Poštnina plačana v gotovini.
MBKNI^lANEVajEMNE-aVAROVAlMICEVgUBlJANI
Izhaja dvanajstkrat na leto. — Celoletna naročnina za člane Vzajemne zavarovalnice 0'40 Lit, za vse ostale 6 Lit.
Izdaja: Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani. — Uredništvo in uprava v Ljubljani, Miklošičeva c. 19. Telefoni: 30-21, 30-22, 30-23, 30-24.
LETNIK VI.	'	SEPTEMBER 1941XIX	ŠTEV. 9
Ožiraj brtitovslce solsse__________________________
(Simon Gregorčič)
Oznanjujmo, skazujmo in izvršujmo vedno in povsod pravičnost in ljubezen! To nam veleva ura, ki jo preživljamo. To je glas božji, ki nam kliče in govori iz bojnega groma.
Ali bomo ta glas božji poslušali in razumeli ?
Zdaj imamo priliko pokazati, da ga razumemo. Nastopilo je pomanjkanje; živila so nam strogo odmerjena. Pa kdor jih ima s čim kupiti, si jih bo že preskrbel. A kdor nima?!
Revščine je bilo vedno dosti. Zdaj je bo na kupe.-Poletje se bo že kako pretolklo; a zima, ki je redno huda, bo letos še hujša.
Zdaj pokažimo Slovenci, da smo si res bratje med seboj! Živeti moramo vsi! Saj nas je itak malo — ali naj še en del teh od hudega pogine? Kako moreš ti, ki imaš vsega za potrebo in čez potrebo, mirno in zadovoljno uživati, kar imaš, ko poleg tebe tvoj brat poginja? Ali si človek — ali kaj si?! Če si človek, in še bolj, če si kristjan, ne moreš tega mirno gledati. >Kdor ima premoženje tega sveta in vidi svojega brata v potrebi, pa zapre svoje srce pred njim, kako prebiva ljubezen božja v njem?« vprašuje apostol ljubezni.
Treba je, da zastarele pojme o imetju času primerno prilagodimo in spremenimo. Zasebna last je seveda upravičena. To pove narava sama; tisti, ki pobijajo zasebno last ter hočejo, da je vse vseh, se v praksi sami prepričujejo, da je popolna enakost vseh nemogoča, ker narava tega ne dopušča. A pravica do zasebne lasti ni absolutna in neomejena. »Moje je in s svojim delam, kar hočem,« tako tisti, ki imajo, mislijo. Prijatelj, ne tvoje, marveč božje je. Kar imaš, nimaš sam od sebe, saj nisi iz nič naredil. Stvarnik je vložil v zemljo zaklade, od katerih živimo. A Stvarnik je namenil te zaklade vsem ljudem. Vsem, katerim je dal življenje. Če jim
je dal življenje, jim je moral dati tudi pogoje življenja. Kako naj žive, če pogojev življenja nimajo ?
Ali zdaj razumemo, da človek nima absolutne neomejene pravice do svoje lastnine? Če bi to bilo, bi navsezadnje mogel en človek vse zaklade sveta nagrabiti v svoji roki in bi rekel: »Moje je in s svojim delam, kar hočem,« bi nikomur nič ne dal, vsi drugi ljudje pa bi morali poginiti. — Dasi se kaj takega v resnici ne bo nikoli zgodilo, vendar je ta logični sklep pravilen, in ta logični sklep je dokaz, da človek ni brezpogojno gospodar svoje lastnine. Gospodar vsega je Bog, človek je le oskrbnik in mora upravljati svojo lastnino po božji volji. Volja božja pa je, da vsi ljudje žive; da imajo, kolikor za življenje potrebujejo.
Kdor torej več ima, kakor potrebuje, je dolžan od svojega dati tistim, ki nimajo toliko, kolikor potrebujejo. Če ni dolžan iz stroge pravice, je dolžan iz ljubezni. Summum ius je v tem primeru summa iniuria. Najstrožja pravica — najhujša krivica. In ta krivica — kolikokrat se godi, a se imajo krivičniki za največje poštenjake!
Temu mora biti konec! Konec pa bo le, če zavladata med ljudmi popolna pravičnost in ljubezen. In zato je naša dolžnost, oznanjati pravičnost in ljubezen z vseh streh, po vseh cerkvah, po cestah in trgih, po hišah in polju, po listih in knjigah, vedno in povsod! Tistim, ki pa tega še nočejo slišati, je treba trobiti na ušesa toliko časa, da bodo spre-slišali.
Boj umazani sebičnosti! Glejmo in učimo gledati v trpečem bližnjiku brata! To je tudi edino pravo rodoljubje in narodnjaštvo, resnična ljubezen do domovine. Kdo pa je domovina, če niso ljudje, ki tukaj prebivajo ? Kaj mi hočejo sami hribje in doline — brez ljudi? Ti šele
dado domovini dušo, življenje. Živela domovina! se pravi: Živeli moji rojaki, ki tu prebivajo! Zato si pomagajmo medsebojno, da moremo vsi živeti! Potem bo domovina živela. Drugače je »domovina« prazna beseda; bolj samoljubje, kakor bratoljubje.
»Lepše je dajati, kakor prejemati«, trdi sv. Pavel in ima prav. Nič ni lepšega, nič slajšega, kakor drugim dobro storiti, trpinom gorje lajšati. To tisočkrat odtehta zavest: »Imam!« Imej! A imej za to, da rabiš po pameti in potrebi in da — daš!
»Dajte in se vam bo dalo, dobro, potreseno, zvrhano mero! S kakršno mero boste namreč merili, s tako se vam bo odmerjalo.<
Vi govorniki nimate lepšega predmeta, kakor govoriti o pravici in ljubezni. Vi pisci nimate lepše naloge, vi javni delavci nimate lepšega poklica, kakor je to. Nič lepšega, ni® boljšega ne morete govoriti, pisati in delati, kakor sta pravica in ljubezen. Pravica in ljubezen nad vse!
Le pravica in ljubezen moreta lice sveta spremeniti. Brez teh dveh bo svet ostal jama razbojnikov. Napravimo povsod pravici pot, napolnimo svet z ljubez« nijo in ga bomo preustvarili!
Le potem bo svet po tej drugi svetovni vojski boljši, — ne slabši, kakor je bil po prvi.
To je, kar nam veleva sedanja ura, kar nam Bog govori v tej uri.
Ali bomo razumeli ta božji velelnik?..«
*
Op. ur.: Gornji članek je objavil »Slovenec« dne 8. avgusta 1941. »Naša moč« je ves čas svojega izhajanja klicala narod k pravi vzajemnosti, kakor se ta naravnost vzorno očituje v pravilih in poslovanju Vzajemne zavarovalnice, ki ji je vodilno geslo: Vsi za enega, eden za vse!
V zadajem času je »KARITAS« med drugim izplačala
cele zavarovalne vsote
ob smrti sledečih članov in članic:
Brane Jera, Podkuže 34, p. Kranjska gora, ISeliškar Vida, Suha 11, p. Škofja Loka, iž i t n i k Marjeta, Žalna 43,
Peterlin Janez, Vel. Poljane 19, p. Ortnek, Debeljak Franc, Mali Log 11, p. Loški potok,
' .Urbas Anton, Planina 13, p. Planina, j . JG r e g o r c Ivana, Huje 25, p. Kranj, «Tancig Ivana, Ljubljana, Bezenškova 21, fK e r š i č Marija, Ljubljana, Društvena 4, pC e b u 1 j Janez, Ljubljana, Kosovo polje 164, Černe Ivana, Gorje pri Bledu 9.
Brezplačno zavarovalno vsoto je KARITAS izplačala ob smrti 11 letnega Kozlevčarja Jožefa, Petrušna vas 31, p. št. Vid pri Stični.
KARITAS.

Z zdravniškega zborovanja. Učeni predavatelj konča svoje predavanje: »Tako sem vam tedaj, gospoda moja, obrazložil sestavine in učinkovitost na novo odkritega zdravila. Zaupajmo znanosti in bodimo trdno prepričani, da se ji posreči odkriti tudi primerno bolezen, proti kateri bomo mogli zdravilo z uspehom uporabljati.«
ZAHVALA
Podpisana se zahvaljujeva za’ izplačilo 38 lir ob roj-; stvu najine hčerke Anice ter za oprostitev mesečnega prispevke
JANEZ in MARTA JAKŠA, s. r. Gradac v Beli Krajini,,
Škotska. Škot pride k zdravniku, ki mu svetuje, naj gre takoj na oddih na planine, ker drugače ne bo preživel pomladi. — »Koliko bo pa to stalo?« vpraša Škot. Zdravnik: »Kakih 50 funtov šterlingov!« — Škot: »Hvala, ne sprejmem. Imam Od pogrebnega zavoda mnogo cenejšo ponudbo.«
Sodobna ljubezen. Vera: »No, Liza, ali si se že odločila, katerega boš vzela, Ivana ali Konrada?« — Liza: »Vsekakor Ivana!« — Vera: »Zakaj pa Ivana, saj je Konrad vendar mnogo boljši kavalir.« — Liza: »Morda je včasih res bil, a sedaj ga Ivan daleč prekaša. Konrad mi vsakokrat, ko iias obišče -prinese le šopek cvetlic, a Ivan prinaša vedno kako klobaso, belo moko, mast, olje..«
Avtogram. Svoje čase je bil zelo popularen 'italijanski novinar Gandolin. Nekateri ljudje pa imajo navado, da zbirajo podpise (avtograme) klavnih oseb. In tako je tudi Gandolina nekdo zaprosil za avtogram. Gandolin mu da kos papirja, na katerega je napravil veliko packo s črnilom. [Prosilec začudeno vpraša Gandolina, kaj naj bi to pomenilo. On na':,»Ali ne vidiš? To so zamorci, |;iiV* temni no£ jffyejo* črno kavo ob črni miri.«
Prof. Maks .Wraber, Ljubljana:
Zdcna^s m nwt iz zosUin •
»Kadar greš mimo bezga, se odkrij,« pravi narodni pregovor in nam pove, v kakšnih čislih ima preprosto ljudstvo to rastlino. Zato tudi vidiš bezeg okrog kmečkih naselij vsepovsod zasajen. Ni je skoraj kmečke hiše, kjer ne bi rastel bezgov grm ali drevo. Divje rastočega najdeš poredkoma kraj gozda, ob mejah, v senčnih globelih, pri studencu ali potoku.
Crni bezeg (Sambucus nigra) je navadno grm z mnogimi pokončnimi stebli, star bezeg pa postane tudi nizko drevo s široko razprostrtimi vejami. Mladina se ne zmeni mnogo za korist, ki jo nudi bezeg, marveč išče mladih poganjkov, ki imajo med kolenci mnogo belega stržena; razreže jih ob kolencih na kose, jim olupi skorjo, iztisne mehki stržen ter si napravlja za zabavo pokalice, sikalice, vodovodne cevi, žlebičke in druge imenitne igrače. — Listi so razvrščeni nasprotno, so neparno listnati (5—7 jajčastih, priostrenih in napiljenih listkov) in smrdljivi. Konec zelenih mladik so velika, rogovilasto razcepljena ploščnata razcvetja, ki jih sestavlja premnogo belih ali rumenkastih cvetov zvezdaste oblike. Bezeg cvete junija in julija (izjemoma tudi jeseni), cvetje močno in prijetno diši, tako da že od daileč opozarja nase. — Na jesen najdeš namesto dišečih cvetov sočne črne jagode; pod težo plodov se mlade vejice kar povešajo.
Črni bezeg je zelo važno ljudsko zdravilo, skoraj nekaka ljudska lekarna. Skoraj vsi njegovi deli se že od najstarejših časov (več stoletij pred Kr.) uporabljajo v zdravilne namene, največ pa cvetovi in plodovi. Toda z zdravstveno uporabo nekaterih delov bezga, zlasti listja in lubja, je združena gotova nevarnost za zdravje in celo za življenje, ker je delovanje teh delov premočno in prenaglo.
Razni bezgovi deli (lubje, listje, cvetovi, plodovi) se splošno uporabljajo kot sredstvo, ki žene na vodo, pospešuje iztrebljenje, povzroča potenje in pomaga pri ženskih boleznih. — Cvetje nabiramo ob lepem vremenu, ko je popolnoma razvito (junija—julija), in ga sušimo na zračnem, a senčnem prostoru, pri čemer izgubi cvetje svoj omamni vonj. Posušenega cvetja ne kuhamo, marveč samo polijemo z vročo vodo. Tako dobimo bezgov čaj ali bolje p o 1 i v e k (1 veliko žlico suhega cvetja na četrt litra vode), ki ga navadno osladimo z medom; priporoča se kot zdravilo pri raznih prehladih, posebno za potenje. — Plodove (jagode) sušimo enako kakor cvetje in pripravljamo iz njih čaj, ki se rabi kot sredstvo za potenje pri prehladih in za čiščenje; iz svežih bobic iztiskujejo bezgov sok, ki se da ohraniti, če ga na primeren način konzerviramo; razredčen z vodo ali v čaju daje prijetno hladilno in zdravilno pijačo, ki vpliva pomirjevalno na živčevje in blaži bolečine. Iz jagod se prideluje ponekod tudi mezga (marmelada). Bezgove jagode so neprijetno sladkega okusa; če jih uživamo sveže, povzročajo lahko motnje v prebavilih in drisko. Brez škode jih jedo razne ptice (drozgi, kosi, gozdne jerebice in dr.). — Z bezgovim sokom so si svoj čas barvali lase, ker vsebuje močno črno barvilo. — Listje ima neprijeten duh, ali vendar kuhajo iz njega zdravilen čaj, ki pospešuje delovanje ledvic, priporoča se bolnikom s sladkorno boleznijo. — L u b j e je zoprnega duha in okusa. Iz posušenega in dobro zdrobljenega lubja kuhajo čaj, ki pa ne sme biti premočen (1—2 žlički zdrobljenega lubja na četrt litra vode) in ga bolnik, tudi ne sme preveč- popiti, ker povzroča bruhanje. Sok, izžet iz svežega lubja ali mladih poganjkov, je v tem pogledu še nevarnejši; pri nepravilni ali pretirani rabi more povzročiti močno bljuvanje, hude notranje bolečine, omotičnost in celo smrt. — Sok ali čaj iz lubja se uporablja pri vnetju ledvic, srčnih in jetrnih boleznih, vodenici itd. Kot zunanje sredstvo služi lubje za obkladke.
Črni bezeg naj zavzema z vsemi svojimi deli častno mesto v domači lekarni, toda z njegovo zdravstveno rabo naj bo združena zadostna mera previdnosti in zmernosti.
Nič manj znano kakor bezeg je tudi brinje, ki ga je več vrst; pri nas je najbolj razširjeno navadno brinje (Juniperus communis). Poznano je v prvi vrsti po žganju brinovcu, ki ga «kuhajo iz brinovih jagod, manj znano pa je, da je’vsa rastlina zdravilna.
Navadni brin je navadno grm, včasih tudi nizko (do 3 m visoko) drevo, zelo žilav in od-j poren v borbi za obstanek; zadovoljuje se s slabimi tli in ga zato najdemo po pustih in neobde-: ianih predelih, po pašnikih in gozdnih čistinah, kraj gozdov, kjer dela včasih komaj pristopne goščave. Mnogo se zasaja po živih mejah, ker dolgo traja in se da dobro prirezovati. — Močno razkrečene veje so na gosto porastle s sivozele-nimi, iglastimi listi, ki stoje vedno po trije skupaj in ostanejo tudi čez zimo na grmu. — Iz listnih pazduh izraščajo (meseca aprila) dvodomne cvetne mačice, prašne in pestične. Iz slednjih se razvijejo zelene bobice (jagode), ki pa dozorevaja šele jeseni naslednjega leta in so modročrne barve s sivkasto voščeno prevleko.
Brinov les je zelo trd in trpežen in sa zato mnogo uporablja v mizarstvu in strugarstvu. Redkeje se kuha in tekočina uporablja kot sredstvo, ki žene na vodo. Prav tako tudi lubje. — Znane in zelo zdravilne so brinove kopeli kot uspešno sredstvo proti revmatizmu. Brinove vejice in lubje se kuhajo več ur v vodi, s katero se potem bolnik večkrat na dan umije po vsem telesu ali skoplje. Kopel sme trajati le kratek čas, ker je zelo ostra. Da omilimo oster učinek kopeli, dodamo brinovim vejicam smrekovih in borovih vejic. Po kopeli naj se bolnik dobro polije s hladno vodo in se čimprej spravi pod odejo. — Med 'preprostimi ljudmi velja brinje (vejice, igle, jagode) kot razkuževalno sredstvo: dele brinja zažigajo, da se razširja blagodišeč dim, z njim tudi kadijo stanovanjske prostore in hleve, bolnike (zlasti porodnice) in bolno živino; jagode in iglice dodajajo mesu, zelju in drugim živilom kot ohranjevalno sredstvo in kot začimbo. Tudi za dimljenje (prekajevanje) mesa uporabljajo brinove veje in les.	■ ^
Tako v ljudskem kakor v uradnem zdravil-, stvu se uporabljajo največ zrele, mesnate brinove jagode, ki imajo prijeten vonj, a gorak okus. Uživajo se sveže in posušene kot razkuževalno sredstvo, za urejanje prebave in vsega’pre-! snavljanja, za čiščenje krvi, za jačanje telesne odpornosti itd.; pogosto se vlagajo v žganje. — Prav poseben sloves uživa brinovec (kleko-vača), žganje, ki se kuha iz brinovih jagod. Spoznaš ga po značilnem duhu in okusu. Požirek pristnega brinovca je zelo dober pri želodčnih slabostih in težavah v prebavilih; velja tudi kot črevesno razkužilo in sredstvo’ pri črevesnih boleznih (tifus, kolera in dr.), na kar se zlastUprijatelji žganja radi sklicujejo. — Brinovo dlje, ki se pridobiva iz jagod, služi kot ohranjevalno in razkužilno sredstvo.
Narava sama je priča zdravilne vrednosti brinja: mnoge ptice se nazobajo brinovih 'jagod, preden se podajo na daljno in naporno pot čez morje.
' •. ;
Razlika. Kakšna je razlika med kačo in odvetnikom? — Kača požre polža in pusti hišo, odvetnik pa vzame hišo in pusti klijenta.
Dobra kuharica. Žena: »Možiček, kaj bom pa dobila, če ti jutri skuham tako kosilo kot danes?« — Mož: »Zavarovalno vsoto iz mojega življenjskega zavarovanja za primer smrti.«
Pri medicinskem izpitu. Profesor: »Našteli ste mi sredstva za potenje. Pa vzemimo primer, da vsa ta sredstva ne bi pomagala bolniku. Kaj bi v tem primeru ukrenili?« — Kandidat: »Poslal bi ga k vam na izpit.«
Dobil jo je po nosu. Gospod ustavi na ulici neznano gospodično: »Oprostite, gospodična, mislim, da sva se že nekje videla.« — Ona: »Tudi meni se zdite znani. Podoben obraz sem res že videla.« — On (ves srečen): »Ali res, gospodična?, Kje pa?« — Ona: »V živalskem vrtu v oddelku za opice.«
Ostra sodba. Nečak znamenitega skladatelja Meyerbeera pride k skladatelju Rossiniju in mu odigra na klavirju pogrebno koračnico, katero jo zložil v počaščenje svojega slavnega in že davno pokojnega strica. Rossinija vpraša: »Prosim, povejte povsem odkrito svojo sodbo o tej skladbi!« Rossini: »Mislim, da bi bilo bolje, če bi bili vi umrli in bi bil koračnico zložil vaš stric.«
ISEIMEISl pilSUiJ KStCElinCSt!
Za popoln uspeh zavarovanja je bistvene važnosti, da vedno zavaruješ pravo vrednost, pravo vrednost poslopij in premičnin pri požarnem zavarovanju, pravo vrednost tvojega dela in pridobitnega učinka pri nezgodnem zavarovanju, pravo vrednost izgube, ki bi za tvoje ljudi in tvoje gospodarske naloge nastopila v primeru smrti in podobno. Kdor sklene zavarovanje, ne da bi ob sklepu vestno precenil vrednost tega, kar zavaruje, ne bo v primeru izgube in nesreče mogel občutiti polnosti blagoslova, ki ga zavarovanje za človeško družbo v resnici predstavlja.
Vrednost zavarovanega objekta se pa tudi v času trajanja zavarovanja lahko spremeni, spremeni zaradi valovanja v denarni vrednosti, zaradi padanja in dviganja cen in zaradi novih nepredvidenih gospodarskih ter družabnih razmer. Zato mora zavarovanec tako rekoč neprestano paziti, če je res tudi y vsakokratnih razmerah pravilno zavarovan.
Poglejmo na primer zavarovanje zoper požar. Gospodar je sklenil tako zavarovanje, da bi v primeru požara res tudi dobil polno odškodnino, t. j. povrnjeno resnično škodo, po požaru nastalo. Ce mu tedaj zgori streha, vredna 2000 lir, bo teh 2000 lir tudi dobil, če je bila streha za to vsoto zavarovana. Če je bila zavarovana za manjšo vsoto, mu seveda zavarovalnica ne more in ne sme izplačati toliko, kot znaša resnična škoda. Seveda pa zavarovalnica tudi ne more in ne sme izplačati več, kot je znašala resnična škoda, čeprav bi bila po požaru uničena stvar višje zavarovana, kot je bila njena resnična vrednost. Sedaj je pa jasno, da imajo poslopja in premičnine danes povsem drugačno ceno kot pa n. pr. pred tremi leti. Prav vse — izvzemši deloma stanovanjske najemnine — se je v zadnjih letih podražilo, podražilo celo za 100 in več odstotkov. Če si tedaj sklenil zavarovanje pred tem dvigom cen za takratno resnično vrednost, potem si sedaj daleč prenizko zavarovan. Čeprav zavarovalna doba še ni potekla, si dolžan v svojo lastno korist zavarovanje popraviti, t. j. zvišati. To storiš
najlažje, če se obrneš na krajevnega zastopnika Vzajemne zavarovalnice. Ti krajevni zastopniki imajo navodila in naročila, ki v vsem varujejo koristi zavarovancev. Zato se jim smeš brez pridržkov zaupati.
Kljub splošnemu dvigu cen se pa nekaj vendarle ni podražilo. Premija je namreč ostala ista, kot je bila v prejšnjih letih. Prav to dejstvo ti ureditev zavarovanja na pravilno višino še posebno olajšuje. Zavarovalnice ob sedanjih premijah le z velikimi žrtvami zmagujejo svoje obveznosti, ker morajo tudi same vsako stvar dosti dražje plačati. Vendar zavarovalnice vedo, da morajo stati v službi naroda in da morajo tedaj čimdalje vzdržati, ne da bi obremenjevale zavarovance.
Kar velja za požarna zavarovanja, velja v nič manjši meri tudi za vsa druga zavarovanja. Če se n. pr. zavaruješ pri »Karitas« za posmrtnino, potem že vsaj približno veš, koliko bo treba svojcem za kritje najpotrebnejših izdatkov ob tvoji smrti. Ne bi bilo pametno, če bi se zavaroval za manj, kot pa bodo po sedanjem tvojem mnenju ti izdatki znašali. Ko se zavaruješ zoper nezgode, kaj lahko preračunaš, koliko bi tvoji ljudje in koliko bi tvoje gospodarstvo v primeru nezgode trpelo. Temu primerno boš določil zavarovalne vsote, za katere se zavaruješ. Prav tako lahko višino rizika preceniš pri sklepanju vseh drugih zavarovanj, preceniš vsaj približno in po načelih verjetnosti.
Vsa ta skrb navidezno vnaša v zavarovanje neki nemir. V resnici je pa prav narobe: Le tisti namreč, ki je pravilno, to je dovolj visoko zavarovan, je lahko res miren v pogledu pričakovanja povsod možnih gospodarskih udarcev. Seveda pa tudi ne sme zanemarjati točnega plačevanja premij.
Zato ti priporočam: Vzemi si med drugimi skrbmi večkrat tudi za to čas, da boš pregledal svoje police in ocenil, če je tvoje zavarovanje še pravilno! Če ni, obrni se na zastopnika Vzajemne zavarovalnice. Če je pa pravilno, ti bo taka kontrola svojih zavarovanj vlila novega miru in samozavestL
ZiiHalsIfa lizanisKi
Nadaljevanje iz 7. številke.
Manjšo hranivno vrednost imajo pljuča mladih živali, ker je v njih manj mesa (mišičja) kakor hrustanca, ki tvori stene dušni-kov (dihalnih cevčic). Približno enake vrednosti je želodec ali, kakor mu navadno pravimo, vampi. Velika večjo hranivno vrednost imajo jetra in obisti (ali ledvice). Jetra so edini del živalskega telesa, ki vsebuje časih poleg beljakovin in tolšče tudi znatne množine krvnega sladkorja, saj so jetra sladkorna tvornica in zaloga v telesu. Omembe vredno je dejstvo, da so prišla jetra v veljavo kot zdravilo. Odkrili so namreč v jetrih snovi, ki vplivajo zelo ugodno in celo močno na pravilno obnavljanje krvi pri raznih krvnih boleznih (malokrvnosti, bledici, belo-krvnosti i. dr.). Te zdravilne snovi se nahajajo v presnih jetrih vseh mladih živali (telet, prašičev, jagnjet, kozličev, kur, gosi in dr.), a se z navadnim pripravljanjem v kuhinji izdatno porazgubljajo. Kdor hoče imeti od jeter tudi zdravilni učinek, mora uživati jetra surova ali pa prav na hitro
pripravljena v pol surovem stanju. Kuhinjskih navodil v te namene je več, ker smo različnih okusov. Za zdravilne namene so izumili že več tovarniških izvlečkov iz svežih živalskih jeter, ki se dajo uživati ali celo vbrizgati v telo. Izvlečke s podobnim učinkom napravljajo tudi iz želodca, ki se pa ne da uživati v surovem ali polsurovem stanju.
Možgani in bela jetra (priželjc) so priljubljeno hranivo, izdatno kakor dobro meso, všečno pa zategadelj, ker se dajo pripravljati tudi v redki tekoči obliki za ljudi s slabotnimi prebavili. Zelo dragoceno hranivo je kostni mozeg, ki vsebuje malo beljakovin (1—2%), a veliko množino tolšče (okoli 80%), in se da uživati tudi surov, namazan na kruh ali drugače.
Prezreti ne smemo hrustanca, ki ga uživamo v obliki telečjih ali prašičjih glav in nog. Hranivna vrednost hrustanca je tolika kakor mesa, dasi vsebuje hrustančevina drugačne beljakovine, klejaste snovi, ki so pa v našem telesu prav tako uporabne in morda
VESEL! DOGODKI
m
V zadnjem času je KARITAS izplačala pd 38 lir naslednjim naročnikom:
Pavšek Marko, Cadole 86,
L a u š Sonja, Ljubljana,
Bajda Pavla, Ljubljana,
Kopač Milena, Vič,
Zajc Angela, Laze,
Rihar Gabrijel, Savlje,
Japelj Marjeta, Notranje gorice, Strubelj Ljudmila, Rudnik, Kržišnik Emil, Ljubljana, Čopar Peter, Ljubljana,
Sirnik Ivan, Dravlje.
Po posebnih dodatnih zavarovalnih pogojili za zavarovanje KARITAS sta poleg tega tudi očdj In mati novorojenega otroka oproščena enomeseč^ nega prispevka. Te ugodnosti so deležni, sama že nad eno leto zavarovani starši in njihovi otroci^
KARITAS.
Zahvala
podpisana se prav lepo zahvaljujeva za izpla* čilo 38 lir ter oprostitev enomesečnega prispevka, ob rojstvu hčerke Silvice. Zavarovanje „Karitas1* vsakomur najtopleje priporočava.
Zahvalo blagovolite objaviti v „jlaši moči“,
Grilanc Justi injosipina, j^ove Jarše 59, Xjubljana
Slabo je naletel. Fičfirič se skuša približati gospodični Veri: »Gospodična Vera, ali hočete p(H stati sonce mojega življenja?« — Vera: »Zelo raj. da. Srečna bom namreč, če bom vedno 149,5500.000! kilometrov oddaljena od vas!«
Skromnost. Večkratni milijonar König je bil zaročen z gospodično Ivo. Nekoč jo obišče irif pravi: »Veš, nič mi ni všeč, kar ljudje o tebf govorijo. Pravijo namreč, da me jemlješ sama zaradi mojih osem milijonov.« — Iva: »Kaj se oziraš na take neumne govorice I Verjemi, da bi te vzela, čeprav bi imel samo en milijon.«
! -*7
/Milo za drago. Sodnik: »Priča, opozarjam vas, da ste pred sodiščem dolžni govoriti samo čista resnico. Povejte tedaj samo to, kar ste sami vi| deli in slišali, ne pa ono, kar so vam ljudje prw povedovali. Najprej nam povejte, kdaj ste rojeni?^ — Priča: »Ne smem povedati, ker to so mi drugi povedali.«
Prijazen nadzornik. Nadzornik proge naleti na samomorilnega kandidata, ki se je vlegel na žei» lezniški tir. Samomorilec: »Ali ima ta vlak zaji mudo?« — Nadzornik: »Da, celo uro! Če se vam' mudi, izvolite na drugi tir, tam imate vlak že čei dve minuti.«
Otroška logika. Pavlek (še le štiri leta mu je): »Mamica, tako me boli trebuh!« — Mamica: »Vidiš, zato te boli, ker je prazen. Zakaj pa nisi hotel pri kosilu jesti?« — Drugi dan pride na obisk stric Jakob. Med pogovorom toži: »Danes me pa že presneto boli glava!« Oglasi se PavlekS »To pride od tega, ker je prazna, pravi mama.«
wm Ut iWV»de
dam tistemu, kdor kaj ve o konju: rdeč >äjmek, visok 1®9 cm, obseg 190 cm, Star 7—8 let. Oddan je bil 12. III. t. 1. v 16. art. puk, žig 847, sedaj gotovo že brez žiga. Razpuščen je bil v Sevnici, Kržišče na Dolenjskem. — Sporočite, prosim, na naslov: Lovšin Janez, Goriča vas 26, p. Ribnica.
Vzajemni zavarovalnici, oddelku KARITAS,
Ljubljana.
Podpisana se najtopleje zahvaljujem za točno izplačilo zavarovalne vsote po mojem možu, kije umrl vsled nesreče. Zavarovana •' sva bila šele nekaj mesecev. To prekoristno zavarovanje vsakomur toplo priporočam.
Prosim, da to mojo zahvalo objavite K „Naši moči*.
Veh Poljane, 18. julija 1941.
Peterlin Frančiška, s.r.
V šoli. Učitelj: >Če razrežemo krompir na osem delov, kaj dobimo, Plavčak?« — Plavčak: ^Krompirjevo solato!«
Med gledališkimi igralci:	Igralca Rajko in
Slavko stojita pred ogledalom in se pripravljata za nastop. Rajko: »Slavko, saj ti si za celo glavo večji od mene,« — Slavko: »In za tisto, kar je v glavi.«
Mladi zakonci. Ona: »Kakšna nesreča, Vladko! Hotela sem te presenetiti s torto, ki sem jo sama napravila, pa jo je pojedel pes.« — On: »Nič se ne razburjaj, dušica. Ce bo crknil, ti bom že drugega kupil.«
Anekdota o Rossiniju. Neki bogataš povabi slavnega skladatelja Rossinija na kosilo. Po kosilu sede bogataš h klavirju in odigra nekoliko skladb. Nato se obrne h gostu in pravi: »No, mojster, kaj pravite k moji igri?« — Rossini: »Hm, v svoji hiši lahko človek počne, kar mu drago.«
Dolgo žalovanje. »Ali^ se je gospa Tinka že potolažila, ko je toliko žalovala za svojim možem?« — »Ah, kje neki! Nimate pojma, kako dolgo traja, preden človeku izplačajo posmrtnino.« (Rajni gotovo ni bik zavarovan pri Karitas. Karitas namreč izplačuje posmrtnino vedno takoj in točno.)
Navihanec. Pepček vodi kravo. Sreča ga sosed Jezičnik in vpraša: »Kam pa pelješ kravo?« — Pepček: »K živinozdravniku!« — Jezičnik: »Ejej, ali je morda bolna?« — Pepček: »Ne ni!« — Jezičnik: »Aha, najbrž se slabo molze.« — Pepček: »0 ne, izvrstna mlekarica je.« — Jezičnik: »Hm, čemu jo potem vodiš k živinozdravniku?« — Pepček: »Kam drugam naj jo vodim, če je pa njegova.«
Vizitka. J. J. Rousseau in Voltaire sta bila velika prijatelja. Nekega dne stopi Rousseau v Voltairovo stanovanje. Voltaira ni bilo doma. Rousseau je pri tej priliki opazil, da je Voltairovo stanovanje strašno neurejeno. Knjige in papirji so ležali vsevprek, po tleh in po pohištvu je bilo za prst prahu, Rousseauja, ki je bil znan kot prijatelj reda in snage, je to ujezilo in s prstom zapiše v prah na mizi besedo: Cochon (t. j. svinja). — Ko je drugi dan na ulici srečal Voltaira, ga je hotel še ustno okregati: »Veš kaj, prijatelj. Včeraj sem bil v tvojem stanovanju...« — Voltaire ga prekine: »Vem, vem, našel sem namreč na mizi tvojo vizitko.«
41
še bolj kakor mesne beljakovine. Vsaka gospodinja ve, da tudi najboljše meso samo ne daje dobre jube, pač pa kosti. Vsaka kost vsebuje nekaj hrustančevine, saj je nastala iz hrustančaste osnove, in pri kuhanju se hrustanec raztaplja, kar daje juhi značilno vsebino. Iz hrustanca in kosti se da napraviti gosta klejasta juha, ki se na hladnem strdi v znano žolico, ki je mnogim priljubljena jed. Ta klej ima pa poleg izdatne hra-nivne vrednosti še odlično posebnost, da je uspešno sredstvo pri raznih krvavitvah. Kle-jaste snovi pospešujejo zgoščenje ali strjevanje krvi v odprtih, krvavečih žilah. Še bolj učinkovit je klej, ki je umetno tako pripravljen, da se da kar vbrizgniti v telo. Iz tega preudarjanja je umevna starodavna navada naših kmetskih družin, da se ob veselih dogodkih, ko se pojavlja nov družinski član, kuha kurja juha, ki je prav za prav v bistvu klejašt zvarek.
0 mesnih shrankih (konservah) in izdelkih treba vedeti, da so vsi v zdravstvenem pogledu manj vredni v primeri s svežim mesom, zato ker se vsako meso rado razkraja in so razkrojnine zelo nevarne.
Najbolj zanesljiv način shranjevanja mesa je naglo shlajenje nepokvarjenega mesa in hranjenje v prostorih s toplino pod zmrzo-vališčem. V takih shrambah se drži meso užitno neomejeno dolgo. Pred nekaj leti so odkrili v severnosibirskih z ledom pokritih močvirjih mamute, slonom podobne živali izza predčloveške dobe, popolnoma ohranjene, njihovo meso je bilo po več tisočletjih lepo sveže.
Klavnice, tržnice, bolnišnice, zdravilišča, gostilne in najmanjša gospodinjstva imajo dandanes hladilnice, kjer se shranja meso sveže v vsakem letnem času.
Drugi, prastari način shranjevanja mesa je izsuševanje. Suho meso se dobro drži v suhih prostorih, v količkaj vlažnih pa kmalu razpada. Zato ni sušenje mesa primerno za vsak kraj in tudi ne za vsako vrsto mesa.
Sol je priznano sredstvo za shranjevanje mesa, ker sol preprečuje rast in razvoj kvarnih glivic. Navadno se sveže meso namaka nekaj časa v razsoli, močni raztopini kuhinjske soli z dodatki, kakor je soliter, ki ohranja mesu še rdeči šar.
Priljubljen način shranjevanja mesa je prekajevanje v hladnem dimu. V hladnem dimu je.namreč neka snov, ki mori škodljive kali ali glivice, nevarne mesu in je prav zaradi tega svojstva dobila ime kreozot, po naše ohranjevalka mesa, ki daje mesu tudi poseben okus. Kreozot se mnogo rabi v zdravilstvu.
Navadno se pri shranjevanju mesa rabijo ozir. združujejo vsi trije našteti načini, soljenje, sušenje in kajenje, povojeno ali prekajeno me**' je suho, slano in s kreozotom prepojeno.
V naših krajih se tako shranja večinoma samo svinjina. Dajo se prekajevati na isti način tudi druge vrste mesa, kar pride v poštev pri zasilnih zakolih ponesrečenih domačih živali. Nekoč sem jedel v Trenti izvrstno prekajeno gamsovo gnjat. Tisto pomlad je plaz zasul veliko čredo, menda nad 60 gamzov.
Mesnih izdelkov je nešteto vrst. Doma se izdelujejo raznovrstne klobase, pečenice, jetrnice in krvavice, v obrtnih mesarijah salame in razne druge mesne zmesi, stlačene v živalska črevesa in umetne vrečice, v tovar-
niških mesarijah pa se pripravljajo raznovrstne mesne jedi, ki so shranjene v nepredušno zaprtih pločevinastih posodah. Žal, žal, da prihaja v te oblike prevečkrat tako meso, ki v sveži obliki ne najde več kupca.
Kakšno je zdravniško mnenje o vseh teh mesnih shrankih in izdelkih? Ce je uporabljeno meso neskvarjeno in je način shranjevanja neoporečen (najbolj zanesljivo je shlajevanje), potem ni zdravstvenih pomislekov proti uživanju takega mesa. Vendar za prehrano bolnikov mesni shranki in izdelki niso primerni že zaradi morebitnih okvar ne, pa tudi dražljivih primesi.. Izjema je na posebno nežen ali mil način pripravljena t. zv. praška gnjat. Izrecno svarim pred shranki v klopotajočih škatlah!
Živalske tolšče se glede hranivne vrednosti ne razlikujejo med seboj (okoli 8500 do 9000 K na 1 kg), pač pa je nekaj razlike v prebavnosti na primer med čisto svinjsko mastjo in govejim lojem. Mnogo je potvorjene masti v prometu. Ponareja se največ masla s pomočjo loja. Umetno maslo ali margarina je postavno dovoljeno, če je kot tako označeno. Toda, toda..., Omembe vredno je še ribje olje, narejeno iz jeter severnomorskih rib, ki pa se ne rabi za zabelo, ampak kot zdravilo zaradi snovi, ki pridejo kmalu v razgovor.
Ob koncu tega poglavja o živalskih hra-nivih se da povzeti tole: Samo mleko je popolno hranivo za prvo življenjsko dobo, za odraslega delujočega človeka bi trebalo 4 do 5 litrov mleka na dan, kar bi ga trajno ne zadovoljevalo. Še prej bi se naveličal, če bi kdo moral živeti ob samih jajcih ali mesninah. Ta občutek odpornosti ali zoprnosti je naravni odziv zdravega telesa, ki se upira prevelikemu obremenjevanju, da mora iz beljakovin tvoriti še tolšče in sladkor. Mesna ali pretežno mesna hrana daje toliko žlinder, ki jih telo ne more izločati v zadostni meri. Zastajanje beljakovinastih razkrojnin je bistvo protina (putike) in sorodnih bolezni.
Še en preudarek! Vse živali, ki se hranijo z rastlinjem, se dajo udomačiti in dobro uporabljati za delo in v druge namene. Živali pa, ki se hranijo z živalmi, se ne dajo krotiti in ne koristno uporabljati, ker so lene, prekanjene in krvoločne. Neugodni vpliv enostranske živalske prehrane se pozna tudi na ljudeh!
Oprcdelba. Sinček: »Oče, kaj je to plebiscit?« — Oče: »To je narodna samoodločba, pri kateri močnejši dobi večino.«
Nos mu pravi. Gospod Kozarec pride zjutraj v pisarno in reče svojemu tovarišu: »Veš, tak-le rdeč nos, kot ga imam jaz, je nekaj čudovitega. Pomisli, danes me nekdo ustavi na cesti in me vpraša, če imam kaj praznih steklenic na prodaj.«
Kdor ne napreduje, nazaduje!
Kdor se ne zavaruje, si sreče ne kuje!
Je že strokovnjak. Sodnik: »Predvsem dobro poslušajte, kakšne posledice bi si nakopali, če bi po krivem prisegli.« — Priča (vpade): »Hvala, hvala, gospod sodnik! To že sam vem. Sem bil zaradi krive prisege tri leta zaprt.«
Prehitro se je razveselila. Poklukar pride pozno zvečer domov in reče ženi: »Meta, moja zlata ...« — Zena (ga prekine): »Vendar enkrat prijazna beseda. Že deset let mi nisi kaj takega rekel.« — Mož: »Meta, moja zlata ura je šla po gobe.«


Mojim dragim mladim prijateljem!
Zadnjič ste bili gotovo nekoliko razočarani, ker vam nisem napisal drugega kot dolgo zlogov-nico. Upam, da boste imeli pri reševanju mnogo razvedrila. Kar se pa mojega pisma tiče, vam lahko povem, da je šlo v koš. Da, tudi meni se prigodi, da šavsne po proizvodih mojih klavrnih možganov nenasitni kol. No, Bog mu daj dober tek 1
Kar sem vam hotel danes povedati, je pa tole: Zadnjič sem spet čital v časopisih, da je eden izmed vas našel nekje nekaj okroglega. Menda je mislil, da je tisto žoga in se je začel z okroglo stvarjo igrati. Naenkrat je pa v krogli nekaj zašumelo in bumf! — krogla se je razletela, igralcu odnesla pol glave in roko ter ga ubila. Kaj se je zgodilo. Časopisi so zapisali, da je Korenov Franček našel v grmu ročno bombo, ki jo je tam pred meseci odvrgel neki vojak. S to nevarno stvarjo se je igral, kot da ima bučo v rokah, pa je bilo po njem. A ni bil Korenov Franček edini. Kar vrstijo se po časopisih poročila, kako otroci staknejo tu bombo, tam granato in kako mlada življenja zaradi tega ginejo.
Veste, kaj bi jaz napravil, če bi kaj takega načel? Se dotaknil se ne bi nevarne reči. Domov bi tekel, pa o najdbi obvestil koga izmed odraslih. Ti so pametni ljudje in vedo, da je treba stvar takoj naznaniti oblastem, ki že vedo, kaj morajo ukreniti. Korenov Franček bi zdaj prav gotovo tudi tako storil, če bi še živel. Mene je pa že davno življenje naučilo, da se z nevarnostjo ni varno igrati. Čujte! 1	. ..
Bilo je prav soparno poletno popoldne. Ob reki sem pasel živino. Obadi so prav nemarno dražili živino, da se ni in ni hotela pridno pasti. Pa tudi meni je bilo neznansko vroče. In se domislim, da bi mi kopel hudo prijala. Ata so mi sicer večkrat zabičali, da se v tisti reki, polni tolmunov, brzic in vrtincev ne smemo kopati. Tisti hip sem na atove opomine čisto pozabil. Slečem se in hajdi v vodo. A že me pograbi vrtinec in začne me vrteti, da sem videl vse zeleno. Tedaj me pograbi močna roka. Bil sem prepričan, da je segel po meni sam povodni mož. Hvala Bogu, ni bil on, pač pa moj dobri atek. Ko so ata stresli vodo iz mene in sem spet stal krepko na svojega rojstva nogah, so mirno stopili v grm. Po kaj neki, mislite? Tudi jaz sem se tako vprašal, a imel kmalu odgovor. Brez besede so odrezali brezovo vejo, jo očistili listov in mi s prstom pomigali. Kot discipliniran fant sem seveda junaško stopil prednje; ata so zavihteli brezovko in me nakrišpali, da tega svoj živ dan ne pozabim. Pa nisem prav nič hud na ata. Kaj še! Še hvaležen sem jim. Ko je namreč brezovka svoj posel opravila, so mi napravili pridigo, ki mi še danes odmeva po ušesih. Rekli so: »Ali sem rekel ali ne, da se tu ne smeš kopati? Ali veš, da bi bil lahko utonil? Pomisli, koliko žalosti bi bil napravil nama z mamo!« In še več takega so mi povedali lin sem vedel, da govori iz njih sama ljubezen. Med tem najinim »razgovorom« je bila živina brez pastirja in jo je ubrala v sosedovo deteljo. Telico je zaradi tega začelo napenjati in imeli smo strašne skrbi zaradi nje. Mama, ki so zmeraj z menoj držali, so zvečer rekli ateku: »Vidiš, fanta pretepaš, medtem bi pa bili lahko ob telico!« Ata so mamo prijazno pogledali in pristavili: »Pa ti menda ni telica bolj pri srcu kot fant?! Lahko da bo fant še kdaj koristil domovini in zato je treba nanj predvsem paziti!« Kot da je bilo včeraj, sem si vse to zapomnil. Nobene nevarnosti se ne bojim, a brez potrebe se od takrat v nobeno ne spuščam.
Tudi vam bi rad napravil glede ravnanja z najdenimi strelivi pridigo, ki bi onemogočila vsako nadaljno nesrečo. Čeprav vas imam rad, vendar tako globoko, kot seže v srce beseda dobrih staršev, moja gotovo ne more seči. Povem le to: Za vsako življenje — in za mlado življenje še
posebno — je škoda, neprecenljiva škoda. Zato ga varujte in se ne ukvarjajte z nevarnostmi, katerim se lahko ognete, če izkušene ljudi poslušate!
To sem vam moral povedati in si olajšati vest. Drugače bi mi bilo, kot da bom sokriv nesreč, ki bi še nastale.
Za julijsko nagradno nalogo pa niste bili posebno navdušeni. Dražgonpv Tine mi namreč piše. »Drugič nam zastavi tako nalogo, da jo bomo vsi lahko reševali. Mi namerč nimamo niti pedi zemlje in tedaj ne morem pisati o pridelovanju hrane.« Zato pa vseeno dobi nagrado, samo da se je oglasil. _ Naša mala Jožefa Marinčeva pa je v odgovoru samo takole vzdihnila: »Kaj nam pomaga, če ljudje veliko pridelajo, ko pa moramo vsak perešček solate drago plačati, a nimamo s čim!« Pepca, vsaj v malo tolažbo naj ti bo knjiga, ki ti jo pošljem. — Kristina Zelnikova s Kočevskega mi je obširno popisala, kako so vsak košček zemlje zasadili s krompirjem in fižolom. Pot ji je curkoma lil, ko je vihtela lopato. In tudi milo se ji je storilo, ko je iz vrta, kjer je sicer rastlo toliko lepih cvetlic, nastajalo krompirišče. 0, Krista, če bo na krompirišču zrastlo tudi mnogo krompirja, stavim kaj, da se ti bo ob njega polni skledi še bolj milo storilo. Lepa knjiga naj ti pa pomaga k dobri volji. — Milan Zrncev iz Suhe krajine pravi: ^Veste, pri nas pojemo največkrat tisto: Repa, korenje, slabo življenje! Pa še tega pri nas ne zraste mnogo. Trudili smo se letos mnogo bolj kot druga leta, da bi zemlji, ki je pri nas pravcata mačeha, izvabili .čjiii več hrane, če ho Bog naš trud blagoslovil, bomo pridelali vsaj toliko, da bo trud skromno poplačan.« Vem, Milan, kako je v Suhi krajini. Upam pa, da bo» imel s knjigo vseeno veselje..
TTrničn/* zastavljam še novo nalogo. Poglejte
si sledečo sliko'
1	Ml	i	ii j
2	'T ! !		111
3	M'	1	1		111
4	1 i I		111
I.	Ml MM		
5	i 1 i ....		i 1 i
6	M 1 1		1 i i
7		i f 1		i 1 1
8	Mil		i 1 1
Kaj bi s tem, se sprašujete? Takoj vam povem. Imate štiri debelo obrobljene kvadrate. V te kvadrate vpišite vodoravno besede, ki sledeče pomenijo: 1. Najbližja in najljubša sorodnica. —-O njej pravijo, da novo mašo poje. — 2. Najbližji in najljubši sorodnik. — Že sveto pismo pravi o njej, da jo vidimo v očesu bližnjega,^ bruna v svojem očesu pa ne. — 3. Nastopi, če ugasne svetloba. — Druga beseda za siromaštvo. — 4. Bajeslovno bitje, o katerem bajka pravi, da se je hotel dvigniti k soncu; ker pa je imel peruti prilepljene z voskom, se je vosek ob sončni toploti stopil in predrznež je Štrbunknil v morje. — Romunsko mesto ob reki Maros. 5. Pisalna pri-prava. — Mesto v srednji Italiji, znano po tem, da ima stolnico s pošev stoječim stolpom. V bližini tega mesta se je pred kratkim ubil Ducejev sin Bruno. — 0. Grška pokrajina ob Jonskem moi'ju. — Pritok zahodne Morave, izvirajoč v
črnogorskih gorah. — 7. Enakozvočje končnih zlogov pri pesmih. — Drug izraz za slanino. —
8.	Kralj planinskih ptic. — Oseba iz stare zaveze, znana po palici, ki je ozelenela.
Pod vsako številko morate najti dve dvo-zložni besedi. Prvo besedo vpišite v levi kvadrat, drugo v desni.. Če boste vse besede pravilno našli in vpisali, boste videli, da dobite iste besede in v istem vrstnem redu, če jih citate navpično. Štirje kvadrati so zvezani s pikčastimi črticami. Tam (pod I.) zapišite vodoravno in navpično sodobno prošnjo človeštva. Prošnja sestoji iz treh besed, ki ima vsaka tri črke. Bom videl, če boste zadeli pravo.
Rešitve mi pošljite najkasneje do 30. septenw bra t. 1. na naslov: Uredništvo »Naše moči« Ljubljana, .palača Vzajemne zavarovalnice.^
Želeč vam vsem obilo sreče pri reševanju! nagradne naloge
vas toplo pozdravlja
br. Ivo.
Ilustracije in kli- (Ul Kamenotisk seji dajo reklami )))) Knjigotisk - Ba-šele pravo lice.- )))) krotisk-Klišarna Za reklamo v vi- \\\\ Litografija šokih nakladah (((( Fotolitografskl uvažajte samo (((( oddelek,, kjer je offsetni tisk, ki lili atelje za barv-ie danes izmed UU no fotografijo v vseh najcenejšil naravnih barvah
LJUDSKA TiSKARNA
Ljubljana, Kopitarjeva ul. 6
Varčevanje, »Varčevanje je v naših časih vse bolj potrebno. Jaz na primer sem nehal piti in prihranim mesečno najmanj 300 lir.« —- »Zelo pametno. Jaz si mesečno prihranim celo čez 3000 lir. Pijem pač cviček namesto šampanjca.«
Pred sodiščem. Sodnik na razpravi iz sodnih' spisov ugotavlja potek zločina in na kraju reče obtožencu: »Kajne, tatvino ste točno tako izvršili, kot sem vam pravkar opisal?« — Obtoženec: »Ne, gospod sodnik, tako ni bilo, a priznati moram, da tudi vaša tehnika ni slaba.«
Norec pravi v svojem srcu:
Ne bom se zavaroval! — ker pač nima ljubezni.
Sodobna stava. Prvi: »Ce ne verjameš, pa staviva!« — Drugi: »Za koliko?« — I rvi. »Za pet odrezkov krušne karte.«
Izkupil jo je. On: »Tako ste hladni, kot dal bi bili rodom s severnega tečaja.« — Ona: »Vi ste pa oči vidno rodom iz Afriko.« — On: ^Kajno, mi-slite, zaradi moje vroče ljubezni?« — 9na:. pač pa zaradi tega, ker ste tako podobni opici.«
Moder odgovor. Gospodarski strokovnjak Ber-tran de Bourdone je bil med drugim tudi nekaj časa predsednik Vzhodnoindijske družbe. Prav takrat so dohodki te družbe občutno padali, medtem ko se je Bertranovo premoženje vidno večalo. Člani družbine uprave so zaradi tega naslovili na Bertrana pismo in ga vprašali, kako naj si to tolmačijo. Bertran jim je odgovoril: »Dragi gospodje 1 Stvar je povsem enostavna. Svoje gospodarstvo vodim po svoji lastni uvidevnosti, druž-bino pa moram voditi po navodilih družbine uprave.«	.2
Magcade
za iulljsko kclžanliĐ
Žreb je dotočil sledečih deset pravilnih rešitev za nagrado:
1.	Kralj Matjaž, dijak, Ljubljana, Vrkovčeva 3-II., desno;
2.	Tul Ivan, posestnik, Loka <30, p. Črnomelj;
3.	Štrukelj Lovrenc, progovni delavec, Gradac v Beli Krajini;
4.	Baraga Ivan, žel., Dol 40, p. Borovnica;
5.	Premeri Niko, dijak, Karlovac, žel. kol.;
6.	Župnišče, Škocjan pri Mokronogu;
7.	Brulc Franc, pos. sin., Gor. Kronovo 6, p. Št. Peter pri Novem mestu;
8.	Šoba Amalija, zas., Ljubljana, Stan in dom;
9.	Šemrov Majčica, dijakinja, Ravnik 1, pošta .Hotedršica pri Logatcu;
10.	Debeljak Ludvik, absolvent mešč. šole, Vinice 32, p. Sodražica.
Vsi navedeni bodo dobili darila do konca meseca avgusta 1941. /
*
Opomba: Na tozadevna vprašanja pojasnjujemo, da nam je najbolj ustreženo, če reševalci ‘križanko prerišejo na kakršen koli papir, ne pa da jo iz lista izrezujejo ter si tako list pokvarijo.
Večina za parlament. Briand in Stresemann (Sta se nekoč peljala skupno v pariško okolico na 'sprehod. Avto naleti na trop ovac, ki se nikakor niso hotele umakniti s ceste. Avto se je moral 'ustaviti, Briand pa: »Oh, kako sijajna večina za Iparlament!«
Poslednja želja. Sodnik: »Obsojeni ste na sedem mesecev zapora, ki ga morate takoj odsedeti. Imate kako željo?« — Obsojenec: »Prosil bi >as, da sporočite moji ženi, da me pred 15. marcem 1942 ne bo k večerji.«
Smotrno varćuješ,
če se pravilno zavaruješ!
Vzoren soprog. »Miha, ali se ti z ženo nikoli ne prepiraš?« — »Nikoli! Če sva različnega mnenja, rečem samo: Mir! in nato ne zinem niti besede več.«
Iz šole. Nadzornik: »Povej mi kakšen stavek Jz sv. pisma!« — Učenec: »In Judež je šel ter 'ee obesil.« — Nadzornik: »Dobro, a znaš še kakšnega, bolj pomembnega?« — Učenec: »Pojdi in stori tudi ti tako!«
Previdnost. »Kaj, glasovir nameravate prodati! Kaj bo pa rekla vaša hčerka, ki ji je klavir edina zabava?« — »Kaj bo rekla hčerka, ne vem. A včeraj sem slučajno opazil, da si je naš sosed na nasprotni strani ulice nabavil revolver.«
Odkritosrčnež. Tonček gre gospej Klavori voščit za god. Mati mu da seboj šopek rož. Gospa Klavora sprejme šopek in — kot je že to pri gospeh navada — reče: »Saj bi ne bito treba!« — Tonček: »Tudi naš ata je tako dejal, a mama so rekli, da spada to k oliki.«
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
Zahuala
Podpisani nare Franc, Ljubljana, Streliška ulica 10, sa Uzajamni zauaroualnici, oddelku KFIRIins, najlepše zahualjujem za točno in takojšnje izplačilo posmrtnine po moji pokojni mami Frančiški 3ere. To koristno zauarouanje usakomur najtopleje priporočam.
Sere Franc, s. r.
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
Vodoravno: 1, Kralj zveri. — 4. Priroda. —
9.	Činitelj, ki nam po verskem nauku pomaga k popolnosti. — 14. Najvišje bitje. — 17. Med pohištvo spada. — 19. Arabski knežji naslov. — 20. Konec molitve. — 21. »Živio« po špansko. V našem časopisju je v poročilih iz Španije ta klic večkrat čitati. — 23. Cerkveni obred k sedmemu zakramentu. — 25. Večje naselje. V mestih tudi večji nezazidani prostor, mnogokrat s prodajal-nicami. — 26. Iz veka v vek teče in ne moreš ga ustaviti. — 27. Utrujen (po srbohrvaško). — 28. Svetniški papež, ki goduje 13. julija. — 30. Brezpomembna beseda, katere prva črka je prva črka besede, ki pomeni nekaj, kar ima vsakdo, druga črka pa prva črka besede, ki jo najdete pod 17. vodoravno. — 31. Izgovori črko m zvočno! — 32. Oblika glagola moči, spredaj pripadajoči osebni zaimek. — 33. Boleča raza na koži. — 33a. Ploskovna mera. — 35. Slovenski vseučiliški profesor, znani bogoslovni pisatelj. — 35a. Cesarstvo v Zadnji Indiji pod francoskim varuštvom. — 36. Predlog; tudi reka v zahodni Sibiriji. — 37. Domnevana premica, okoli katere se vrti kako teto; v naših časih se rabi izraz tudi v mednarodni politiki. — 38. Pridevnik, ki pove, kakšne barve lase ima kdo. — 47. Tiskovno podjetje. — 55. Grška boginja maščevanja, ki je baje imela peruti, namesto las kače, v reki pa baklo. — 56. Osebni zaimek. —
57. Kazalni zaimek. — 58. Del sv. maše, ki sledi neposredno besedilu (latinski izraz). — 59. Tekmeci; izraženo s tujko. — 60. Leseno orodje, ki ga rabijo n. pr. pri cepljenju lesa. Tudi pri telovadbi poznajo ta izraz. — 61. Gričevje (do 300 m visoko) v brunšviški pokrajini v Nemčiji, znano po svojih solnih vrelcih. — 63. Keltski duhovnik pri starih Galcih in Britancih. — 64. Postavi po vrsti črke, ki dajo brezpomembno besedo. Črko so pa sledeče: Prva je enaka prvi črki besede pod 20. vodoravno; druga je enaka četrti črki besede pod 28. vodoravno; tretja je enaka prvi; četrta je enaka zadnji črki besede pod 27. vodoravno; peta je enaka drugi črki pod 1. vodoravno. — 65. Ročni voz na dve kolesi, navadno za prevažanje krme; beseda pomeni tudi napravo v hlevu, iz katere živina je. — 66. Del pete na nogi. — 67. Brezpomembna beseda, ki jo sestavi iz sledečih črk: Prva je enaka prvi pod 64. vodoravno; druga je enaka tretji črki v besedi pod 23. vodoravno;- tretja je enaka četrti črki pod 64. vo. doravno; četrta je enaka prvi črki pod 27. vodoravno; peta je enaka prvi črki besede pod 14, vodoravno. — 68. Lepota, ki nas očara. — 69. Poljsko mesto ob reki Dunajec, sedež škofije. —-70. Starogrški izdajalec, ki je postal za vse večno čase poosebljenje izdajstva sploh. — 71. Ljubek naziv za očeta.
1	i	3	"h	4		5	6	7	8	©El ©0	9	1«	11	12		13	+	14	15	16
17			18		e® ©ts>	19				©El ©0 ©El ©0	20				©El ©0	21	22			
21					24	S® ©0	25				26			30 ©0	27					
28						29	©El ©0	30		©E) ©0	31		©El ©0	32						
32				33 a			34	©El ©0	n			©El ©0	35				35a			
iSJS) ©0	lDI3l ©0	S) 13) ©0	ena (f?!0	@)l3l ©0	©El ©0	©El ©©	36					"		©El ©0	30 ©0	©El ©0	30 ©0	©El ©0	30 ©0	©0
38	39	40	41	42	43	44		©El ©0	45	U		©El ©0	47	48	49	5«	51	52	53	54
55							©© ©o	56		©El ©0	57	57 a	30 ©0	58						
59						©El ©0	61			©El ©0	61		62	©El ©0	63					* -
61					©El @0	65				©0	66			66 a	30 ©0	67				
68			+	69						©El ©0	70						+1"			
Navpično: 1. Pekovsko orodje. — 2. Staro ime za Ljubljano. — 3. Goljufan. — 4. Kraj na Gorenjskem blizu Kranja. — 5. Izraz pri kvartanju. — 6. Nemška beseda za urad. — 7. Vrelci. — 8. Mestece v grški pokrajini Argolis-Korint. — 9. Domača žival; tudi ime znanega hrvatskega politika. — 10. Muslimanski duhovnik. — 11. V gozdu raste. — 12. Osebni zaimek. — 13. Lesena planinska staja za živino; tudi znana planinska koča pri Planici na Gorenjskem. — 14. Angleški lord-pesnik na prelomu 18. in 19. stoletja. Pozor! Črka i bi se pravilno morala pisati z y. — 15. Vrsta jedi. — 16. Beseda, ki pomeni toliko kot: presunem, pretresem (n. pr. z govorom). — 18. Del telesa. — 22. Spremeni eno samo črko v besedi pod navpično 18. in dobil boš ime znamenitega mesta. — 24. Grška beseda za zrak. Prav lahko jo, najdeš, če pomisliš na aeroplan. — 27. Reka. ki se pri Jasenovcu izliva v Savo. — 29. Kazalni zaimek. — 32. Predlog. — 34. Prijeten sport v prirodi. — 35. Konica; tudi oznaka, pod katero pisateljuje znani režiser slovenskega Narodnega gledališča. — 38. Siromak. — 39. Rastlina (manj znana pod tem imenom); tudi vrsta pisalnih strojev za potovanje. — 40. Kovinski delavec. — 41. Judov sin (1. Mojz. 38), ki so ga ubili, ker se je pregrešil zoper čistost. — 42. Francoska beseda za telovnik (po francosko zapisana); pri nas je bolj znana, kadar pomeni britvico. — 43. Zlog, sestavljen iz tehle črk: Prva
je obenem prva črka besede pod 1. vodoravno; druga je tretja črka besede pod 45. navpično; tretja je druga črka besede pod 9. vodoravno. — 44. Dva enaka samoglasnika, ki prvačita v abecedi. — 45. Glavno mesto Ukrajine. — 46. Glavno mesto neke balkanske države. — 48. Kraj pri Ljubljani. — 49. Huda jeza. — 50. Beseda, ki se rabi za označbo razmerja čistega zlata pri zlatih predmetih. — 51. Tonski način v glasbi. — 52. Razvalina, povedano s tujko. — 53. Ponosit, a nima biti na kaj. — 54. Izraz, ki pomeni, da nekdo ob gotovem dogodku ni bil navzoč. Na sodišču je ta izraz pogosto čuti. — 56. Moško ime, v sorodu s slovensko besedo, ki pomeni nekaj, po čemer vsi hrepenimo. — 57a. Ime mnogih norveških kraljev. — 60. Vladarski naslov pri Mongolih. — 62; Velelnik, ki pomeni isto kot: Umiraj! — 65. Kratica za utežno mero. — 66a. Kazalni zaimek.
Rešitev gornje križanke nam pošljite najkasneje do 30. septembra 1941 na naslov: Uredništvo »Naše moči« v Ljubljani, palača Vzajemne zavarovalnice. — Deset izžrebanih pravilnih rešitev bo nagrajenih z lepimi knjigami.
Med prijateljicami: Slava: »Veš, včeraj smo proslavili moj petindvajseti rojstni dan.« — Zora: »No, saj je bil pa tudi skrajuii čas.«
Jože Vašlic: !	-	y	..
Unim iiiui is Buteudm Ist mm
^Školjka na morskem se dnu razbolela je, V b i se r je stisnila svojo vso bol .. .<
(Oton Župančič, Duma.)'
Trpljenje je najbogatejša preizkušnja za človeka. Šele trpljenje na Golgoti, kjer umre |,vse, kar je telesnega, posvetnega v nas, da se reši duša, je prava pot k Vstajenju, kakor je to nam vsem v zgled in opomin izpričal naj veličastne j e Kristus pred dva tisoč leti. V trpljenju se krešejo in plemenitijo značaji in grade zares močne in velike osebnosti. Ne zasmetajmo torej trpljenja, ker ono nas utegne šele prav osrečiti! >Slabi ljudje delajo hude čase,« je spoznal že Slomšek. Boljši časi pa pridejo vselej le po boljših ljudeh. Lahko bi izboljšali še tako vnanje, tehnične razmere in prilike življenja, človek pa bi ostal neizpre-menjen v svoji živalski sli in sebičnosti — nič ne bi napredoval. Vsako trajno izboljšanje razmer v človeški družbi, vsak novi red .pride le po boljšem povprečnem človeku, po -novem človeku. Tega novega človeka pa bo izklesalo le novo spoznanje, ki bo prišlo po Ježkih preizkušnjah in trpljenju.
v.,,. Šele pomanjkanje, izguba, stradanje (kake življenjske vrednote nam odpre oči za frijeno resnično dragocenost, da jo potem prav jcenimo, varujemo in branimo, da se je prav [Veselimo in zavedamo. Res je tako, kakor je [zapisal že Mickiewicz in za njim spoznal naš |Cankar: vsako dobrino in vrednoto začnemo ^ceniti šele tedaj prav, ko jo izgubimo — »Do-nnovina, ti si kakor zdravje!« Zdravje na-'vadno zacenimo šele na bolniški postelji. — strahote niso onesrečile le nekatere, če
m
tudi tega bolj kot drugega, onesrečile so vse, a/t^di splošno trpljenje, ki je s tem v zvezi, je smiselno in gotovo v računih božje Previdnosti;'Morda smo le preveč vsak iskali sebe im premalo cenili in ljubili ter se zavedali naše skupnosti, medsebojne povezanosti v na-l'rodü," ki sme od nas tudi kaj zahtevati v do-bro ’vseh. Morda je bil naš odnos do Boga le prevnanji, brez globljih notranjih nagibov in ,v ^duši živo začutenih potreb. Zato je prišla preizkušnja.
t? Živimo v veliki, nemirni dobi, ki v resnici zahteva in kuje v trpljenju, ki ga pošilja, tudi velike ljudi. Presnavlja se družba in človek v njej. Nalik biserom v školjki bo to trpljenje, ta bolest utrdila in dvignila vse resnične, nujne človeške vrednote, da bodo kot trdni podporniki v zgradbi novega človeka. Vse kaže, da se bo bodoči človek moral končno povrniti nazaj k narodu in k veri, tema vrelcema naše duhovne moči.

Narodna zavest pa je v tesnem stiku z versko zavestjo, obe sta med seboj trdno in ■živo povezani in v svoji vzajemnosti tudi pra-[vilno uravnavata naše razmerje do sočloveka, ružbe, t. j. našo socialno zavest. Medsebojnosti teh osnovnih, naravnih vrednot ["Človeštva se bomo menda šele po tej vojni .Vilm prav zavedali. Že danes se je v hudih preizkušnjah marsikdo potrkal na prsa in iz-rrekel svoj kes, da ni pri svojem delu bolj upošteval narodne skupnosti, da ni bolj utiral »bratovskih solza« in skrbel za dobro te skupnosti v svoji sebičnosti. Da ni živel po božjih in cerkvenih zapovedih, kakor bi bilo .v skladu z njegovim človeškim dostojanstvom, ko mu je morda zdaj vse to onemogočeno..
Človek je po naravi pripadnik določenega naroda in nikogar ni, ki bi mogel ta naravni red spremeniti. Treba je le, da se te pripadnosti bolj in bolj zave in po tej usodni skupnosti po krvi sorodnih soljudi uravna vse svoje življenje in delovanje. Narodna skupnost terja marsikaj, kar morda ni v vidnem skladju z željami posameznih udov, pa se je vendarle treba podrediti, žrtvovati. Naša moč je le v strnjeni narodni skupnosti. Če je ta načeta, zrahljana ali celo razbita, trpi tudi rast posameznega uda vsakega naroda, njegova duša in telo hkrati.
Človek pa je prav tako že po naravi krščanski, to je res človeško in ne mar samo živalsko bitje. Kot tak ima svoje človeško, to je duhovno dostojanstvo, ki ne sme biti nikdar onečaščeno in oskrunjeno. To je teženje vsakega človeka, pa naj se ga zaveda ali ne. Ko pride čas, ki to duhovno dostojanstvo človeka tepta, kakor to vidimo danes, začuti v sebi odpor in gnus proti takemu ravnanju. Priznavanje nečesa višjega, božjega v nas in izven nas, priznavanje Boga in njegove svetosti je samoobsebno prepričanje slednjega človeka, četudi nezavestno in ne ob vsakem času.
Zato bomo slej ko prej, posebno pa v teh hudih časih, ki jih naš človek in malone vsak Evropejec preživlja, zajemali predvsem novih moči iz naroda in vere, da se bomo tako prav usposobili za novo življenje, novi red. Iz teh pravirov naše osebnosti bomo črpali tisto moč, ki nas bo uravnovesila, notranje bogatila in resnično storila boljše, naprednejše ljudi, vredne posrednike med narodno preteklostjo in bodočnostjo na tem koščku zemlje. Pri tem pa bomo vse to trpljenje, ki nas je že in morda še bo obiskalo, obrnili k dobremu in najboljšemu v nas in v našem narodu, k ponotranjenju naše osebnosti in našega življenja, kar je gotovo tudi smisel te »šibe božje«, ki nas sedaj tepe, da se tako kar najbolje pripravimo za lepše, dostojnejše in bolj krščansko življenje.
V vseh zavarovalnih zadevah
yam najbolje postreže
VZAJEMNA ZAVAROVALNICA V LJUBLJANI.
Njeni zastopniki se nahajajo v sleherni župniji. Vsak čas se lahko z zaupanjem na nje obračate.
Vrednote se spreminjajo. Ada: »Ivana ne pogledam več. Ta domišljavec mi je rekel, da sem gos.« — Mila: »Ne vem, čemu bi bila užaljena. Ali veš, koliko je dandanes gos vredna?«
Ni eno in isto. Sinko: »To je vendar eno in isto, diskrecija ali molk?« — Oče: »Ne, ni isto. Diskrecija je častna zadeva, molk je pa v današnjih časih zlato.«	"".. '	'
-----....... ...................
TUĐI V SEDANJIH RAZMERAH
JE ZAVAROVANJE
KARITAS
NAJPRIMERNEJŠA OBLIKA STAROSTNE PRESKRBE, OSKRBE DOTE IN POSMRTNINE.
Prekanjenec. Mati: »Sedaj bomo morali varč-neje živeti. Oče se je odpovedat cigaretam in pi-] jači, jaz ne grem več v slaščičarno, kako boš pa ti štedil, Mirko?« — Mirko: »Jaz? V šolo ne bom več hodil!«
Pri zobozdravniku. Bolnik:' »Koliko zahtevate, če mi izderete zob?« — Zdravnik: »Dvajset lir!« — Bolnik: »Toliko? Saj se vendar komaj nekaj minut zamudite!« — Zdravnik: »Če želite, lahko za isto ceno traja tudi pol ure.«
Ali ste že zavarovali zoper požai; tudi pohištvo, obleko, vozove?
Res trdo meso. Pepček: »Mama to meso vrača. Pravi, da je trdo kot podplat in da bi si z njim lahko zakrpala čevlje.« — Mesar: »No, zakaj si jih pa potem ni z njim zakrpala?« — Pepček:, »Saj bi si jih, pa žeblji ne gredo skozi.«
Iznajditelj. Prva: »Veste, moj mož je naravnost genialen izumitelj!« — Druga: »Ni mogoče! Kako pa to?« — Prva: »Da, da! Vsak dan iznaj-de sto novih izgovorov, da lahko odide zvečer z doma.«
V restavraciji. Gost: »Tale zrezek je kot bi človek grizel podplate.« — Natakar: »Morate že vedeti. Jaz ne vem, ker podplatov še nikoli ni-, sem grizel.«
Na sodniji. »Obtoženi ste, da ste udarili na. takarja z nekim trdim predmetom po glavi, ko vas je postregel. S kakšnim orožjem ste ga?« — »Z dunajskim zrezkom sem ga vsekal, gospod sodnik!« ~
• Visoka cenitev. »Ali meniš, Vida, da me Rudi res ljubi. Včeraj sem namreč stala neopažena za vama in sem slišala, ko ti je rekel, da me visoko ceni.« — »Seveda je rekel to, draga Olga. Govorila sva namreč o tvojih letih.«
Izložbena okna in drugo steklo zavarujemo zoper škodo po razbitju
Pameten snubec. Snubec: »Vašo gospodično hčerko ljubim, gospod generalni ravnatelj, in vas prosim za njeno roko!« — Generalni ravnatelj: »In kakšni so vaši izgledi za bodočnost?« —Snubec: »Sijajni, gospod generalni ravnatelj, samo če pristanete na poroko...«
Dober svet. Neka za glasbo vneta gospodična prosi slavnega mojstra Rubinsteina, naj ji odkritosrčno pove, ali naj se posveti glasovirju ali ne. Ko je pred njim odigrala neko glasbeno točko, ga boječe vpraša: »Kaj mi tedaj svetujete?« —> Mojster: »Gospodična, čimprej se omožite!«
Zarekel se je. Na nekem protialkoholnem zborovanju je rekel predavatelj med drugim: »Kadar vidim mladino prihajati iz gostiln, se mi v dnu srca zasmili in najraje bi ji zaklical: Mladina, ti nisi na pravi poti. Vrni se, dokler je še čas!«
Dobra vzgoja. Mihec je pri jedi izbirčen. Mati mu prigovarja in prigovarja, naj vendar sne ves močnik s krožnika. Oče: »Tako ga ne boš vzgojila. Vsak človek, čeprav še tako mlad, ima prosto voljo in to je treba predvsem upoštevati.« — Mati: »Potem ga pa ti vzgajaj!« — Oče: »Mihec, svobodno se odloči: AU boš snedel močnik, ali pa jih dobiš, da si jih boš za Vedno zapomnil»1'-
MESETÄftJB
Povest iz notranjskih hribov. Spisal Ivan Čampa.
' (Nadaljevanje.)
Marjetka je bila že teden dni pri Kožuharju v službi. Toliko presenečenj, kakor jih je doživela v tem kratkem času, ni bilo še v vsem njenem življenju.
Težko je bilo slovo od doma in vso pot je jokala. Stopala je ob svojem očetu, ki je bil pust in mrk in zdelo se ji je, da je zanjo umrlo vse na svetu. Nikdar več ne bo mogla živeti brez skrbi, si je mislila in Bog ve, kaj jo pri Kožuharju čaka. Ko se je poslavljala od matere in bratov s sestrami, je prvič v življenju začutila, kako je navezana nanje. Vsi so ji bili v tistem trenutku tako ljubi, da bi bila najrajši vsakega posebej objela in se mu zjokala v naročju. Pa jo je bilo sram pred samo seboj in pred drugimi, zato se je premagala. Ni bila navada v družini, da bi se stiskali in lizali.
Ena sladka misel pa jo je spremljala na tej poti in ji-dajala moči, da je vzdržala. To je bila zastavna postava Korenovega Franceta, ki se je prejšnji večer tako nežno poslovil od nje. Skoraj vso noč je stal pred njenim okencem in prisegla sta si večno zvestobo. Tako ji je obljubil, da jo bo prišel čeiz leto dni iskat, pa naj se zgodi kar koli. Bodril jo je, naj bo močna in naj potrpi, pa Če bi bilo še tako hudo. Marjetka je zaupala vanj in mu je obljubila vse, kar jo je prosil. Še vso pot jo je prijetno pekel na ustnicah njegov poljub — prvi, ki ga je dobila v življenju ...
Tako je bila zasanjana, da ni vedela, kako se je kar na lepem znašla v Kožuharjevi hiši. Občutje silne tesnobe se je je polastilo, ko je stopila z očetom čez prag, kjer ju je čakal Kožuhar, ki ju je videl prihajati. Ob pogledu nanj je Marjetki zastalo srce.
»No, sta prišla,« je pozdravil Kožuhar.
»Zakaj pa ne bi?« je odzdravil Volčjan,
Kožuhar je najprej dal roko Marjetki in potem očetu. Nato ju je peljal v kuhinjo in ju posadil za mizo. Postavni dekli, ki se je vrtila okrog štedilnika, je velel prinesti kruha in vina pa še kaj drugega za pod zob. Prisedel je tudi sam.
Marjetka je bila tako začudena, ko je stopila v kuhinjo, da se kar ni mogla znajti. Še v snu si ni mogla predstavljati, da je le-tu tako čudovito. Nekoč je bila v gradu na Pajkovem, pa se ji ni zdelo nič posebnega. Tukaj pa je bilo lepše kakor v vsakem gradu.
Kuhinja je bila velikai svetla in čista. Stene so bile vse poslikane z lepimi vzorci. Štedilnik je , kar blestel in obložen je bil z belimi ploščicami. Marjetki ni ušlo iz oči tudi to, da je v kuhinji pipa za vodo in da visi izpod stropa električna svetilka. Sicer je slišala o elektriki samo praviti in si ni znala natanko predstavljati, kakšna naj ,• bo taka luč, a zdaj se ji je zdelo, da tisto steklo, ki je bilo podobno hruški, ne more biti drugega.
Kožuhar se je z očetom še nekaj trenutkov razgovarjal, pa Marjetka še vedno ni mogla do sape. Šele tedaj, ko jo je novi gospodar naravnost ogovoril, se je zavedla.
»No, ti ugaja pri nas, Marjetka?«
»Mi,« je pritrdila. Ni mogla več.
»Tu je vse drugače kakor doma, kajne?«
»Res!«
Tako jo je speklo, ko ji je dejal to! Že sama se je vse prekruto zavedala domače revščine in kar nekam sram jo je bilo, ko je od tod pomislila domov. Kakor bi jo hotel Kožuhar raniti s temi besedami in jo že v prvem trenutku navdati z gnusom do vsega domačega, tako ji je bilo.
Dekla je medtem prinesla gnjati, belega kruha in vina. Kdaj že ni Marjetka videla kaj takega! Ko ji je Kožuhar velel, naj prigrizne, mu je prvič pogledala v obraz. Pa je takoj spet zmaknila oči, zakaj zazeblo jo je pri srcu prav tako kakor tedaj, ko so se v mraku srečali na polju. Malo prej se ji je zdelo, da bi sama pojedla vse, kar je bilo na mizi, zdaj pa ji je že prvi zalogaj ostal v ustih, da ga je glevila in gnjavila s te strani na drugo in ga ni mogla požreti. Vse se .ji je uprlo ob pogledu na tega človeka, ki se ga je bala in ga mrzila, ne da bi prav vedela, zakaj.
Oče pa se je zalagal, kakor da bi že nekaj dni ne jedel. Bil je videti izredno zadovoljen in spraševal je Kožuha.-ja o vseh mogočih stvareh.
Naročal mu je zastran dekleta, da naj gleda nanjo in pazi, da se bo več ko več naučila. Omenil je, da marsikatere stvari ne bo vedela in znala, ker ni vajena od doma, pa to da nič ne de, ker se človek hitro vsemu privadi. Kožuhar je resno prikimaval in obetal, da bo že vse dobro, Marjetki pa je kar gorelo v glavi, tako jo je bilo sram.
»Veš, Marjetka, to je tako,« je povedal Kožuhar. »Kakšnega posebnega dela zdaj še ne boš imela pri hiši, dokler se ne navadiš. Pomagala boš tukaj in tam, kjer bo potreba. Potem bomo pa že videli, za katero stvar si najbolj pripravna. Kar vedi, da ti ne bo nič hudega pri hiši. Kadar ne boš kaj vedela, kar Mico vprašaj,« — pokazal je pri tem na deklo, ki je prinesla prigrizek — »le-ta je že dolgo let pri hiši in že ve, kaj je treba. Jaz sam bom redko doma, ker grem vedno po opravkih. Zato bolj prepuščam gospodarstvo sinu Milanu, ki ga ta stvar veseli.«
Marjetki je pri teh besedah kar odleglo.
»Hvala Bogu, samo da mi tega človeka ne bo treba gledati!« si je dejala.
Oče in Kožuhar sta potem prešla na svoje razgovore. Marjetka ju ni hotela motiti, zato je vprašala, kam naj spravi svoje stvari, da se bo potem lahko pripravila za delo.
»Tak le glej, kako se boš vedla, da mi ne boš delala sramote,« ji je naročil oče, ko sta se naglo poslovila. Marjetka je čutila, da ji je prisrčno stisnil roko in če je prav videla, se mu je nekaj zalesketalo v očeh.
»Saj le ni tak, kakor sem si mislila. Krivico sem mu delala,« si je očitala Marjetka, ko jo je dekla peljala po stopnicah v sobico, ki je bila pripravljena zanjo.
Le-tu je Marjetka spet ostrmela. Tako čudovito prijetno je bilo! Postelja z omaro in majhna mizica, ki je bila pregrajena s prtom. Kaj takega! Marjetka si je predstavljala, da bo morala spati Bog ve kje. Zdaj pa tako presenečenje.
»Viš, tukaj boš,« ji je dejala Mica. »Kar dobro še zadrži, ne bo tako hudo, kakor si misliš,« je še pristavila, kakor bi brala dekletove misli. Potem je odšla.
Marjetki'je bilo kar nerodno, da bi tu sem razložila svojo uboščino. Saj ni skoraj nič imela. O, ko bi France vedel! Prav gotovo bi ga bilo sram, da si je izbral tako nevesto! Toda, če Bog dä, danes k letu bo drugače. Hranila bo, kolikor bo mogla, samo da bo ugajala Francetu. Naj bo v tej hiši še tako hudo, da bi morala obupati, vzdržala bo, zato ker ve, da jo nekje čaka nekdo, ki hrepeni po njej in ona po njem. Leto bo kmalu prešlo in potem bo vse drugače. Vse je bila pripravljena storiti zaradi Franceta in njegove ljubezni.
Precej dolgo se je pomudila v sobici. Lepo je uredila svoje stvari in se nato vrnila v kuhinjo. Oče in Kožuhar nista bila več sama. Z njima je sedel še mlad fant, ki je resno govoril in vedel mnogo povedati o gospodarstvu.
To je bil Kožuharjev sin Milan. Ko je Marjetki dal roko, jo je spreletelo novo občutje, ki zanj ni vedela, če je grozno ali prijetno.
»Tak to je naše novo dekle!« je dejal. »Postavna in močna, da bo za tri odlegla pri hiši. Prav, prav, takih nam manjka.«
»Da se ne prenaglite, to boste šele videli,« se je branila Marjetka in to je bila prva beseda, ki jo je izgovorila v tej hiši brez strahu.
Ko je ponovno sedla za mizo, si je Milana skrivaj podrobno ogledala. Prav nič ni bil podoben svojemu očetu. Visokorasel je bil in krepkih mišic. Obraz in roke so mu bili ožgani od sonca, da je bil bakreno rjav, valoviti lasje pa so mu smelo vihrali preko ušes na zatilnik. Oči je imel popolnoma sinje in kljub vedrosti je gledala neka otožnost iz njih.
Marjetki je bilo njegovo pametno govorjenje izredno všeč. Ob njem ni čutila najmanjšega strahu in zdelo se ji je že v prvem trenutku, da bo njen zaščitnik, kadar bi se ji moralo zgoditi kaj hudega.
»Delat pojdem,« je dejala, ko je še nekoliko prigriznila.
»Zdaj ne boš nikamor hodila, dokler je oče tukaj. Nadelala se boš še lahko, nikar se ne boj,« je dejal Milan in Marjetka si ni mogla kaj, da ne bi ostala.
Bil je že pozen večer, ko so se poslovili. Oče je bil ob vinu, ki je ponovno prišlo na mizo, kar
dobro okajen in klepetal je vse mogoče neumnosti. Marjetki se je zdel smešen. Nikdar ga doma še ni videla tako razpoloženega. »Kako bi bil prijeten, če bi bil vedno tak,« si je mislila.
Čeprav je imela posteljo mehko in udobno, vendar ni mogla dolgo zaspati. Najrazličnejše misli so ji rojile po glavi in teža novih vtiskov, nejasnih predstav in pričakovanj je bila tako silna, da ji je odganjala sen vedno znova. Šele proti jutru jo je omamilo.
Potem so se vrstila doživetja iz dneva v dan in Marjetka je spoznavala, da ni tako hudo, kakor si je predstavljala. Kožuharja ni vse od prihoda videla več. Ko so ji odkazovali delo, je delala z užitkom in vnemo. Zdaj se je vrtila v kuhinji, zdaj spet je pomagala na polju.
Le-tu so imeli precej drugačen red dela kakor na gruntih po Blokah. Vse je bilo na veliko in za slednjo stvar je bilo treba veliko rok. Delali pa so vsi od kraja in nihče ni držal rok navzkriž.
Ko so pospravljali skuho, se ni Milan prav nič obotavljal sesti pozno zvečer na voz med dekle in hlapce in obrezovati tako kakor drugi. Bil je vedno veder in je vsakemu privoščil toplo besedo. Marjetki je to še posebno ugajalo.
»Prav tak je ko France!« si je včasi dejala in vesela je bila, kadar jo je obgovoril. »O France, France, kako nama bo še lepo!« je mislila in že sanjala, kaj si bo kupila za prvo plačo, ki jo dobi.
Sama ni vedela, kdaj ji je v novem kraju potekel prvi teden. Bila je z vsem zadovoljna in sklenila je, da bo pisala domov in da bo očeta tudi prosila odpuščanja za žalitev, ki jo je napravila.
Pisala pa je tudi Francetu drobno pisemce. V njem mu je povedala, kako živi in kako se ji godi.
»Gotovo bo vesel, ko bo izvedel, da mi ni hudega.« ,
France pa pisma svoje zaročenke ni bil vesel. Navdalo ga je s skrbjo in bolestjo. Čeprav mu je Marjetka zatrjevala, kako se veseli, da bosta nekoč skupaj za vedno, je vendar postal nemiren,' ker mu je dekle pisalo tako podrobno o Kožu-harjevem sinu Milanu. Sklenil je, da jo obišče prej ko slej, da jo opozori na to in ono.
Tako je Marjetka dpbila že v nekaj dneh’ odgovor, da se bo France oglasil prihodnjo nedeljo v Ložu in da jo bo počakal pred cerkvijo,
(Dalje prihodnjič.)
V uradu. Ravnatelj naleti na uradnika, ki čita časopis. Ravnatelj: »Kaj vi ne veste, da je med delom prepovedano čitati?« — Uradnik: »Vem, gospod ravnatelj, zato sem tudi med branjem prekinil delo.«
Dober izgovor. Gospod Pipa piše v gostilni pismo svoji zaročenki. Gostilničar: »E, vaša zaročenka bo na vegasti pisavi pač opazila, da pišete v vinski kleti.« — Pipa: »Ne bo. Pravkar sem namreč zapisal, da smo na visokem morju in da ladjo potresajo viharji.«
Obrtniki! Oglas v »Naši moči« ima gotovo uspeh!
4t
Zdravnik in bolnik. Zdravnik: »Imate sicer vročino, vendar zaradi tega nisem v skrbeh.« — Bolnik je zdravnika napačno razumel in odvrnil: »Hu, tudi jaz ne bom v skrbeh, kadar boste vi imeli vročino.«
Nezaupljiv obtoženec. Blagajnik Kljuka je bil osumljen poneverbe. V preiskovalnem zaporu ga obišče njegov zagovornik in pravi: »Gospod Kljuka, kot vašemu zagovorniku mi lahko zaupno poveste, ali ste poneverili denar ali ne!« — Kljuka: »Nisem ga!« — Zagovornik: »Dobro! Ali vas moram opozoriti, da je za srečen potek razprave nujno potrebno, da mi poveste čisto resnico.« — Kljuka: »Povedal vam bom vse razen ene stvari.« — Zagovornik: »Katere stvari?« — Kljuka: »Tega vam ne povem, kam sem denar skril.«
Odgovorni urednik: prof. Janko Mlakar
Za Ljudsko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramarič