 20. 30 uri /generalna pokrovitelja: Mobitel d.d. in SOLINE Pridelava soli d.o.o./ /trajanje: 2. 7. - september 2010/ V »Casermi« v KPSS na Leri bo na razstavi GENIUS LOČI LERA 2009 predstavljen projekt in nastala dela VI. multimedijske delavnice, ko so med 26. avgustom in 2. september 2009 udeleženci različnih področij ustvarjali v Sečoveljskih solinah na Leri. Genius loči Lere je res prepoznavna in «predpisana» tema projekta, ki pa je s svojim diapazonom izjemno široka, mnogopomenska in nikoli dokončno raziskana ter kot taka navdih in izziv raziskovalcem najrazličneših strok. Vse to je narekovalo odločitev, da prvotni likovni projekt Genius loči Lera vsebinsko nadgradimo tako, da presega zgolj umetniško interpretiranje. Dodali smo mu še poglobljeno, a tudi edukativno predstavljanje najrazličnejših področij: ekonomskega, promocijskega, ekološkega, medicinsko zdravilskega, kulinaričnega, enološkega in drugih. Genius loči solin je tako z vso svojo prabitno biotsko pestrostjo, stoletno tradicijo v pridobivanju soli in drugih solnih produktov ter vizijo prihodnosti, z dediščino trdega dela človekovih rok in njegovega uma, s svojimi materialnimi in duhovnimi danostmi poseben spiritus movens za snovanja: na slikarskih podlagah, v trodimenzionalnih kiparskih formah, v fotografijah, v video-filmskih zapisih, v poeziji in zapisanih člankih. Vse to bo predstavljeno na razstavi v « Casermi » in dokumentirano v trijezičnem katalogu. Nives Marvin Galerija A+A Benetke Mira ličen Krmpotič Otvoritev: ponedeljek, 5. julij 2010 ob 18, uri /trajanje: julij in avgust 2010/ V letošnjem letu, ob osebnem jubileju ene najbolj znanih primorskih ustvarjalk - piranske slikarke Mire Ličen Krmpotič (rojena 1950 v Pulju), organiziramo dve predstavitvi njenih del ter monografsko publikacijo. V juliju in avgustu bo v beneški Galeriji A+A na ogled razstava najnovejših slik in steklenih skulptur, ki jo bomo v razširjeni obliki oktobra predstavili še v impozantnem razstavišču nekdanjega skladišča soli, v Monfortu v Portorožu. Je diplomantka ljubljanske Akademiji za likovno umetnost, kjer je leta 1975 končala še specialko za restavratorstvo. Ustvarja v različnih tehnikah slikarstva, v risbi, grafiki, v tehniki vitraža, mozaika, « a secco », keramiki, slikanja na tekstil in v zadnjih letih še v tehniki oblikovanja steklenih objektov. Prejela je več nagrad, med drugimi leta 1997 tudi Steletovo priznanje za restavratorstvo. Je prepoznavna s specifično likovno izpovednostjo: njena vehementno barvita in dinamično ekspresivna likovna govorica je vedno na meji abstraktnega, ki daje le slutnjo na figuralno izhodišče, motivno vezano na specifiko bivanjskega prostora ali na določljivo religiozno duhovnost evropskega prostora. Nives Marvin Izola Nastopilo 8 pevskih zborov. Zmagal je pevski zbor Maestral iz Kopra. Skupni nastop pevskih zborov v Izoli s pesmijo „ Vstala PrimorskaFOTO: FK-Primorski utrip. Na Reviji upokojenskih pevskih zborov južne Primorske v Hotelu Delfin v Izoli je (10. junija 2010) je nastopilo 8 pevskih zborov; ženski pevski zbor Dekleta iz Škofij, moški pevski zbor Ciril Kosmač Koper, mešani pevski zbor Maestral Koper, ženski pevski zbor Sinji galeb DU Izola, mešani pevski zbor Avgust Šuligoj DU Ilirska Bistrica, ženski pevski zbor Pristan, Univerza za tretje življenjsko obdobje Koper in gosta revije moški pevski zbor Lopar ter moški pevski zbor Fran Venturini Domjo iz Trsta. Zmagal je mešani pevski zbor iz Kopra (zborovodja Danijel Puklavec), ki se bo jeseni udeležil revije slovenskih pevskih zborov v Ljubljani. Na koncu revije so združeni pevski zbori zapeli primorsko himno „Vstala Primorska". Pokrovitelj Revije zborov je bil dr. Tomislav Klokočovnik, župan Občine Izola. Gostitelj Društvo upokojencev Izola. Program je sestavil tajnik DU Izola in Pokrajinske zveze DU Južne Primorske Karol Pavlin. Koncert je povezovala novinarka Radia Koper Mateja Markončič. 25 let Tvvirling kluba Piran Občinska plaketa in jubilejno priznanje Javnega sklada Članice Tvvirling kluba Piran so za 25. obletnico delovanja 30. maja 2010 v portoroškem Avditoriju priredile odličen in pester nastop ter razveselile številno občinstvo. Za 25 let delovanja in nastopanja ter širjenja ljubiteljskih dejavnosti je klub prejel kar dve visoki priznanji: Plaketo Občine Piran in Jubilejno priznanje Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti. Plaketo Občine Piran je predsednici kluba Ani Rat izročil župan Tomaž Gantar - za 25 let uspešnega delovanja na področju mažoretne in tvvirling dejavnosti, za učinkovito širjenje te ljubiteljske dejavnosti med številnimi generacijami mladih in za izjemne uspehe s katerimi prispevajo k promociji Občine Piran doma in na tujem. Javni sklad RS za kulturne dejavnosti pa je Tvvirling klubu Piran podelil jubilejno priznanje Sklada za 25. letno delo pri razvijanju ljubiteljskih kulturnih dejavnosti. Priznanje je predsednici Ani Rat izročila samostojna strokovna svetovalka sklada za plesno dejavnost Nina Meško. Veliko število lepih dosežkov V zadnjih petih letih so skupno na tekmovanjih dosegli 25 zlatih, kar 45 srebrnih in 34 bronastih odličij. V štirinajstih letih tekmovanj so bili enkrat državni prvaki kar osemkrat pa so ekipno dosegli 2. mesto. Leta 1985 se je na pobudo gospoda Vinka Detonija, takrat aktivnega člana pihalnega orkestra Piran in vodje edine bobnarske skupine v Sloveniji, zbrala skupina deklet in pričela z učenjem prvih mažoretnih korakov ter se prvič spoznala tudi z nepogrešljivim rekvizitom - mažoretno palico. Prvih pet let je skupina delovala kot sestavni del bobnarske sekcije od leta 1990 pa kot samostojna sekcija z imenom Bobnarska in mažoretna skupina »Morje. Gospod Vinko Detoni je bil vodja skupine od ustanovitve, pa do leta 2001 v prvih letih pa je bi tudi mentor. Kasneje je skupina za krajša obdobja delovala pod strokovnim vodstvom različnih mentoric. Leto 1997 je bilo nedvomno prelomno leto: dosedanja sekcija, ki je delovala pod okriljem kulturno umetniškega društva Karol Pahor Piran se je ustanovila kot samostojno kulturno društvo, vključila se je v Zvezo društev mažoretk Slovenije, se udeležila 1. Državnega tekmovanja mažoretnih skupin Slovenije ter najpomembneje, pridobila je novo mentorico gospo Ano Rat, ki skupino vodi še danes. Danes je twirling tudi v Sloveniji priznana tekmovalna športna disciplina, ki deluje pod okriljem Twirling zveze Slovenije, slednja pa pod okriljem Olimpijskega komiteja. Vse to je botrovalo tudi odločitvi o ponovni spremembi imena društva, ki gCl od leta 2001 poznamo kot Tvvirling klub Piran. V vseh teh letih svojega delovanja je bilo v klubu aktivnih preko 300 otrok, v letošnjem šolskem letu je aktivnih 43 članic v starosti od 6 pa do 22 let. FOTO: Breda Krajnc. Na prireditvi so podelili tudi priznanja posameznim članicam. Za 5 let delovanja v Tvvirling klubu Piran: Maja Barbara Bizajl, Nika Zemljak, Nika Štebljaj Vanjgerl, Tjaša Bolčina, Asija Šerifoski, Aleksandra Pirec. Za 8 let delovanja v Tvvirling klubu Piran: Sara Vidic, Lara Ličen, Evelin Temav Za 15 let aktivnega, neutrudnega in uspešnega dela: Mojca Podjavoršek Za nesebično pomoč pri organizaciji in izvedbi treningov ter nadomeščanju v času odsotnosti mentorice: Sara Ros, Urška Lazar, Andreja Zankoč, Sara Vidic, Mojca Podjavoršek in Jana Stanojevič. Posebno priznanje so prejele tudi: Gaia Grižon, Elena Kajnir, Eva in Nika Štebljaj Vanjgerl. Oljke so bujno cvetele Klimatske razmere so ugodne. Ali lahko pričakujemo rekordno letino vsaj 500 ton oljčnega olja? Magistra Viljanka Vesel, KGZ Nova Gorica - Poskusni center za oljkarstvo Koper, redno spremlja rast in razvoj oljčnih nasadov, od cvetenja do obiranje in kakovostnega spravljanja vloženih oljk in pridelave oljčnega olja. Pri napovedih kakšna naj bi bila letina je previdna, kajti znano je, da ima oljka najmanj tri ali štiri hude sovražnike (oljčni hrošč, oljčna muha, kapar in zmrzal), zato je pravočasno škropljenje že skoraj prava nuja. Ima pa oljka, to večno drevo, na tisoče ljubiteljev in jih večkrat radodarno obdari, od Dragonje do Brd, kjer je posajenih že več kot 1700 hektarov oljčnih dreves. p„čc Korte Praznovanje dneva državnosti, v četrtek, 30 let GD Korte 24. 6. ob 20. uri. Slavnostno zborovanje 19. 6. ob 15. uri v K Taverna Kortah. Nastop zenskega pevskega zbora. v/(,v„, sepredstavi Izola Tradicionalna poletna prireditev z domačo Park Pietro Coppo ponudbo, 26. 6. od 10. do 13. ure. V soboto, 19. junija ob 20. uri. Beneški Tokat se predstavi Občina Sveta Ana iz večer. Slovenskih goric. IME IN priimek:___________________________________ TOČEN NASLOV:_____________________________________ POŠTNA ŠTEVILKA:__________________________________ LETNA NAROČNINA (12 številk) 12,00 EUR datum:________________podpis:_______________________ Izpolnjeno naročilnico pošljite na: 0 Primorski utrip, Obala 125,6320 Portorož @/Č©7/(Q7 Izola Razstava del Snežiče Krajnc Posebnost - keramični dimnik tovarne Arrigoni. Na fotografiji: (z leve) Marlene Zorjan, Ksenija Orel in avtorica Snežiča Krajnc. Vse do konca junija si lahko v Mestni knjižnici Izola (Livade) ogledate razstavljene keramične izdelke, med katerimi je tudi posebnost razstave - dimnik tovarne Argo, ki je izdelan kot verna 65 cm visoka kopija originala (dimnik meri 65 metov) in bi lahko imel tudi uporabno turistično vrednost, saj nedvomno velja za posebnost (nekdanjega) ribiškega mesteca Izole. Razstavo del Snežiče Krajnc so odprli 4. junija 2010. O njeni ustvarjalni sposobnosti so že pisali veliki umetniki svojega časa kot j e bil akademski kipar Janez Lenassi. Na svečani otvoritvi razstave se je z umetnico pogovarjala Merlene Zorjan, profesorica likovne pedagogike. Keramični dimnik Arrigoni. Atelje Snežiče Krajnc v Koprski ulici 2 slavi letos 10. obletnico delovanja v mestu, sicer pa se je s keramiko srečala že veliko prej. Počasi, a zanesljivo je spoznavala vse skrivnosti tovrstne umetnosti in korak za korakom žela vedno večje uspehe. Leta 1998 je prejela certifikat pri OZS za številne keramične stvaritve, leta 2007 pa je začela izdelovati nakit tudi iz muranskega stekla. Leta 2007 ji je Občina Izola, tako kot tudi nekaterim drugim umetnikom, omogočila najem prostora - za 1 tolar, pozneje paje za vse, ki so še tam vztrajali, uvedla najemnino. Ljubitelji keramike lahko v Ateljeju najdejo veliko zanimivih in praktičnih izdelkov, tudi za darila; od tipičnih spominkov, ki ponazarj aj o Izolo, nakita, šavrink V £ j popestrila vokalistka Teja Stegel. m se bi lahko naštevali. še za nakit. Istega leta sojo opazili tudi predstavniki Colorobije in jo povabili na tečaj stekla in tako „ «1 ______s . . k '» m* \|