Družbeni proces, ne pa šolska reforma
Konec marca bo v  razpravi v skupSčini SRS prsdlog o usmerje-
nem izobraževanju. Mnofle izobra-ževalne, pa tudi druge ordamzacije čakajo zatonska ciotočiia v prepri-čanju, da bodo le-ia razjasnila in dorekla konkretne usmanlve in programe. Vendar v preosnovi vzgoje in izobraievanja v na5i drui-bi ne govorimo o izkljufino šolski relormi. ampak o družb^nem pro-cesu, ki bo bistveno vplival na vse dele druzbe in Se posebno na zdru-ženo delo. Čakanje na zakonska določila lahko pomeni tudi nedora-slost sporazumevartju in dogovar-janju med združenim deiom in šol-stvom
V  beiigrajski občini so srednje šole interuivno sodelovale z upo-rabniki njihovih kadrov.  Posabno kvalileto v razvijanju usmerjenega izobraževanja   in   dogovarjanju   z združemm delom pa so dosegli na Lzobraževalnem centru PTT.
V  razgovoru z Jožetom Kozar-jem. direMorjem Solskegacenira jn Jožico čeSnjevar.   sakretarko OO ZK, sta se oba slrinjala, da bi le izpolnjevanje lekočih nalog v preo-brazbi fiolstva imelo za posledtco več nerazčiSčenih vprašanj. Njihovi rezultati so sadovi stalnega razvija-nja   koncepla   v  okviru   njihovih možnosti in v dogovarjanju z upo-rabniki njihovih kadrov. Pri tem je
treba upoStevali dejstvo, da je slo skozi center v petnajstih letih pn-blizno dva tisoč redmh m (isoC izre-dnih diplomantov. kar je dokajSen del vseh zaposlenih v PTT dejavno-stih.
Pri snovanju sistema usposablja-nja so na PTT centru upoitevali inierese ŠolajoČih, kot tudi delav-cev za nadaljnje izobraževanje in so zato zagotoviii zadostno Sifino pri izobraievan|u za osnovni poklic ter le temu nadgradili možnosli za usposabljanje na višji in visoki stopnji. Ob tem bi kazalo dosti več narediti v kadrovskih službah upo-rabnikov. kalere bi v primerni teamski   sestavi   (sociatni  delavci.
sociologi, psihologi) proučile ra-zmere. v katenh delavcl uporabfja-jo pndobljeno znanja in opozorile na potrebne spremembe oziroma dodatne elemente usposabljanja.
Sodelouanja med zdnjžanim de-tem in PTT centTorn )• v primeriavi. s sodelovanjem v drug?h izobraže-valnih dejavnostih dobto PTi dc-javnosl bo znolraj posebne izoDfa-ževalne skupnosti za promet in zvezo ustanovlla temetjno izobra-ževalno skupnost, znotraj katere bo med drugim poirebno razrefiili nekatera odprla vprašanja svobo-dne menfava dela To pomeni, da bo potrebno spremenni sedanji proratunski sislem financtranja. Ki praviloma povzroia problsme pri nagrajevanju pedagoških detavcev, hkrati pa ima tudi nesprejemljive normattve in standarde Interes zdmzenega dela za razvoj šolstva se je ze izkazal npr. v fmanciranju gradnje pnzidka, ki bo omogoial normalno domsko zivl|enje.
Tesno sodelovanje med združe-nim delom m šolskim centrom"pa ni le pn financiranju. ampak tudi prr zagotavljanju prirnernih delov-nih mest diplomantom Vsi učenci so ze od prvega lelnika žtipendisti delovnih organizacij, tako da cen-ter, upo&tevajoč seveda osip, uspo-sablja v okv.ru potrebnih kapacitet.
V septembru so ludi pred cen-trom PTT nekaten problemt. Nsre-Šeno je vpraSanje učitefjev novih predmeiov (fizika. kemija. biologi-ja...} kot tudi prostorskih kapaci-tet. V taki situaciji bo potrebno te-sno sodelovanje in medsebojna pomofi vseh srednjih šol
Optsan razvoi je v veliki meri re-zultat dobrega delovanja druibe-nopolitičnih organtzacij m še po-sebno OO ZK. Vsi komumsti so vkljufieni v dogajanja v cenlru in z delovanjem v samoupravnth orga-nih. sindikatov m mladmski organi-zaciji pnspevajo k doslednemu \z-polnjavanju dogovorjenth usmen-lev. Osnovna organiiacija 2K je bi-la mesto. kjer so se oblikovall pred-logi konkretnih reŠHev sistema Lismerjeriega tzobraževanja kot tu-di sredina. ki je redno spremljala idainosl pouka ln delo z mladimi Skoraj vsak član OO ZK ima man torsko lunkcijo. člam ZK - učenc pa delujejo v ZSMS. Komuntsti v Soiskem ceniru opoz^rjajo na kra tek stik v delegaiskem povezova nju, sa) niso vabJjeni na seje dele gaci) za vzgojo in izobraievanje preko kaierih bi se dalo marsikate ro vpraSanje hitreje in kvafitetneje rešiti
Čeprav je potrebno nekaj vpra žanj Še razreštd, Izobraievalni cen ter PTT te deluje v skladu z nafiel usfTierjenega izobraževanja. Delav-ci in učenci Solskega centra seza-vedajo, da zakonska norma lahkc prodstavlja le crko na papirju, fie n. uveljavljsna y praksi in dopalnjeni z izkuSnjami \z prakse.
JANKO PUČNIK