.......... i Izhaja ruk da« rw» iobot, nedelj i« praznikov. latued d«Uy tzeept S.turdaj«. Sundajrf and Holidags. ......... leto—yeak xxvm. Onifesta PROSVETA ._ GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uradniški in upravniiki prostori: 2067 S. Lawndale A ve. - Office of Publicatton: 2657 South LawtuUl» Ave. Telephone. Rockwell 4904 Je 16.00 at Cklaaao. lili« Knt*r*4 aa a*eoa4-«!Ma m»tUT J«*« uu4«r Um AM «1 C«M*r«i of March I, ltti. 1«. mi. at »He (HMt-ufftM CHICAGO. ILL., TOREK, 8. JANUARJA (JAN. 8), 1935. Subacription *C.OO Y««ny. stkv.—numliek 5 Accaptance for »ailing at special rete of posta** provided for in »ectlon 1103, Act of Oct. 3, 1917, authoriied on June 14, 101«. Barantanje v Vfashingtonu za važne delavske principe NAPAD NA HITLERJA IN STARHEMBERGA Delavska tajnica Perkinsova bi rada Ufilila jeklarskim delavcem "proporčno reprezentacijo" v interesu jeklarskih magnatov, toda njena poteza je sa enkrat ispodletela. V glavnem mestu bi radi potegnili jeklarske delavce kakor so delavce v avtnih tovarnah, toda papa Green se je nekaj naučil od zadnje pomladi in noče več iti na led Washingtoa. — — Slič-ne igre kakor v slučaju avtnih delavcev pred enim letom ae je administracija oprijela tudi v jeklarski induatriji, kjer baran-ta za važen delavski princip. Razlika je le v tem, da je takrat šlo za preprečenje splošne stavke, sedaj gre pa za "poravnanje diferenc" med jeklarskimi baroni in delavci. Prvo poglavje tega barantanja je sicer že zaključeno. Za "liberalno" delavsko tajnico Frances Perkinsovo in za jeklarske magnate, katerim je na u-slugo, se je izteklo neugodno, ker so glavni vodje Ameriške delavske federacije in jeklarske unije odklonili "kompromis." Poteza je bila tipično "new-dealerska". ,Delavski odbor jeklarske industrije je namreč pred nekaj meseci pokazal voljo, da se bo lotil dela in odredil tovarniške volitve pri nekateritt družbah, kjer jih v jeklarski u-niji organizirani delavci zahtevajo. Prvi tak slučaj bi se imel U.S. Steel korporacije. Volitve bi imele biti izven tovarne na podlagi večinskega principa. In zgodilo se je, da so se jeklarski baroni zganili. Prav dobro namreč vedo, da bi pri poštenih delavskih volitvah zmagala jeklarska unija bre« posebnih težav. Kot mofcje bistrih glav so zaključili prvič, da je treba take volitve preprečiti za vsako Oeno in drugič, da je treba iznova formulirati delavsko taktiko. Sli so na delo in skovali načrt "nove" delavske politike ter ga predložili delavski tajnici in Greenu, predsedniku Ameriške delavske federacije.. Po tem načrtu so bili pripravljeni "priznati" jeklarsko unijo, če slednja s federacijo vred prizna princip "proporčne reprezentacije", nekaj podobnega kakor je dogovor, katerega je lansko pomlad usilil avtnim delavcem fpredsednik Roosevelt. Vsem administracijskim krogom se je ta poteza jeklarskih magnatov zdela pametna in da-lekovidna. Se celo čudili so se nad "spremembo" oholih magnatov, ki prej o kakšni delavski uniji sploh niso hoteli nič slišati. Posebno se je navdušila za njih načrt delavska tajnica Frances Perkins, ki je pričela marljivo baranUtl, da med predstavniki jeklarskih družb in organiziranimi delavci napravi kupčijo. . Nedavno je v beli hiU Tnlce-nirala konferenco med predstavniki jeklarskega trusta ter jeklarske unije. Navzoč je bil tudi (Ireen in p^av tako načelnik Jeklarskega delavskega odbora »odnik Stacf z delavsko tajnico vred. Ampak vražji Green in predstavniki jeklarske unije ae za '•nitrat niso dali potegniti. Lepi načrt jeklarakih baronov ao odklonili'. a proporčno reprezentanco vT«d. od zadnje pomladi ao * tudi konservativni delavaki J"ditHji namreč prece* nančill. N "''nu jim zre vsa farna avt-dogovora, a katerim Je bi-d.iavatvo ogoljufano za avojo "••Varuzacijo. . [>nigi vzrok trmoglavoati delčkih prMatavnikov j« večin-princip, katerega je v zad-m |rtu formuliral narodni d*, Prismnje na načrt ' »r^kih magnatov bi pomeni-" **vrž*nje tega principa, ki je u °r*anizirano delavstvo sigur- no najvažnejša teoretična pridobitev lanskega leta. . Odlična družba, katero je bil predsednik Roosevelt sprejel s svojim osvaj^ittn nasmehom, se je razšla, ne jnhi napravila kupčije. Volk in koza za enkrat še ne bosta skupaj spala. Jeklarski magnatje so s svojo potezo vseeno toliko uspeli, da je delavski odbor za enkrat o-pustil misel na delavske volitve. Pri teh manevrih je vseskozi sodelovala delavska tajnica, ker je pač dobra duša in kot taka želi le harmonične odnošaje v jeklarski industriji. Ampak do teh ne bo prišlo, Domačevesti Adamičev članek New York. — Louis Adamič je v zadnji številki revije "The Natioir objavil zanimiv Članek o kopanju in prodajanju "butle-garskega" trdega premoga v vzhodni Pennsylvaniji. Radijski koncert iz Belgrada Chicago. — Zadnjo soboto popoldne smo slišali koncertne točke Iz Belgrada, glavnega mesta Jugoslavije, ki je bil v radiu prenešen v Združene države in v Chicagu je bil oddajan s postaje WBBM. Operni pevec Jo-vanovlč in operna pevka Popo-vič sta pela narodne srbske in hrvaške pesmi in orkester je i-gral razne melodije. Petje, ki je bilo izvrstno, je statika precej skazila. To je bil prvi koncert v Belgradu, ki je bil oddajan v Ameriki. Rudar ubit pri delu 8pring Canyon, Utah. — Dne 2. januarja je bil tu ubit pri delu v rovu v Standardvillu Nick vsaj ne z barantanji v Wash ing- "Vr , tonu. Imajoč pred seboj izkuš-'Kultj' aUr 61 ,et ,n doma «> nje avtnih delavcev, so tudi je- klarski delavci uverjeni, da bodo prišli najprej do organizacije s piketnimi linijami. Kakor sedaj izgleda, bo prišlo do večjega organizacijskega vrvenja kakor hitro se' položaj v jeklarski industriji nekoliko izboljša. Leto 1985 bo skoraj sigurno videlo obnovitev večjega boja tudi v tej industriji. POTEK PROCESA PROTI BRUNU —ftAUPTMANNU Flemington, N. J. — Glavni Hauptmannov odetnik Reilly je naznanil, da bo v četrtek imenoval štiri osebe, dva moška in dve ženski, ki so po njegovem mnenju odgovorne za ugrabitev in u-mor Lindberghovega otroka. Odvetnik vsekakor meri na bivše služabnike pri Lindberghu. Ena izmed teh bo menda Betty Gow, bivša pestunja otroka, ki je zdaj prišla iz Škotske z namenom, da bo pričala za državo. . Druga važna državna priča bo dr. John F. Condon, ki je pod imenom "Jafsie" posredoval med Lindberghom in neznanim ugrabiteljem ter mu izročil odkupnino na pokopališču Raymond v Bronxu (New York). Dr. Condon je večkrat obiskal Haupt-manna v zaporu, a do danes še ni znano, če ga je identificiral kot pravega, kateremu je izplačal Lindberghov denar. Tragedija srbske družine zaradi boiičnega darila Oravica, Jugoalavija. — To je povest o pravoslavnem božiču, o sinovski ljubezni Jurija Niko-'lajla in o tragični irnirti treh ljudi v vaški goatilni. Nikolaj je dolgo let bival na Ograkem, kjer je narpravil majhno bogaatvo in ae odločil za vrnitev v avojo vaa. 8 aeboj je prinesel 10,000 dinarjev da Jih izroči materi lu seatri kot bo-žično darilo. Ko j« prišel v gostilno, ne je vpisal kot tujec, ker je hotel mater in aeatro presenetiti na božični dan z darilom, obenem pa ae Jima bo dal spoznati. Mati. ki ni spoznala v tujcu] svojega sina. je videls densr in se ga polakomnila. 8 hčerko sta sklenili, da ga umorita, kar sta tudi storili. Nikolsjs sta zabodli. ko je spal. Ko Je bila poz-ne je ugotovljena Nikolajeva i-dentiteta, se Je mati obesila, hči pa Je akočila v vodnjak, kjer je utonila. Vaota 10.000 dinarjev je bila porabljena za pogrebne stroške trojice.- t Svete nedelje na Gorjancih. Njegova bivša žena, s katero je bil rasporočen, živi z otroci vred nekje v Chicagu. Nesrečen padec Graneille, 111. — Ignac Ostanek, član društva št. 18« SNPJ, je padel tako nesrečno na ull-cj, pokriti z ledom, da si je zlomil nogo v členku. Nahaja se pod zdravniško oskrbo doma. Jfovjgrob v Cleveiandj^ Cleveiand. — Zadnje dni je umrla na posledicah operacije Amelija Suštaršlč, roj. Strmole, stara 42 let in doma iz St. Vi-/ da pri Za^ični na Dolenjskem. V Ameriki je bila 21 let in zapušča moža, dva sinova in hčerko. Bila je članica društva št. 142 SNPJ. Novi grobovi v starem kraju Cleveiand. — Mary Stanovnik je prejela žalostno vest, število švicarskih intelektualcev in vo-dolnih osebnosti vseh političnih strank je nemški vladi poslalo spomenico, v kateri jo urgirajo naj izpusti is koncentracijskega taborišča znanega nemškega pacifista in pisatelja Carla von Os-aletakyja. _ On je bil prijet" takoj |H> po-žigif parlamenta in vržen v zapor. Pozneje je bil premeščen v koncentracijsko taborišče v Son-nenburgu ta od tam v par drugih taborišč. Njegov edini prestopek je bil, da je bil pred polastitvijo vlade po nacijih vodilni pacifist. Radi tega je še vedno preganjan po konfinacijskih zaporih. Član ni bil nobene stranke. Spomenica pravi, da podpisani — več ato prominentnih Švicarjev — intervenirajo pri vladi tretjega rajha zgolj iz človekoljubnih ozirov. Hitlerjevo vlado urgirajo, naj Izpusti Oaaietakyja na avobodo radi njegovega ala-bega zdravja In jo pozivajo, naj s tem a vetu tudi dokaže dejan-ako svoj toliko naglašani paci-flzem. Je pa malo upanja, da bo ta intervencija kaj pomagala, ker nacijl ne poanajo nobenega človekoljubja, željo po miru pa na-glašajo Iz prlročnostl. Hitlerju služi njegov "paclflzem" za krinko, pod katero Nemčijo tajno oborožuje. POL MILIJONA POSAARCANOV PRI DEMONSTRACIJAH Saarbrueoteeii, Posaarje, 7, jin. —Prebivalstvo posaarske doline se Je včeraj razdelilo na dva tabora, ki ata v paradah ln na ahodih demonstrirala drug proti drugemu za in proti po-vratku Poaaarja v Nemčijo. Glasovanje o tem vprašanju se vrši prihodnjo nedeljo. Demonstracije ao bile mirne, le nekaj malega je motilo mir. Hitlerjevih demonstracij sa Nemčijo ae Je udeležilo okrog 250,000 oaeb, protihitlerjevaklh pa okrog 200,. 000. Ce Je to kakšno merilo, bo glasovanje izpadlo nekako pol In pol. Za Francijo nI nobenih demonstracij, 0|M>zlclJa proti po-vratku v Nemčijo (socialisti, komunisti In nekatere katoliške organizacije) agitlra za atatus quo, to Je, da Poaaarje ostane pod m pravo Lige narodov. r»——i Nakladanje letala, a katerim namerava letalka A meha Kar-hart poleteti is Hsvaja v Združene država, na parnik Lerline. Nacijsha " j usti- ca" ne počiva Berlin - Nacljaka "ljudska nodiSča" mi z*po«lena po v»ej Nemčiji Že dalj čaaa. V Berllau je bilo zor*t aretiranih 24 članov socialistične delavska stranke In poet a vi jenih pred to faši« stično sodišče, Kazen petih, ki ao bili oproščeni, ao bili vsi obsojeni na kazni od nekaj mese cev do treh let zapore. Po tri leta so dobili trije delavci. OMofteni m bili "kolektivnega izdajatva". Bili ao rmmreč, član) podzemMkega animacijskega gibanja. SOVJETI OBTOZU-JEJO "VELESILO" VOJNE ZAROTE Miaikva. — Neka mogočna država, ki pa ni imenovana, podpira malo državico, katere kon< zul v J^eningradu Je baje dal denar morilcu Herglja Klrova, komunističnega VfKlltelja. To obtoibo vsebuje u visi ni člarnk Pravde, glasila komunistični strsnke. (l/eonid Nikolajev, k| Jt umoril Klrova 1. decembra, Je v svoji izpovedi, ki so Jo sovjft »U oblatiti objavile, baje rekel, da je prejel pet tisoč rubljev od nekegs konzula v Leningradu). Pravda pravi v uvodniku, da za malo državico stoji velika ln mogočna država, ki smatra voj no proti Mevjetskl uniji za sveto misije. Njej cilj je, da z voj-no doM-že Bpr«-m»mlx» «edanjih mej evropskih držav. 93 oseb rekenih M nasede ne ladje M lami, Kis. — Parnik Kava-na. last VVard linije, je,v »obo. lo naa del na koraljne kleči *e* verno od otočja liahame in o« krog 60 milj Južno mi Kloride. Na parniku, ki Je plui is New Vorka na Kubo In v Mehiko, Je bilo 81 potnikov in 126 oaeb posadke, Kolikor Je bilo znano v pondeljefc. »o 't\ j črpani. . Prošnja žen rudarskih stav* karjev, ki so Jih naslovile upravitelju premogovnih družb, so prlneftle intervencijo In obljubo kompsnij, da jim bodo preskrbele delo. prosveta BS=a PROSVETA THR KNLIGHTKNRENT glasilo 1» lastnina slovsnssa naftodns JSDNOTS Or*M d am4 k, tW iwmm mmumi imhm m tdruUm. drUv Oi«s CkteNi) to Ssm* MM M M«. MM M P*l WM. IIS M UU* toMi M CkkSS« to Cfr. 91M m »to Wto. »II m S* tou. M In«««*" "s!ka«rl»Um r«u* l fvr um umiu4 suut (mm* CfckM**l •m! Ciito m m ••« Cl«*r* H l» P* (•nici mntrto m m pm t**t Cmm «» S«lu»W hu»*m «*im <«rti*. K-toM. iu.) vrMto iK,*Utouiiu to v »utoto. to to pri UMI pettato* i _ A4««*ttoiM r»U» «• nr.rm.ol HuMOlfU hum u4 umulkriud mtkto* »iu m( m r«tur»«4 ottorff ■MuarrifU »ucl. M •torl«. pbf- s«*"*. »SI M *m\y »kM. »cromv««.^ to Mir «44raMM »M M**to« It H*. I>w lau IIA i ItolMBi PROSVETA * MIT-t* S*. u«mtoto A««. Cfctof*. uumto. MSMSSS <»r THK rEDSSATKD PSBSS 136 Roosevelt ov "novi red" Predsednik Roosevelt je v svoji poslsnicl, naslovljeni novemu kongresu, zsdnjl tsdsn omenil "novi red'\ ki prihaja v Ameriki, ampak U "novi red" prihaja v "mejah in duhu ameriike ustave." • Pravilno 1 Vse, kar prihaja v zadnjih dveh letih pod režimom "new deala" je v mejah in duhu ameriike ustsve — v mejah In duhu starih ameriških trsdicij in institucij. Ampsk vse to ni "nov red", to je itari nd. Da se vrsčs stsrl red, nsm je Rooseveltovs poslanica najboljfts ?ričs. Predsdenik Je naznanil kongresu, da je alt relifnega sistema. Ta sistem mora biti likvidiran, odpravljen ln nsdomeAčen ,bo s sistemom relifnega dela za tri ln pol milijona brezposelnih. Ostali milijoni brezposelnih — nihče ne ve natanko, koliko Jih je, kar je zelo žalostno spričevalo admlnlstracijske "efflclency" 1 — bodo prepuAčfcnl lokalnim organizacijam javne in privatne dobrodelnosti. Sistem relifnega dela bo tak, da ne sme konkurirati s privstnim kapitalom! Delavci bodo plačani od vlade tako nizko, da baroni privatnih industrij ne bodo v strahu, da jim delavci uidejo k javnim delom. Vlada bo izvrAevala ls ona dela, ki ae privatnim kapitalietom ne izplačujejo! Predsednik je nadalje rekel: "Velike neenakosti so Ae med nami. Preveč privilegirani sloji Ae niso iztrebljenl in premalo privilegirani Ae niso dvignjeni." Ali ni to po starem? — Predsedik je tudi rekel: "Noben pameten člp-vek nima namena, da bi uničil motiv prolllšf ta motiv pomeni pravico, da si lahko pridobimo sredstva za dostojno življenje zase in svoje družine ... Mi bomo Ae nadalje priznavali, da večja individualna sposobnost js vredna tudi večjega plačila." V tem smislu je govoril tudi Hoover, ko je nsglašal "krepki individuail-fltm"! 1 Dokler predsednik Roosevelt tako govori, naj ne vara samega sebe In drugih, da je to nekaj novega, ali da Je to nov red. Vse to kaže, da stari red Ae živi v vseh svo Jih glavnih pognankih, čeprav je precej polomljen in oklsAčsn. Jasno Je tudi to, če stari red kljub zdravilom "new deala" propade, ne bo umrl po zaslugah Rooseveltove administracije. Glasovi iz naselbin t- torek, 8. januarja Zanimivo beležke Is rasnih krajev Novi stroji Jeklarski baroni v South Chicagu so pričeli z instaliranjem novega procesa ia .valjanje jekla. Ogromna nova naprava bo stala barone brez malega dva milijona dolarjev. To je ena stran tega napredka tehnike. — Druga stran pa je — kakor poroča Roy A. Kel*ey, predsednik 4. distrikta unije Jeklarskih in železarskih delavcev — da bodo s pomočjo omenjene nove naprave Atirje delavci Iz-vrAiii delo, katerega je doulej vrAllo 126 mož. To je ob kratkem vsa povest. lisroni bodo izdali dva milijona dolarjev za nov procres valjanja jekla — izračunali pa so, ds se jim ta dva milijona kmalu povrneta f milijonskimi obresti vred s povečano produkcijo s manjAiml stroAkl. To je kspitalistična stran tahničnegs napredka. Kapitalistu Je ve« napredek tehnike v tem, da ae produkt njegove tovarne podvoji, potrojl ali podeaeteri, stroAkl za delo ps padejo .na ničlo. Najidealnejia Iznajdbe &n kspitalista bi bila, če bi tovarna obratovala brv* delavcev, s samimi stroji In cn *a m,t! dovod J a bi vodil ves obrat! To je individualistično glvdanje na razvoj t£h!*)k*. Kaj Italist »ploh ne gleda drugače. Nov «;roj nima sani pomena, če nI njegov in če ga ne izkoriAča zase KapiteHfl nima in sploh noče Imeti pojma o mtnnlhčm jHimmu tehničnega napredka. Tako je v razredni družbi. Kako malo jo Ae ljudi, ki to razume! In najbolj žalostno je, da je (e rr« d nami ogromna večina delavcev, ki tega ne morejo razumeti! O, da. delavci se hu-d u je jo n.s »tro,e, nu nove Iznajdbe, ki Jim odjedajo žanluiek in jih mečejo na res to v armado brezposelnih, nočejo pa razumeti, iS bi bila modernt tehnika' neizmerne koristi za vse člo-veAtvo. če bi bila v sociahti šluibf, Ce bi stroj delal za vse ljudi, bi bil blagoslov če pa dela le za t nega ali deset ljudi, je za ostale proklet-stvo. Tega nočejo razumeti! Kam pojdejo delavci? Med nami kar mrgoli hisUrikov, ki se penijo v kampanjah proti^o-munismu, aocializmu in radi^alitmu sploh Ampak pravih vzrokov, ki dnevno plodijo bedo, trpljenje in radikalisem, nočejo videti! Hlepi so. Caa pa j«, da spregledajo delavci. Razno iz vzhodnega Ohia Bridgeport, O. — NI Ae tako doljp, ko mi je neki naročnik Prrtvete |„ Proletarča is bližnjo naselbine rekel: "Jožo, zakaj kaj voč ne piAeA v naAa dva lista, ker tvoje dopise rad čitam?" Mo* goče jih on res rad čita, vsi ps ne.«« Ps morsjo biti mends že zanimivi, ker p njih vedo tudi komunistični voditelji angleAke narodnosti. One 24. dec. ml je rekel glsv-ni vodja komunistične stranke v Bridgeportu, neki Američan, da sta ae z nekom ravno par dni prej pogovarjala o mojih dopisih. Kdo Jih nJim prevaja, ne vem, vem pa, da Prosveta s tem dobivs več poznsvalcev, ki bi drugače sploh ne vedeli, da obstoji. V okolici Bridgeporta je zadnja dva tedna razsajala neka epidemija, ki je podobna influ-enei. Zadela je otroke in odra-Ačene. Tudi meni in trem sinovom ni prizsnssls. 8 tare j Ae ga je prijelo isti dan, ko smo Imeli priredbo soc. kluba It. 11. Mislili smo Že, ds bo treba opustiti igro, v ksteri je, nastopil, pa Je vseeno nekako prerinil, d^ je Ala stvar naprej, . Programa, ki ae je vrAil 29. dec., ne bom opissval, ker sem ga vodil asm. Vendsr ao ml rekli nekateri, da jih ne smemo pozabiti povabiti, kadar le kaj alič-nega priredimo. Udeležba js bila tako volilu kot že dolgo ne. Raspoloženje dobro in nobenih neprllik. Le plve nam Je prehitro zmanjkalo. In ker amo imeli dovolj newyorčana, Je bilo tu-dl "okey". Posebno so se odzvale naselbine Maynard, Neffs, Blaine, Msrtlns Ferry, Wlndsor Heights in Ae eelo Clevelsnd je bil zsstopsn. Dobro je bils zastopana s mladino ln odraslimi tudi naAa domača naselbina. V Imenu soc. kluba At. U Izrekam hvalo vssm skupaj. Ns zsdnjl seji tuksjAnje federacije SNPJ so se nsredili potrebni koraki, ds ae prepreči državni zbornici v Ohiu obdavčenje podpornih druAtev. Slične korake ao pod vzela tudi priključena druAtva, ki ao poslala protestne resolucije na prisiojna mesta. Uradniki federacije ao bili izvoljeni val stari razen zapisnikarja, katero delo bom v tekočem letu vrAil jaz. Fsdera* clja je tudi sklenila, da bodo vsa novoprlstopls druAtva pr6sta prispevkov za #tlr| mesece. Pri* hodnja seja bo četrto nedeljo v aprilu ob 2. popoldne v novem domu druAtva 383 SNPJ na Blal* nu. Ker sem bil od božiča do 2. januarja prost, aem obiskal nekaj bližnjih nsselbln glede razpeča* vsnjs AmeriAkegs družinskega koledarja. In kot razvidlm je naAa dolina najslabAa, kar se ti* če delavakih razmer rudarjev. Po drugih krajih ao vaaj čez leto nekaj delali, čeprav zdaj ne delajo. Tukaj pa le od 1. aprila le po dva do tri dni na dva tedna. In da družba prcmogerje Ae bolj draži, jih puati doma vea teden, i v soboto jih pa pokliče na delo ko nalašč. Mogoče je tudi, da je kompanija dogovorjena z re-; llfno komisijo, da Jim ni treba dajati podpore. Razmere so neznosne. Kaj vse morajo ljudje pretrpeti! Kljub temu bo večina Ae rekla: Dajte Rooaeveltu Čaa, pa bo uredil tako. da bo za vse prav. Roosevelt jo lahko dober človek, ampak ne more rabiti bajoneta, ki na oba kraja reže. In to kar on dela. pomeni rakovo pot za delavatvo. In slično tudi vsa demokratska maAina. ki je že vae obdavčila; v naAI državi .hoče sdaj Ae podporna druAtva. Knako r puhli-kanci. Pa naj mi Ae kdo reče, kaj bi bilo. če bi bili socialisti na kr-milu. SlabAe sigurno ne, bolje pa. V državi Connecticut Je bi-lo pri ztdnjih volitvah izvoljenih v državno zbornico le par socialistov (pet), pa jih je gover-ner prisiljen vsbltj na važna posvetovanja. ker bodo imeirv senatni sbornici ravnovesje.. Nas ne bo reAil noben mes|. ! Ja. pa naj bo Sinclair ali kdor-I koti. ReAitev je le v programu In cilju kot ga ia«topa socialistična stranka To priznava danes že dosti učenih ljudi in rasne liberslne verske sekte. Na povrAje prihaja, čeprav gre počasi. Nekaj izvanrednega se mora zgoditi v tej dobi strojne Waafciagtoa. — Pred kongresni odsek zs preisksvo nesmeri- tej priliki pokazal, da Je kos ZAHTEVAJO PRE• UNsJ omenim', ds je bila tudi! ISKAVO HEARSTO udeležba pri koncertu velika — VEGA FAŠIZMA tako velika, da niso mogli vsi v dvorano. Za nekatere ni bilo prostora niti za stati, ka j Ae se-1 I dežev! Tako je bilo tudi zvečer Aldb pokretov je te dni prilla de-pri plesu in zabavi. Vse je bilo putacija profesorjev z zahtevo* izvrstno razpoloženo, mladina, da posveti svoj žaromet tudi na produkcije. Naj aocializem pri- i gt^rii jn prijatelji. fašistično propagando Hearato- de na povrAje že na en ali drugi R d bi o*> polni mizi dobrega grozd-Is parazitom in izkoriščevalcem, nega soka in ojcusne jedi. za kar Novo leto smo pozdravili v fta },rIdn° 8krbela P"ja^lj Saj-di, da nam prinese kaj boljšega. ko ln Postrežljiva so- Pa dosti boljAega tudi ne smemo Pro?a- . Ir\y takl dyuibl ?arav-pričakovatl, vsa) ne dotlej, do- 00 dom Udl naša »^venska pe- kler bo vladal aedanjl izkorišče- • / - , Rečem naj, da nisem bil v ta ko prijetni družbi vse svoje življenje. Tudi smo zaključili v razgovoru o razmerah v Jugoslaviji, da bi ne valski sistem v tej deželi in po eslem svetu. Znana resnica je, da ae sistem ne ustvari sam od sobe. Ustvarijo ga ljudje. Taki, HakrAni ao ljudje, tak je sis-tem. Tako Je bilo in tako osta- M "ta,no Pod ze pod Hitlerjem", je rekel profesor George C. Counts z učiteljišče v New Yorku. "To je bodisi pričetek splošne fašistične kampanje v Ameriki ali pa le publicitetni "stunt" za razširjenje cirkulacije Hear-stovega Časopisja. Nf j bo is prvo sli drugo, smeriško ljudstvo je upravičeno dobiti odgovor. Njegova metoda jo tško podobna Hitlerjevi propagandi v Nemčiji, da dviga ostro ~sum-njo pri vseh patriotičnih Američanih." Kongresni odsek ni deputaciji dal nobenega definitivnega odgovora glede njene zahteve. ■ ■i I v V lada tozi za Paweaovo posojilo Chicago. — Kakor izgleda, bo zvezni vladi predla trda predno bo prišla do 60 milijonov od 90-milijonskega posojila, katerega je dobil "Hell «n' Marla" Dawes pred tremi leti od vladne rekon-strukcijske finančne korporacije za svojo skrahirano banko. Vlada je dobila povrnjenega le 30 milijonov, za stalih 60 milijonov je vložila pa tož^o proti delničarjem skrahirane banke. Tožba je bila vložena na sodišču v Chicagu, Washlngtonu, New Heavenu in New Yorku. Reporterji bodo prošlavili obUtnico tvoje organizacij• New York. — Pnro obletnico ustanovitve organizacije Writers Union bodo proslavili pisatelji, reporterji in uredniki na veli-|kem shodu dne 18. januarja v New Yorku. Na tem shodu bodo ne. * • Ns novega leta dan pa smo Imeli v SDD prav lepo priredbo. To je bil koncert mladinskega pevakega zbora, katerega i>ou-čuje Louis Seme. Ta zbor obstoji komaj tri mesece. Čudimo so, da ae je moglo otroke v tako kratkem času toliko izučiti. Koncert ae Je izvrstno obnesel. Is tegs se razvidi, ds se ds Iz mlsdlne marsikaj napraviti. Samo vstrajnoati je treba. Ml vai vemo, da je mladina razpoložena in razposajena, da rada skače ln nori. — aaj smo bili menda val taki. ko smo bili mladi. Am- Ijem nikdar več. K zaključku se najtopleje za hvalim Joe Sajku in njegovi prijazni soprogi, Franku Ber-gantu in njegovi ženici ter vsem ostalim prijateljem. Da bi se le večkrat zbrali skupaj na takem sestanku, prepevali naše slovenske pesmi ter bili veseli! I.ouin BarboriČ. hoteli tam ži-1 p^ drugih gtvarI razpravljali 11-letnim kra- ;tudl 0 brezposelnosti med temi j delavci in splošnem položaju v " časopisni industriji. Shoda se bo- IJSTN1CA UREDNIŠTVA Frank Stebly. Black Diamond, VVash.—Avstro-Ogrska je imela ob izbruhu svetovne vojne okrog BO milijonov prebivtlcev, Nem-pak pevovodja mr. Seme se je ob čija pa okrog 65 milijonov. do udeležili tudi reporterji in u-redniki, ki so zastavljali pri listu "Newark Ledger". Cikaikim komunistom obetajo trdo pe$t Chicago. — Policijski komisar James P. Allman je izdal policiji novo odredbo, po kateri mora biti vsaki aretirani komunist izročen industrijskemu policijskemu oddelku, ki je poznan tudi kot "rdeči Akader". Ta oddelek se odlikuje po sadistični brutalnosti in je bil organiziran za pobijanje "prevratnih" elementov. Nevidni vodniki v zraku Modema letala so med poletom v stalni iv«i < S letališči. To zvezo vzdržujejo brezžični va-lovi, ki vodniku letala ne sporočajo samo vre. menskih vesti in raznih navodil, temveč jim da. Jejo tudi možnost, ds s radiogoniovnetri ostanejo v predpisani smeri. Letalo oddaja v zraku dogovorjene znake, ki jih sprejema posebns postaja na letallAču, in ta postaja je potem tpoaobna, da iz njih izračuna trenutni položaj letala ln njegovo smer, ki ju nato z morebiti potrebnimi navodili za spremembo smeri sporoči letalu. Ves opisani postopek je razmeroma lahek in tako točen, da je mogoče postaviti nekakAno "zračno kretnico", ki preprečuje, da bi dve letali na isti progi in v obratnih smereh trčili akupaj. Sistem deluje izborno tudi v meglenem vremenu. Razumljivo je, da ao ga izkoriattti tudi za usmer-janje letal pri pristajanju v meglenem vremenu. A kakor vsak sistem, pri katerem ima veliko vlogo še vedno človeška prisebnost in pszlji. vost, ima tudi ta napako, da utegne v odločil-nem trenutku odpovsdsti. Katastrofe ao potem skoraj neizogibne. Zato so iskali že od vsega početka načinov, ki bi kolikor mogoče izločili odvisnost od človeške posornosti. V tem pogledu je velike važnosti najnovejAa metoda sa "slepo pristajanje", ki so Jo odkrili v Nemčiji in le uvedli za rama velika letališča, kakor v Berlinu in Hannovru. Izumitelj te metode je berlinski tehnik dr. Erneet Kramar. Princip njegovega izuma je na kratko sledeči: Kar je sa mornarja stalna signalna naprava na kopnem, to Je za zračnega pilota nova sig* nalnica za ultrakratke valove. Ti v*!ki mu kale pravo in nepravo smer s kazalcem tudi optično. Omenjamo, da deluje to skoraj avtomatično brezžično signaliziranje ie kakšnih 800 m od središčnice vodilnega žarka, tako da je že težko zaiti iz njegovega območja. Za pristajanje je važno tudi vprašanje, kdaj naj letalec ustavi motor, da pride v drsečem poletu pravilno na tla. V jasnem vremenu to za spretnega pilota ni težek problem, hudo je pa v msglL A tudi to vprašanje je sedaj rešeno a pripravo, ki spominja v nekem pogledu na prvi signal in na glavni signal pri železnicah. Gre za oddajnik, ki 2 do 8 km od pristajalne točke pošilja kratke valove navpično v zrak in seče vodilni žarek. Ti kratki valovi povedo krmarju z dvema črtama, naj motor u-stavi in preide v drseči let. Na koncu proge j« potem Še en podoben oddajnik, ki s šestimi črtami zapove letalcu, naj letalo položi na tla. Posebno važno pri vseh teh signalnih napravah na ultrakratke valove Je to, da v ničemer ne motijo normalnega sprejemnika na letalu, tako da dobi ta lahko še v zadnji minuti kakšno eventualno potrebno povelje, n. pr. obvestilo, da ne sme pristati, ali kakšno drugo navodilo. S pomlajevanjem ni nič Angleški vojaški zdravnik Arland je objavil senzacionalen spis, v katerem razkriva, zaksj je v zadnjih letih postalo okrog prof. Steinachs in Voronova vse tako tiho. Vzrok je preprost: oba raziskovalca nista imela a svojimi nekoč tako senzacionalnimi operacijami nobenega trajnega pomlajevalnega uspeha. Arland j« preiskal 15 operirancev in operirank, v 14 primerih ni ugotovil absolutno nobenega izboljšanja v primeri s stanjem pred operacijo, ena Izmed pacicntk pa je kazala izboljšanje, ki j« pa preveč neznatno, da bi opravičevalo nevarne poralajevalne operacije. Poaebno operacija J*> metodi Voronova povzroča vnetja, ki ogražajo pacientovo življenje. > V znanstvenih krogih ao zbudila Arlandova Izvajanja veliko pozornost in Je pričakovati hudih debat. Vsekako je videti, da pomlajevanja.' kakor smo si ga predstavljali nekoč. Ae ni na svetu. Morda pa bodo večji uspehi nekrvs-vo metode z novo^ridelsnim umetnim spolnim hormonom, ki Je končno tudi uspeh Steinacho-vih raziskovanj. <- r I »" n>HWi (»eneral llermann (Bering, glav al Hitlerjev pomaga*, nabira na ce«ti prispevke * /m podpiranje revežev. I Ved par Ml Je Hitler Ae kria dva metra. Hud naliv 12. decembra je povzročil veliko nevarnost ob Lo-gaščici. Začela je naraščati in vsa kotlina do Jačke je pod vodo. Voda je dosegla zvečer poslopja obmejne čete. in so se morali vojaki izseliti. Ponoči pa je voda dosegla tudi vas Zajačko. Vso noč so kmetje praznili hleve ter tirali živino na varno. Drugi dan je bil Brod že poplavljen. Več hiš Je bijo do strehe v vodi. Logatčani pravijo, da take povodnji ni bilo že od leta 1865, ko ie tekla voda okrog kolodvora. Cez dva dni pa je voda upadla, napravila pa je veliko škodo. V nevarnosti so tudi hiše ob izlivu Ljubljanice v Savo. Ljubljanica je narasla že za tri metre in hiše stoje že v vodi. Utopljenko so potegnili iz Ljubljanice pri Zalogu. Pri njej so našli dokumente na ime-Elizabeta Jesenko iz selske doline. Morala bi v zavod sv. Terezije v Ponikvah na Dolenjskem. Kako je zašla v Ljubljanico, ni znano. Najbrže po rtesrečl, ker Je ženice bila nekoliko slaboumna. Dež še zmerom prši. A lahko se zgodi čeznoč, da zapihajo mrzli vetrovi in dobimo sneg in žlindro. Filozofija hladnih dni _ -M V . Tako zvanih "prehodnih Ča sov", jeseni in pomladi, se ljudje zelo bojijo. Kaj lahko dobe tedaj zaradi vremenskih preobratov katarje lažjega ali tudi težjega značaja. Po najnovejših raziskavah pa bi morali jesenske bolezni vrednotiti drugače nego pomladna o-bolenja. Jeseni j« namreč odpornost proti bolezni veliko večja nego pomladi. Znano je, da pomlad kaj rada pobere stare ljudi in jetičnike, dočim prenašajo jeseni bolje. Med drugim bo razlaga za ta pojav v 11 m, da zima slabi človekovo odpornost in da ima tudi vrsta sončnega žarenja veliko vlogo. Sele v našem času so ugotovili, da vsebuje svetloba ultra-violetne žarke samo pomladi in poleti, dočim jih med oktobrom in marcem v nižinah ni. To je v zvezi z različijlm vpadnim kotom sončnih Žarkov. Clm bolj poševno vptfdajo ti tarkl, tem večja je pot, ki jo morajo opraviti skozi ozračje ln tem večja je nevarnost, da se. ultravioletni žarki na tej poti Izgube za nas. Tako je naravno, da je v jesenskem ln zimskem času pri nas posebno pogosta bolezen rahltis. Ts bolezen je izrszito v zvezi s pomanjkanjem ultravloletnlh žarkov ln jo sato danes tudi u-spešno zdravijo z ultravioletni-mi preparati in umetnim obsevanjem z uitravioletnimi žarki. Zakaj je nahod v tem času taks pogost? V Človeškem telesu je ns milijone bolezenskih klic. V normalnem stanju tvori proti njim samo potrebne obrambne snovi, ki zadržujejo njih razmnožitev. Kadar padejo vniuije temperature, bi moralo telo povečati produkcijo obrambnih snovi, a tega ne stori tako hitro, da bi začasno ne prevladovali bacili in se raz-besneli posebno nad dihalnimi organi, ki so mrazu najbolj podvrženi. Tako se pojavi nahod. Zakaj nam mraz pordeči lica? Veter nekako masira obrazne mišice, pospeši krvni obtok in posledica so rdeča lica. Ce stopite po z*mako-sport-nem udejstvovanju v toplo sobo in vam lica postanejo žareče rdeča, pomeni to, da je del toplote, ki jo je telo proizvajalo zoper vnanjl mraz, sedaj odveč. V mrazu se je žil je stisnilo, v topli sobi se spet rszširl, kollčns krvi, ki se pretaka skozenj, ss poveča in odvaža odvišno toploto skozi rdeča lica na prosto. Ce pa ste napol zmrznjeni in je koža Že vsa rdeča in razpoka-na, tedaj se je tkivo začelo razkrajati, rdeče krvno barvilo se je že izločilo iz krvne snovi, Ljudje, ki imajo vedno rdeča lica, so lahko prav zdravi, rdečica je znak, da jim telo proizvaja mnogo topJote. Abnormalna rdečica pa kaže, da prevladujejo v krvi rdeča telesca. Zakaj nam v mrazu šklepetajo zobje? Ce vas mrazi, vam mora telo bolj "zakuriti". 75 odstotkov vse te toplotne produkcije se izvrši v mišicah. Zato zadostuje, da se gibljete in že vsm postane topleje. Ce pa ostsnete negibni ns mtstu, da telo samo pobudo za gibanje, organizira vam namreč splošno drhtenje mišic. Naj prvo Povodenj v okolišu Ia Crescenta, Csl., ki js nsprsvlls vsliko zapuatitsv svojih domov. reagirajo drobne podkožne mišice, ki stisnejo kožno površino skupaj, dlačice se postavijo pokonci — in že imate najlepšo "kurjo polt". Ce to še ne zadostuje od navadnega šklepetanjs z zobmi do splošne treslice. Tako si pomaga telo samo. _ Zakaj nss hud mrsz boli? Enostavno zato, ker vpliva na nešteto živčnih končkov, ki ao raztreseni po vsej kožni površini. Ob trebuhu je živčnih koncev, ki jih imenujemo mrslotne točke, največ, na koncu jezika js po •pet razmeroma največ nasprotnih toplotnih točk. Ce vpliva mraz na nas, povtročljo te Živčne točke hitro in močno stlanje-nje mišične okolice, kar Ima sa posledico povišanje toplote. . Po prehitrem stlsnjenju pa trpijo tudi živci, ki posredujejo občutek bolečine, tako da nastane skoraj istočasno dvojni občutek: bolečina ln mm, Ker vodijo živci bolsčins dražljaja hitrejs v možgane nego temperaturni živci, se dogajs, ds občutimo v o-strem tmrasu naj prvo bolečino ln šele potem mraz sam., . Zakaj morajo Hvali slmo pre-spsti? Clm se v naravi temperature znitžsjo, se pri Živalih, ki imajo navado zimo prespatl, zgodijo Čudne spremembe. Po spremembah v gradnji In delu krvnih iles se jim telesna temperatura zniža nrillčno na stopnjo rvnanje temperature. Istočaano postanejo živali bolj lene in počasi zapa-oejo v spanje, ki traja običajno šest mesece v. VČasi Jih pa zbudi velik mraz, včasi Jim ne zadostuje tudi zaloga hranilnih snovi, ki so si Jih nabrale v telesu. Tedaj se Jim telesna temperatura večinoma takoj zviša in ostanejo budne za ure, dneve ali tedne. Med zimstfim spanjem živali ne mrejo od lakote, ker so je njih telesna presnova tako znižala, da vztrajajo z zelo majhnimi zalogami! hrane cele mesece. Nizka telesna temperatura jim vztrajanje še slajša, ker je poraba "kuriva" za to nizko temperaturo minimalna. Dr.—tn v Zivl. ln svetu. Električno gnojenje Elektromagnetskl toki pospsšu-jsjo ugodno rsst pridelkov. — Holltsr ls srsks. — Zslesne In jsklens žice kot prsvsdnlkl s-Isktrlks v ssmljl Ciilspstsil Plotufti. škods In prisilila prebivalce ns BARUCH KUJE DOBIČEK IZ DELNIC ZLATEGA RUDNIKA 9 r r* Wf*m ti ■ Skakanje s letal e parašuti je postal« na t a Jen šport Maaov Zveze ca kemičao la zračno obraabe. Hovjetakl uniji. Klika kaže skspine; Borba z m«glo in dimom Dva najhujša aovražnlka Angležev Kdor nI Še nikoli doživel gosto, oljnato angleško meglo In videl, kakšno Škodo povzroča prometu in človeškemu zdravju, ne ve, ksko nujna je borba proti tej megli in dimu poleg nje. 12 <*l*t. vseh nenadnih smrtj na Angleškem Ima svoj vzrok v pljučnih boleznih, ki jih povzroča je me-gla. Statistika uči, da poskoči v štirih, šestih tednih po tetkl megli število smrti neverjetno navzgor, smrtni primeri zaradi vnetja dihalnih organov n. p r/ zs 100 odst i In dim? Te dni so izračunali, da so v zadnjih 2* Istih Jsdali na Angleškem okrog 60,000,000 funtov za popravo škode, ki Jo Je na poslopjih povzročil dim. NI čudno, da izdajajo stroge u-krepe proti tej mori In na njih podlagi so n. pr. v Gis*gowu v zadnjih dv*h desetletjih ugotovili majhno izboljšanj«. Toda ideal bretdimuega mesta se na ta način seveda ne da dosuči. Za-to ugibajo najboljše angleške glave, kako bi učinkoviteje nastopili proti dimu, pri šemer bi ss pokszalo znatno izboljšanje sevsds tudi glede megle. Dimu Okrog mssts, kjer je treščilo, so Is dsvno opazovali, ds dobi listje rsstlin bolj temno zeleno barvo. Isto Je s travo, kiN rsss v bližini železnih ali ličnih ogrsj in • paradižniki, ki ss ne vtpen-jsjo ob prekljah v villno, tsmvsč ob žici. Nsdsije J« »nuno, da zra-ss naj boljts pšenica na avstu, kanadska, v 90 do M dneh, dočim potrebuje nsšs slmsks plenica okrog dni, poletns ps okrog 136 dni prsdsn dozori. Sploh je zsnimivo, da rastline pod enakimi toplotnimi, talnimi, svetlobnim! in vodnimi pogoji proti severi) Cedsljs bolje uspe vsjo. Zakaj to? Znanost st Je dala I« pred u« kaj časa odgovor na to vprals-nje. Bližina semeljakegu mag netnegs tečsja, kjer so alektro-magnstskl zemeljski toki moč nsjli, učinkuje ugodno ns rsst ln pridelek, ,Uto tsko Js udar strele zvezan a produkcijo aohtra Iz zraka, ki je rastlinam na<-boljše gnojilo, žične ograje ln jekleno žice, pb katerih au vzpenjajo paradižniki, pa vodijo zračno električne toke do zemlje, kjer se vrši kemični proces, ka terega uspeh je dušik — nsjčl atejše gnojilo za rastlin*, Po tem dognanju ni bilo čud no, da so začeli ekspsrimentirs-ti na vse načine, da bi elektriko, ln sicer v prvi vrsti tisto, ki Je zastonj zemeljsko in ozrsčno, postavili v službo poljsdelstva. i Mnogi atrokovnjakl sicer še ds nea dvomijo, ds bi mogli na ta I način doseči kakšne vsčjs uspehe, s ts dvom se mors razpršiti ob poskusih, kakršne Js livršil n, pr. švedski profesor I Nekdanji sanjavi trubadur je namreč postal samotarski filozof, ki je v svoji samoti skušal priti do dna zamotanemu vprašanju: človeka in človeškega hotenja . ., (Konec) mi ne ostane časa. Nobenih felja fne smem imeti, nobenih iluzij. Zdaj moram iz rodnega mesta, zapustiti moram edinega človeka, ki mi je drag. Dolgo se ne bova videla", je tiše dodala. "Poročiti se ne moreva, ker ne more dobiti službe, jaz pa komaj toliko zaslužim, kolikor potrebujem za življenje. Se vesela sem lahko, da toliko imam, da se mi je ponudila boljša služba. Brez pomišljanja sem jo morala sprejeti, ko je bilo toliko tekmecev!" Krista ni znala nič odgovori ti. "Devetnajst let . . je zaše* petala. Deklica je pa nadaljevala: "Najtežje je odločno prijeti, kar se vam ponudi. Najtežje je odločnost. Trdost lastnega glasu. O, kolikokrat sem malodušna! Kolikokrat bi hotela položiti roke v naročje in se prepustiti valovom ... Da ne bi nič delala, ne bila odločna, nič. Da bi bila samo ženska, imela moža, ki bi zame skibel, otroka . . Strmo je deklica zasrepela daljavo, Smehljaj ji je izginil z obraza, mehki smehljaj, ki daje obrazu podobo. "... če bi imela otroka, da, potem bi imelo kaj zmisla. Za otroka bi rada delala, vsako žrtev bi prenesla zanj. Tako pa . .. tako je pa brez zmisla." Krista se je zdrznila. Deklica je opazila. '♦Oprostite mi," je tiho rekla. Krista je molčala. Besede tuje deklice so še dolgo odmevale njej. In spoznala je, kako nepri-rodna je nevkorenlnjenoet. Oči so ji obstale na cvetkah, ki jih je dal Petrček. * Tujka je idela vase zamišlje no pri oknu. Toplo in hvaležno jo je gledala Krista. Bilo ji je, kakor bi bilo teh par preprosti)} tujkinih besed odprlo v njej novo spoznanje, novo smer. Tja, kamor spada. In čeprav je bilo drugo jutro megleno in neprijazno, da se ni mogel med njima nič prav razviti pogovor, sta se vendarle toplo in prisrčno poslovili. Kakor bi se bili že dolgo poznali ln kakor bi ju kaj več vezalo kakor samo o-no, kar sta skupaj doživeli: vožnjo v noč k — Petrčku. Vožnja noc Napisala MIlan Htone Počasi je vozil vlak iz postajne lopo. Uči so postajale vse manjše. Vlak je pospešil hitrost, zavozil skozi predmestje ln pustil hiše za seboj. Ob oknu spalnega vagona Je stala mlada žena. . Strmela je skozi orošeno steklo, gledsla luči, ki so vstajale in se izgubljale, gledala ples isker in čutila v nosu naje in dim. Knolično u-darjanje koles ob tračnice Jo Je utrujalo. Pred nekaj minutsmi se je bl-Is Krista poslovila od svojega mola in sinčka, Se je videla resni Gustavov obraz pred seboj in sijoče Petrčkove oči. ko ji je ponudil cvetke skozi okno. Staln je pri odprtem oknu in jima mahala v pozdrav. Potem je vlak po. tegnil iz lope. In tedaj je Izne-nada zagledals daU-č zanaj na peronu neki obraz. Ljub in drag obraz. Rdgarjev. Kako to. da Je Kdgar prišel na postajo? se Je vprsšala Krists. Kako je mogel izvedeti, da se odpelje? Saj ni vendar z nikomer o tem govorila. Samo Gustav Je vedel, zakaj zapušča mesto. V službi, kjer je bila doslej, je povedala, da je dobila nekaj boljšega, in zato ne. danjo odpove. Toda to nI bil edini razlog. Krista je vedela, kako l>omemben Je njen korak. Čuti-la je odgovornost tega. če žena zapusti svojo družino. Toda prav tsk o Je čutila, da mora (spremeniti dosedanji . način življenja Vsakdanje srečanje z Kdgarjem ki Je delal V isti pisarni, ju Je če- __________ _________ dalje bolj prihliševalo. Njegovo 1 In planila Is apanja. Ob njeni po- tujih vplivov presodi svoj položaj in se odloči. Z nemirom je mislila na bodoče dni. Toda ta trenutek ji ni bilo mar |K>mislekov, imela je e-no edino željo: spočiti se in ne premišljevati . . . Stopila Je v spalni oddelek. Postelja je bila pripravljena, snažno in lepo zravnane so jo Čakale bele blazinice. Njena ročns torbic« je ležala v mreži in na njen Petrčkov šopek. _Vwla je iz kovčega drobnari Jo, ki Jo ponoči potrebuje. Pid-žamo, brezpetnike, nočno haljo. Knjigo in cigarete. Gornja postelja je bila še prazna. Upala je, ds bo sama v oddelku. Sla si je umivat roke in se po-gledals v zrcalu. Videla je, da je nenavadno bleda in da imajo njene oči čudno prestrašen izraz. Kmalu je legla. Prižgala je ma. lo žarnico in vzela v roke knjigo. Pa ni brala, Jfrudno ji je počlva-In glava na blazini. Mehki rjavi lasrje so Ji senčili »raz. Vse mirneje in tiše je postajalo v njej. ^ Tedaj je potrkalo. Sprevodnik. Prosil je za listek. Ko Je odšel, je stopila v oddelek mlada da-mii Krista s* je napravila, kakor da spi. Neznosno ji je bilo, da bo morala deliti ozki prostor s tujim človekom. Toda enakomerno udarjanje koles jo je vendarle uspavalo. Izpod polpriprtih trepalnic Je še videla, kako Je vitko mlado dekle sptaalo po lestvici v gornjo posteljo. Dih svelonti je začutila in dobro ji •je delo. Kakor vonj gozda je bilo, duh po svetih jagodah ... a v tem je te zaspala. Vlak ja neutrudno drdrsl v temno noč. Tedaj je Krlatina vzkriknlla nemo snubljenje je Kriati težilo sožitje s meAem.' Trpels Je zaradi te raztrgsnostl in ker ni i« notranje zdvojrn'»ti našla druge poti. je odšla z doma. da brez »telji je sedela ona druga in jo driala za rokeTKakor fantek se je zdela v svoji drobni pidiaml t viaokiml nogami, majhno glavo in kratkimi lasmi, ki ao ji pa- dali na čelo. In tako metne oči je imela. Krista jo je začudeno pogledala. "Nisem mogla zaspati", je tiho rekla deklica."Tako tiho je bilo In tedaj sem vas slišala, kako ste v spanju zajokali. Stopila sem dol in sedla k vaši postelji. Takrat ste postali mirnejši in ste spet zaspali. Le vaše roke! Nemirno ste si segali po čelu. kakor bi hoteli nekaj pregnati, nekaj zlega . .." "Nekaj zlegs? ..." je obotavljajo se vprašala Krista in pogledala tujki v oči. Deklica je molčala. Pobožala Je Kristo po roki. "Ne smete več Jokati!" Je rekla. "O, saj vem. kako hudo je iti z doma in zapustiti ljudi, ki so nam dragi ..." Krista je vzdignila glavo. "Gledala sem", Je nadaljevala deklica, "kako hudo vam je bilo alovio. Videla sem vašega mofta in fantka z velikimi svetlimi očmi. Ali ste za dalj časa odšli? , . ." "Za več let. Mogoče za zmerom." Zdaj je bilo izgovorjeno. Zdaj je slišala lastno besedo. Za zmerom je hotela zapustiti moža ln otroka. Svojega Petrčka Dolgo sta obe molčali. Strmeli sta v temno noč. Kristo je zazeblo, tesneje se je ogrnila v o-dejo. Deklica je vstala In šla k oknu; Pramen luči je zletel čez njeno postavo, čez njena nelna otroška ramena. Potegnila Je po oroše-nem ateklu. Zdajci se je obrnila. "Ne smete jokati! Ne vrnete podleči čuvstvu?" je skoraj krik-nlla ln njen glas. Še malo prej tako mehak, je postal trd in odločen. "Devetnajst let mi Je", Je na-daljevala« MPet let sem te v službi. Sel »e preživljam in staršem pomagam. Vas dan delam. Za ase Dva dogodka ' Dva dogodka, ki nimata na videz nobene zveze: Dne 8. oktobra je prišel iz zaporov zaradi tatvine obsojen človek brez stalnega bivališča, rojen v Trstu, pristojen nekam v Brežice. 2e dolgo let ilvl brez navezanosti kamorkoli, njegova najbolj pogosta znanka je še jetnlška celica. Zasebne lastnine ne priznava. Je eden tistih majhnih tatičev, ki so se v dol gem brezdelju odvadili delati, pač pa so se navadili krasti. In hodijo po svetu, ne da bi napravili bogve kakšen zločin, ampak tu pa tam vzamejo kakšno suknjo, ali kakšno drugo drobnjari-Jo, pa so tudi takoj pripravljen iti v zapor, če jih zaloti stražnik. V zaporu imajo vsaj poste Ijo, imajo red. čeprav jetnišk red, Imajo hrano — ln z vsem tem so zadovoljni. To jim odtehta svobodo na cesti. Eden teh je torej možak, o katerem smo zgoraj povedali, da je prišel zdaj na zimo iz zapora Izgnali so ga Iz Ljubljane za pet let. Kaj. ga čaka zunaj? Mraz sneg, prehlad, raztrgani ^evlj*! — pa ni nič čudnega, če si tak človek, vajen aresta. zaželi na zaji V ljubljanski jetnlšnici l-majo v celicah centralno kurjavo. ni ravno mraz. In so tega možakarja zasači 11 prve dni novembra v Ljubljani. kamor se Je vrnil brez dovoljenja, ln ga aretirsli, češ. ds je nekomu ukradel suknjo v Mostah, ljubljanskem predmestju. Možakar je takoj priznal: res je. prosil sem vbogajne, zagledal sem suknjo, pa je kar šla z mano In še je rekel: "Mar mislite, ds sem tako neumen, da bom ostal čez zimo zunaj, če sem že poletje prebil za zapahom?" Pred dnevi Je stal pred sodnikom. Kar venel je bil, dobre volje je govoril. da bo zdaj dobil novo "fasun-go". Sodniki so mu naložili za tatvino suknje — 700 tfin je bila vredna in lastnik jo je dobil nazaj, torej ni nič oškodovan —p nič manj kakor oaem mesecev. In br se je vrnil v mesto kljub izgonu, je bil obsofen še na nadaljnjih 10 dni zapora. Drugo leto sredi poletja bo torej spet na prostem. / - -——-Slika kaže sobo bi moderno opremo velike moskovske radio-postaje ob priliki, ko je bil poslan prvi program na kratke valove v Ameriko. Tako s tem možakarjem. Listi so poročali o tem in so kajpada objavili tudi obsojenčevo ime. Živi pa v Ljubljani še neki drug možakar. Ni tat ne tatič, u-gleden zobni tehnik je bil oz. je najbribe še, imel je lep atelje, ki smo ga v inseratih pogosto občudovali. In v lepo družbo je zahajal, sami odlični ljudje. Pa veste, kaj se je pripetilo temu človeku? Aretirali so ga pred" tednom. V zvezi je z neko nemoralno zadevo. Baje so se dogajale prav v njegovem tako občudova-nem ateljeju nečedne stvari. Po mestu se mnogo govori in marsikaj, deloma je gotovo pretiravam), a vendar: možakar sedi v zaporu in sodniki preiskujejo. To je dogodek drugega možakarja. Listi so napisali dve, tri vrste o tem. Sejveda imena v tem primeru niso objavili, kakor tudi ne imen onih, ki so baje zapleteni v to afero. Seveda, saj so zapleteni v afero baje sami ugledni ljudje! To sta dva dogodka. Eden je revež in je ukradel suknjo. Dobil je 8 mesecev in njegovo ime so časniki pribili na sramotni o-der. Drugi Je ugleden človek ln ga dolžijo hudih nečednosti. Njegovo ime prikrivajo, na sramotni oder njegovo ime ni prišlo in vsekakor tudi ne bo. O milijonih Karoline Prahove, ki je umrla v Aleksandriji, »o nekaj časa govorili, da bodo prišli morda v Slovenijo in Beograd, kjer se je javilo nekaj potomcev. Ugotovilo pa se jke zdaj, da ti niso v sorodu s pokojnico. Največ upanja do dediščine pa ima pokojničin brat Jože, ki živi Že dolga leta v Gradcu in je avstrijski državljan. Prahova sta po rodu iz Kostanjevice. Brata Jožeta zastopa ' zdaj neki beograjski odvetnik, ki pa težko da bi uspel. Kajti Karolina Prahova je zapustila svojo bogatijo ne-kefriu samostanu. Njeno oporoko skuša Prahov odvetnik zdaj o-vreči. Teroristi se selijo. — Avstrijski socialisti so v tajnih letakih sporočili javnosti, da je Madžar-ska poslala v Avstrijo večje število hrvaških emigrantov teroristov, ker se Madžarska boji, da bi kakšna mednarodna preiskovalna komisija našla na Madžar, skom še kaj teroristov. Iz Avstrije pa so teroriste odpravili dalje v Italijo, kjer se počutijo še najbolj varn*. Med njimi je tudi Perčec. voditelj. Do zadnjega novembra je živel na Madžarskem ter bival nekaj časa v Su-botišču. neksj časa v Oedenbur-gu. Na sprehodih ga je spremljal vedno sam policijski podrav-natelj. V Oedenburgu je potem dvignil v neki banki 50,000 pen-gov, nato odpotovsl v podravna-teljevi družbi v Budimpešto in od tam v Italijo. Baje je ostal do zadnjega na Madžarskem, da je pomagal uničevati sledove za teroristi. Italija je spre.ela vse teroriste ter jih nastani v južnih predelih. _ Pokornik se je pritoževal nad sosedi v višjem nadstropju: "Pomislite. »noči. počno po polnoči so ti ljudje ropoftli s nogami in celo s palico po tleh!" — "Nesramnost!**- Th vi ste se seveda zbudili r* — "Ne. delal sem še." "Kaj ste pa,delali?" — "Vadil sem se na stoji pesa v ni." S svetilko k nevesti Kmet je srečal na cesti soseda s prižgano svetilko v roki. "Kam pa greš?" ga je vprašal. "K nevesti." . "Cemu ti bo pa potem svetilka! Jaz sem šel k svoji punci zmerom brez nje.", "Sem si mislil, ko sem tvojo ženo prvič videl." e Zakonska desetletnica Žena: "Ali bova jutri zaklala gos?" ,'Mož: "Zakaj neki?" "Jutri poteče vendar deset let, kar sva poročena!" "Ali je mar gos tega kriva?" TOREK, 8. JANTJARJa JABOLKA SO ŽLAHTNO SADJE, pa tudi adrariino. Priporočljiva aa posebno sa slabokrvne |j„. di, sa nervosne in za tiste, ki mnogo aede Jabolka spadajo zaradi obilice vitaminov med najboljše in naj-izdatnejše sadje. Sestoje iz vege-tabilnih rastlinskih vlaken, beljakovin, sladkorja, gumija' ja-bolčne kisline, apna, vode — to je posebno važno — precej fosfqrja. Fosfor namreč čudovito izpopolnjuje živčno materijo v možganih in hrbtenici. Kislinski deli jabolka so posebno blagodejni za ljudi, ki mnogo sede. Zaradi obilice železa so jabolka priporočljiva za bledične ljudi, saj je znana resnica, da železo kri redi. Pri boleznih živcev je jabolko na glasu pomirjevalnega sredstva. Ce ješ sirova jabolka, moraš gledati, da jih dobro prežvečiš. Kdor sirovih jabolk ne prenese naj rajši uživa kuhana ali pa pečena. Priporočljivo je, da čežano (jabolčno kašo) steriliziraš (vkuhaš v pari), da imaš tudi spomladi in poleti jabolka na razpolago. Uživanje kuhanih jabolk po-spešuje tudi prebavo drugih jedi, zlasti močnatih in stročnic. Tudi posušena jabolka (krti-lji) so zelo zdravilna. Najbolj zdrava so )>a vendarle sirova. Kdor le more, naj jih je neolup-ljena, zato pa dobror oprana. "Ves zaslužek aem zapil ...» V Heuerswerdi na Nemškem so oblasti prijele nekega noto-ričnega pijanca, ki je zapil ves svoj tedenski zaslužek. Obesili so mu na vrat tablico z napisom "Ves svoj tedenski zaslužek sem zapil" ter ga vodili po ulicah, da so ga ljudje zasmehovali. NAROČITE SI DNEVNIK PR0SVET0 Po sklepa 10. redne konvencije sa lahka naroči aa list Proevste Is pri-šteje dva. Url, štiri ali pet člaaov Is ene družine k sni naročnini List Prosvets stane sa vso ensko, sa člana ali nečlana $6.00 sa oso letno »trot-nino. Ker pa člani še plačajo pri asesaisnta 11.20 sa tadalk, sa Jim te pri šteje k naročnini. Torej sedaj ni vzroka, reči, da Je lbt predrag sa tisa. Z'. J T'U Uatn,n» ,n Sotove J« e vsaki drašlai nekdo, ki bi rad čital list vsak dan. Caaa lista Protesta ja: Za Cicero In Ckloago Jo.....$7JI 1 tadalk la................6.M S tednika la.,.............5.1« S tednike in.............. 3.M 4 tednike te...............171 8 tednikov Ia..............U! Za Zdrui. država ia Ksnsdo $6.00 1 tednik in................ 4.80 2 tedniks in...............S.60 3 tedniks in............... 2.40 4 tedniks in............... 1.20 5 tednikov in.............. nič ______ Zs Evropo Je.............TfiToo Izpolnite spodnji kupon, prllošlto potrebno vsoto doaarja sli mobm Order v pismu in si naročite Prosveta, list, ki Jo vaša laataina. Pojasnile:---Vselej kakor hitro kateri teb članov pronaba biti član SNPJ, mlj.1 «JrTn d*?ll5f ln ^ "ht€val svoj list tednik, bods fL ? dotl*ne, ?ru4in«' kl uko »kupno naročena aa dnevaik Prosvsto, to tskoj naznaniti upravniitvu liste, in obenem doplačati dotttso «1 ,Ak0 Ufm n# ,tor*- todaj nora upravništvo snilati datum za to vsoto naročniku. PROSVETA. SNPJ, 2M7 So. Lairndale Ave* Chicago, IU. Priloženo pošiljam naročnino sa Hat Proevsto vsote $............... Ime.........................................ČL društva št.......... Nsslov ......-........................... Ustsvite tednik in fs pripiiite k moji nsročnlnl od sledečih članov mej« družine: i 1 * ............................................ČL društva št. .................................. .........ČL draštva it. ........................................... ČL draštva št. ............................................ČL draštva it. Meato ..,,,............ ...........................i/imti ........... ...........< Nov naročnik.................................................. TISKARNA S.N.P.J SPREJEMA VSA v tiskarsko obrt spadajoča dela » r. Tiska vabila za veselice in shode, vlaitnlce, časnika knjige, koledarje, letake itd. v slovenskem, brvaUkem. slovaškem, češkem, nemškem, sngleškem Jeziku in drugi* VODSTVO TISK AKNE APEIJRA NA ČLANSTVO S.N.IU.. DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI Vsa pojasnila daje vodstva tisksrno Cona smerna, unijsko dalo prva vrste Pilite po informacije na naalev: S. N. P. J. PRINTERY 2«',7 59 SO. I.AWNDAI.B AVENUK Telefon Rnrkwefl 4904 CHICAGO. II.K Tam ee dobe aa