Kopitarjev* C. T.lelon 4001- 4004 Mesečna naročnina It Hr, za Ino- lematvo 31-50 lit. Cele. rač.< Ljubljana 10.650 a uročnlno ln 10.J49 za Inaerat« Kampfe am mittleren Bnjeper Im September vrurden an der Os!front 1464 Sowjetflugzeuge vernirhtet - Einige Kampfe nordlioh Foggia - Ein Zerstdrer und ein Handefssohiff beschadigt im Mittelmeer Ans dem Fiihrerhnuptquartlur, 2. Okt. Das Oberkommando der \Vchrmacht glbt be. kannt: Siidostlich Saporosehle fiilirte der Feind unter dem Elndrucke selncr schwe. rcn Verluste bel den gesclielterten Grossan. grlffen der letzten Tage nur elnlgo iirtllcbe erfolglose Angrlffe. Am mittleren D n J e p o r gehen die KKmpfe um . die Itriickenkiipfe der Soivjets welter. Bel unseren Gegenangrlf fen wurdeu mehrere feindliche Kainpfgruppcn zcrschla. ren. Von der U b r 1 g e n OstfronJ wlrd nur aus dem mittleren Abschnltt Icbliafte Kampftiitlgkelt gemeldet. Im Monat September wurdcn von der I.nftwaffe und dem Ileere an der Ostfront 14(4 SowJetflugzeiige vernlchtet. In den Kiimpfcn am mittleren Front-kbschnltt bew8hrtcn slcli ln den letzten ^Vochen besonders dlo sclileslscbe 102., die nledersHrhsIsche 216. und die thiirlnglsch. hesslsche 299. Infanterledlvlslon. In S U d I t a I I e n grlff der Feind nnr mit klelneren Abtelliingen entlang der Stras. se am Vezuv und am Ostrande der Elicne von Foggia oline Erfolg an. Nur um eine Elnbruchsstollo niirdllch Foggia wlrd noch gekfimpft. I)le* Zurilcknahme unscrer Truppen auf eine vorbereltete GcblrgssteL lun g verISuft planmiissig. Nach grOndllelier Zerstorung aller krlegs-wlchtlgen Einrichtungen in Neapel und Abtransport der VersorgungsgUtcr wurde die Stadt Neapel dem vorslehtig folgendem Feinde tlberlassen. Im Mittelmeer bcschUdlgten Kampf-fllegerverbande elnen felndlichcn Zcrstiirer und ein mittleres Handelsschiff durch Bom-bentreffer schwer. Nordamerlkanlsche BomberverbSndc ver-suehten lm Laufe des gestrlgcn Tages Ziele In SOddeutschland anzugreifen. Sle wurden durch starke Jagdabvvchr schon \veit vor der Relehsgrenze angegriffen, teil-welse zu Bombenabvvurf ilbcr der See und zum Abdrehen gezvvungen. Einzelne Ver-bande, denen es gelang tiefer in das deutsrhe Gebiet elnzudrlngen, vvurden hartnSckig vcrfolgt und grBsstentells von lhren zlelen abgcdriingt. Durch Bombenwarfe auf einige Orte entstanden Verluste unter der Be-volkerung und SchUden an Wohnhausern. In der Nacht zum 2. Oktober fflhrten brltlsche Bomber elnen Terrorangriff auf rhcnisch-vvestfailsches Gebiet durch. Vor allem ln Haag en entstanden bc-trachtliche Schiidcn ln Wohnvlerteln und Vereluste unter der Bevdlkerung. Nach den blsherigen Mcldungcn vvurden bel dlesen ElnflUgen 24 vlermotorige Bomber abgc-schossen. 1464 AEREI SOVIETICI DISTRUTTI Attacchi nemici rallentati presso Saporoscie — Truppe sovieliche distrutte sul Nipro r Dal Quartler Generale del Fiihrer, 2. ottohre. II Comando supremo tedesco co-iuunlca: , Sotto la presslone delle sue gravl per. dlte nel grandl attacchi fallltl neglt ultl-m| glornl a sud-est dl Saporoscie, II nemi. eo II llmltft snltanto a pochl attacchi locall che non ebbero successo. Sul Nlpro centrale eontlnnano 1 eom-hattlmentl per le teste dl ponte sovletlche. Nel nostri contrattacchl venlvano Infrnntl parecchl gruppl da combattlmcnto neralcl. Oal reato del fronte orientale si annun-elano vlvacl azlonl combattlve soitanto dal settore centrale, Nel mese dl settemhre la Luftwaffe e 1'armata dlstruggevano al fronte orientale 1.4(4 aerei sovletlct. Nel combattimenti nel settore centrale del fronte si dlstlnsero nelle ultime settl-mano epeclalmente la 102a Dlvlslone della Slessla, la 21(a dell'Alsazla Inferlore, e la 299a Dlvlslone della Turlnghla-IIessen. Nell'Italla merldlonale II nemico attac-eava senza successo soitanto con repartl mlnorl lungo la strada del Vesuvlo e al. l'orlo orientale della plana dl Foggia. Soitanto ln un punto dlnflltrazlone a nord dl Foggia eontlnnano I combattimenti. II rlplegaincnto delle nostre truppe ln una po- slzlone montnosa sJk preparata si svolge secondo II piano prestablllto. La cltta dl Napoll venlva lasclata al ne. mtco che avanzava con prudenza, dopo la completa dlstruzlone dl tutti gll Importantl Implantl belllcl e dopo che furono aspor. tate le provvlste. Nel Medlterraneo repartl dl aerei da combattlmcnto dannegglavano gravemente un cacciatorpedinicre nemico e colplvano con bombe una nave mcrcantlle dl medla grandezza. Itcpartl dl bemhardlere mord.amerlcanl tentavano nella glornata dl Ieri dl colplre oblcttlvl nella Germania merldlonale. La poderosa caccla antlaerea II attaccava Ion. tnno dal conflnl del Releh, eostrlngendoll In parte a gettare le bombe sul mare o a cam-lilar rota. Slngoll repartl. rlnscltl a pene. trare piti profondamente In terrltorlo tede. sco, furono tenaeemente Insegultl e In gran parte distoltl dal loro oblettlvl. II getto dl bombe su alcune localita caus5 pcrdlte tra la popolazlone e dannl sulPabltato. La notte sul 2 ottohre bombardieri brt-tannlcl esegulvano nn attacco terrorlstlco sul terrltorlo del Ilcno e della VVestfalla. Speclalmente a Ilaagen cl furono dannl con. slderevoll nel rlonl abltatl e pcrdlte tra la popolazlone. Secondo notlzle slnora perve. nute, In questi voli furono abbattuti 24 quadrlmotorl. Anglija prepnšsa Sovjetom Afganistan 1 -cp- stockholm, 2. okt. DNB. Kakor poroča list »Dagesposten« je zadnje čase povečano sovjetsko delovanje ob afganistanski meji povzročilo velike skrbi afganistanski vladi. Afganistanci so ob tej priložnosti večkrat zahtevali pojasnila od zastopnikov Sovjetske Zveze in angleške vlade, toda zaman. Iz tega se mora nujno izvesti sklep, da boljševiki zbirajo svojo vojsko ob afganistanski meji z dovoljenjem Anglije. Krogi, ki stoje blizu amerikemu zastopstvu v Kabulu zatrjujejo, da bo prišlo do pogajanj med Anglijo in Sovjetsko Zvezo. Obstaja bojazen, da je Anglija pripravljena nuditi Sovjetski Zvezi nekatere prednosti na £kodo Afganistana. Anglija s tem zopet dokazuje, da zvesto izpolnjuje voljo Stalina ter boljševizma. Vsak čas je pripravljena prepustiti majhne narode sovjetskemu zasužnjenju. O tem si ni treba delati nikakih utvar. Anglija in Amerika bi s pomočjo mednarodnega judovstva tudi nam radi pripravili isto usodo kakor Afganistanu in vsem drugim malim narodom, Estoncem, Leton-cem, Litavcem in drugim: prepustitev Sovjetski Rusiji. Življenje pod sovjetsko zvezdo pa pomeni odvzem človečanskih pravic ter zasužnjenje, uničenje vseh kulturnih vrednot, uničenje vere, požig cerkva, odpravo kmečke in vsake druge last- nine, z eno besedo: popolno zmešnjavo. Z vso silo se moramo postaviti v bran proti temnim načrtom anglo-ameriških bogatašev kot podpornikov boljševikov, proti boljševiškim tolpam in proti njihovim izdajalskim pomagačem. Sramotna izdaja italijanskega kralja, njegovega lažnjivega maršala Badoglia ter njegove brezčastne pokvarjene generalske klike nam je drastično in vsiljivo pokazala, da sta Nemčija in pogumna nemška vojaška sila edini branik pred boljševizmom, Zdaj smo mali narodi pod zaščito velike nemške oborožene sile in vemo, da častniki, podčastniki in vojaki nemške oborožene sile skupno z orožjem SS ne poznajo ne brezčastnosti, ne bojazljivosti. Pogum, čast in zvestoba so jim sveti pojmi. Borijo se do zadnjega. Oni ne mislijo pustiti na cedilu tistih, ki se ob njihovi strani bore proti sovražnikom reda in civilizacije, ki so stopili v boj za ohranitev naše domovine pred boljševi-škimi banditi. Iz tega velikega dejstva in spoznanja pa nastaja tudi za nas dolžnost ohraniti zvestobo. Boljševizem je in ostane naš sovražnik. Anglija in Amerika sta se zapisali boljševizmu, zato velja tudi njima boj. Vsi mladi narodi Evrope hočemo ob strani Nemčije prispevati k novemu redu v Evropi in s tem pomagali, da se ohrani naša domovina ter zagotovi bodočnost naših otrok. lako so Badoglijevci ubili Histija -cp- V petek'zvečer so na italijanskem uradnem mestu podali točno poročilo o umoru prejšnjega glavnega ta jnika fašistične stranke, Ettore M litija, izvršenem 24. avgusta t. 1. Badoglieva klika je objavila, da je »polkovnik in imetnik visokih odlikovanj za junaštvo Ettore Muti, umrl.« Pozneje so izjavili, da so Mutija ustrelili karabinjerji na begu in spravili to poročilo v zvezo z obrekovanjem, češ tla jo hotel uiti policijskemu preiskovanju zaradi nekih nepravilnosti, ko so ga aretirali. Po uradnih ugotovitvah fnšistovskih oblasti je Mutiju i* kurabiitjc-ijev pod poveljstvom poročnika Taddei ponoči vrglo iz postelje ter ga le za silo oblečenega odpeljalo. V nekem gozdu so ga vrgli iz avtomobila ter ga umorili s streli iz avtomatskih pištol. Po umoru je izjavil karaibinjerski poročnik: »Končno je ta svinja mrtva«. Letalski promet z Italijo —cp— Berlin, 1. okt. Začasno prekinjena letalska zveza z Italijo je bila pred kratkim zopet vzpostavljena. Letala nemške »Lufthamse« vozijo vsak delavnik na progi Berlin—Mttnchen—Benetke—Milano v obeh smereh. Boji ob srednjem Dnjepru Ha vzhodu je bilo sempetmbra uničenih 1464 sovjetskih letal Nekaj bojev severno od Foggie — V Sredozemlju sta bila poškodovana en rušilec in ena trgovska ladja Filhrerjev glavni stan, 1, okt. Nemško vrhovno poveljnlštvo javlja: Južnovzhodno od Z a p o r o ž j a je sovražnik pod vtisom svojih težkih Izguh pri Izjalovljenih velikih napadih zadnjih dill Izvedel samo nekaj krajevnih brezuspešnih napadov. Ob srednjem Dnjeprn se nadaljujejo boji za sovjetska predmostja. Pr' teh protinapadih Je bilo razbitih več sovražnih bojnih skupin. Z ostalega vzhodnega bojišča poročajo samo Iz srednjega odseka o živahnem bojnem delovanju. V mesecu septembrn sta letalstvo In vojska na vzhodnem bojišču uničila 1.4(4 sovjetskih letal. V bojih na srednjem odseku so se v zadnjih tednih posebno odlikovale šlczlj-ska 192., dolnjesaška 2t(. ln turlnskoliesen. ska 299. pehotna divizija. V južni Italiji je sovražnik samo z manjšimi oddelki brez uspeha napadal vzdolž ceste oh Vezuvu In na vzhodnem roliu ravnine pri F o g g 1 j I. Samo nn enem ndorneni mestu severno Foggie se šo vrše boji.. IJmakultev naših čet na pripravljeno gorsko postojanko poteka po načrtu. Po temeljitem razdejanju vseh za vojno važnih naprav v Neaplju In odvozu pro-hranhenlh zalog jo bilo mesto Neapel prepuščeno previdno sledečemu sovražniku, V Sredozemskem morju ao oddelki bojnih letal hudo poškodovali sovražni rušilec In srednjo veliko trgovsko ladjo z bombnim zadetkom. Oddelki severnoameriških bombnikov so skušal) v teku včerajšnjega dneva napasti cilje v južni Nemčiji. Močna lovska ohrambn pa jih Je napadla žc daleč od državne meje ter Jih prisilila, da so deloma odvrgli bombo nad morjem ali pa so obrnili. Posamezni oddelki, kl jim Jo uspelo vdreti globlje na nemško ozemlje, so hlll trdovratno zasledovani In po večini odrinjeni od njihovih ciljev. Zaradi odvrženih bomb na nekatere kraje sn nastale Izgube med prebivalstvom ln škoda na stanovanj-sklli hišah. V noči na 2. oktober se angleški bombniki Izvedli teroristični napad na p o rensko- tvestfalsko ozemlje. Predvsem v I! a a g e n u je nastala znatna škoda v stanovanjskih okrajih In Izgube med pre. hlvalstvom. Po dotedanjih vesteh je bilo pri teh poletih sestreljenih 24 štlMuiotor ulh bombnikov. Naša in slovenskega domobranstva naloga Z ustanovitvijo slovenskega domobranstva jo bila od oblasti ustvarjena možnost, da Slovenci sami no gledo na razliko v mišljenju ustvarimo močno in borbeno organizacijo, ki bn nam samim jamstvo za vzdrževanju miru in reda v naši slovenski domovini. C'o kdaj, tako jo v sedanjih težkih časih prva iti najvažnejša zahteva vzdrževanje miru in reda v varstvo imetja in narodovega premoženja in zaščita zdravja in iiv-Ijenja slehernega Slovenca. Osnovo zn to slovensko samopomoč imamo v slovenskem doinobranstvu in odliv v njegovo vrsto dovolj jasno kaže, da jo ves slovenski narod, pa najsi prebiva io kjer koli, razumel nalogo slovenskega domobranstva in ga prav zato priznal brez pomišljanja za zakonitega zaščitnika miru, reda in delovnega napredka. Iz tako važne in vzvišene nalogo slovenskega domobranstva in njegovega priznanja po našem narodu pn sledi za slehernega poštenega Slovenca en sam zaključek: Moja dolžnost je, da žrtvujem vso svojo najboljšo moči in vso svoje sposobnosti slovenskemu donio-branitvu z,i blagor, prospeh in lepšo bodočnost slovenske domovine. Kak©' dhSgo š@, Stalin f »Meizčrpanost« v Stalinovih krvavih računih -rp- Slalin j'e od začetka vojne izgubil že okoli dvajset milijonov vojakov. Nemško poročilo stalno govori o novih sovjetskih izgubah, pa tudi o novih rezervah na novo ustanovljenih divizijah in armadah. Ali so Stalinove človeške rezerve res neizčrpne? Stara Uusija je Imela na sedanjem sovjetskem področju okoli 130 milijonov ljudi. V prvi svetovni vojni jo padlo deset milijonov, a vendar je imela do 1. 1037. velik prirastek, tako da je štela po uradnih podatkih 170 milijonov. Med septembrom 1939 in 22. junijem 1041 priključene pokrajine vzhodne Poljske, Bukovine, Besarabije in baltskih držav in vzhodne Finske so imele nad 21 milijonov duš. Naravni prirastek med leti 1937 do 1912 je prinesel nadalje osem do devet milijonov, tako da bi moral Stalin navidezno imeti res dvesto milijonov ljudi. Vendar pa tiči za tem številom velika vzhodnjaška uganka. Voditelji ljudskega štetja iz leta 1937 so bili pobiti. Takrat ugotovljene številke niso bile nikdar objavljene. Vendar se je zvedelo, da so našteli le 140 milijonov. Pri poznejšem »očiščenem«. štetju so lela 1939. ob;avili število 170 milijonov. Odkod razlika za 30 milijonov? To skrivnost bomo rešili, če upoštevamo naslednja dejstva: V rdeči revoluciji in s stalnim poznejšim pobijanjem Ceke in GPU je bilo uničenih 10 milijonov skoraj samih moških. Nadaljnjih 10 milijonov je bilo žrtev lakote v letih 1922/24 ter 1932/34. Nadaljnjih 10 milijonov, zopet večina mož, so vlekli na prisilno delo v Sibirijo, srednjo Azijo, na Solovjecke otoke itd. Zaradi tega primanjkljaja, ki ga Sovjeti nikdar nočejo priznati, so bili leta 1937. likvidirani voditelji ljudskega štetja, ker so našteli le 140 milijonov ljudi. Račun, da so imeli Sovjeti v začetku vojne 200 milijonov prebivalcev, od tega 100 milijonov moških, od katerih naj bi bilo 50 milijonov sposobnih za vojsko, torej ne drži, ampak je le propaganda. Slalin sam je v že objavljenem zaplenjenem tajnem povelju zapisal: »Mi smo zdaj (po izgubi ozemlja z okoli 90 milijonov prebivalcev) po številu prebivalstva tako močni kakor Nemčija.« Medtem so Sovjeti zopet zavojevali ozemlje z okoli 30 milijonov prebivalcev, tako da bi, ako dobro računamo, imeli 110 milijonov prebivalcev, od tega 30 do 35 milijonov vojakov. Od teh 35 milijonov vojakov pa moramo odšteti 20 milijonov mrtvih, ujetih in ranjenih, tako da bi jim oslalo 10 do 14 milijonov za orožje sposobnih moških. K temu moramo prišteli vsakoletni prirastek šestnajstletni kov, ki znaša največ poldrug milijon. Ti mladeniči seveda še niso sposobni za armado. Navzlic totalni vojni in navzlic kar največji uporabi žensk pri vojni industriji in v armadi, potrebujejo Sovjeti najmanj 4 do 5 milijonov moških v vzhodni Sibiriji, v zaledju, za vežbanje novih letnikov, v policiji, transportu, rudnikih itd. Nadalje moramo upoštevali še tudi nekatere druge sovjetske izgube. Samo v Leningradu je umrlo milijon ljudi od lakote, mraza, bolezni in bombardiranja. Velikanske izgube so imeli nadalje na raznih preskrbovalnih poteh po vlakih, ladjah, avlokolonah itd., kar ni bilo nikjer objavljeno. Iz vsega tega izhaja, da ima Staliti iz vsega ogromnega ljudskega prostora največ osem do devet milijonov mož vojske in rezerve; to število je sicer velikansko, nikakor pa ne neizčrpno. Maršal Zapošnikov je v nekem razgovoru s tujimi časnikarji dejal, da ima na jugu na razpolago 500 do 000 divizij. Sovjetska divizija šteje povprečno 10.000 mož,, kar &našu skupno 5 uo G milijonov moštva za prvo linijo in rezervo, in ?e upoštevamo še druge odseke, bo to število držalo. To pa pomeni, da je Stalin dejansko vrgel vse svoje sile v to borlio do zadnje izkrvavitve in s tem igra na eno samo karto. Slalin je žrtvoval najprej v revoluciji 30 milijonov, sedaj že 20 milijonov, torej skupno 50. Njegove žrtve ne spadajo več v poglavje običajnih vojnih izgub, ampak pomenijo totalno izkrvavljen je sovjetskih narodov, ki imenujejo Stalina za svojega Jočeta«. Svetovna zgodovina je tudi svetovna sodba, ki bo od Stalina zahtevala neizprosen odgovor za te izgube.' Težki boji in trpljenje nemških' vojakov iu\ vzhodu ne bodo zaman. Oni rešujejo Evropo pred vzhodno nevarnostjo in boljševizmom in so nekdanji 170 milijonski kolos zmleli na 05 milijonov žensk in 30 milijonov mož, od katerih je le 10 do 14 milijonov sposobnih za orožje. Najnovejši Stalinov argument, da mora imeti po zavezniški zmagi proste roke v Evropi že zaradi tega. da bo zvlekel 20 do 30 milijonov nemških, poljskih in čeških delavcev na prisilno delo v notranjo Rusijo. najbolj dokazuje pravilnost zgornjo cenitve o številčnem stanju Sovjetsko Rusije. Etiore Muli dorch Badoglios Schergen ermordet DNB Rom. Von amtlicher italieni-l[ scher Seite vvurde am Freitagabend ein*r ausfuhrlicher Bericht iiber die Ermor-dung des friiheren Generalsekretfirs der fasehistisehen 1'artei, Ettore Muti, am 24. August dieses Jahres gegeben. Die Badoglio-Clique hatte verbreitet, dass der »Oberstleutnant und Triiger bober Tapferkeitsmedaillen Ettore Muti ge-storben sei«. Spiiler vvurde erklfirt, Muti sei von Carabinieri auf der Flucht er-schossen \vorden, und man verband diesc Mitteilung mit der verleuinderisrhen Be-hauptung, er hatte sieh polizeilichen Naehforschungen wegen angeblicher Un-regclmiissigkeiten vviihrend seiner Amts-fiilirnng entziehen \vollen. Nach den amtlirhen Festslellungen der fasehistisehen Behdrden vvurde Muli von 14 Carabinieri unter dem Komman-do des Leutnants Taddei des Naclits aus dem Bette geliolt und nur notdtlrflig be-kleidet, mitgenommen. In einetn Oeholz zerrle man ilin aus dem Auto und er-mordete ihn durch Schttsse aus mehre-ren Maschinenpistolen. Nach der Mord-tat crkliirte der Leutnant der Carabinieri: »Endlich ist dieses Sehvvein tot.< Ettore Muli assasinafo dagli sgkrri di Badoglio DNB. Rom«, 1. ott. Venerdl sera e stato pubblicato da parte ufficiale italiana un esauricnte conuinicato sttl-l'assassinio del gia Segretorio generale del Partito fasciista, Ettore Muti, av-venuto il 24 agosto u. s. La cricea di Badoglio aveva diffnso ■ Ia voce che il tenente eolonnello e Me- I tlaglia d'oro Ettore Muti era morto. I Piu tardi ei dichiar& clte Muti, datosi alla fuga, era stato ucciso tlai Cara- ] binieri; la notizia si metteva in rcln- : zione con la calunniosa affcrmazione che egli avrebbe voluto sottrarsi allo indagini della polizia per preselite ir-regolarita, mentre veniva ufficialmeu-te seortato. Secondo costatarzioni ufficiali delle autoritu fasciste, Ettore Muti f ti proso di notte dal letto da 14 Carabinieri, al comando del tenente Taddei, c vetstito alla meno peggio portato via. In una boscaglia, tiruto giit daM'autoniobile, r ti ucciso con parecchi colpi di pištole automatiche. Compiuto 1'assassinio, il tenente dei Carabinieri eselatnč: >Que-sto majale e finalmcnte erepato!« Borba cilindra in borzijanca -cp- Stockholm, 2. okt. Angleški tednik »New Leaderc brez sramu razkriva resnične cilje bogataško boljše-viške zairote ter imenuje stvuri s pravim imenom. List odkrito priznava, dn so v.se zavezniške parole kakor »boj za svobodo in neodvisnost narodov« lo propagadne fraze, s katerimi hočejo svet prevarati ter mu zakriti resnične cilje anglosaško - bol.jševiš.ke vojne. Angleški tednik seveda tega ne pove tako odkrito, brez olepšavanj pa an-gleško-atnoriški imperialisti, ki si domišljajo, da imajo vojuško zmago že v žepu, odkrito priznavajo, da so borijo za svetovno nadoblast. Tako se v svojih obrisih že ka/e »nova protiso-cialistična in protinapredna sveta aliansa«. Njen začetek je takoimeno-vani AMGOT, angleško-ameriška i/ko-riščevnlna družba za zasedene pokrajine. Omenjeni list pripominja, da slede anglo-amoriškim četam bankirji in borzijuuci in doživeli bomo, da bodo v novih »osvobojenih krajih« ustanovljeni podobni konservativni režimi kot zvesti oprode Wallstreeta in londonske Cily. »NTew Leader« zaključuje svoje kritične pripombe z ugotovitvijo, tla je vojna pod geslom »fašizem proti demokraciji« zadeva preteklosti. Danes smo priče »vojne cilindra in borzijnnen proti rjavim srajcam, zlatega standarda proti kljukastemu križu«. Najmočnejši dokaz zta resničnost navedb angleškega tednika je Sicilija, ker so se žc vgtic/dile hijene iz Wall-streetta in londonske City, da bi jo i/.ropa le do zadnje niti. Posebno so na delu agenti VVallstreetta, tako da jih londonski tisk žo zelo kritizira, ker se boji, da bi Amerikami svoje prijatelje Angleže oropali njihovega deleža pri skupnem plenu. Jože Burgar - žrtev zločincev Burgar Jožeta, posestnika t Hrašah prt Smlednika na Ooronjskem, »o v no61 od 4. na 5. avg. odpeljali razbojniki potom, ko ko poproj tomeljlto izropali vso hišo in odpeljali s seboj vse nugrabljcuo imetje. Truplo pokojnika so našli plitvo zakopano v gozdu 11 septembra t. 1. Pokopali so ga v Smlodniku 13. Beptembra ob ogromni udeležbi ne samo smledniSke, ampak tudi so. sodnih (aru. Spot nov slučaj v vrsti neprestanih zločinov, glede katerih nekntori no znajo odgovora, zakajl Zakaj jo večni boj med lučjo in tomo, med poštenjem in zločinom, med voro in nevero, med dobroto in zlobo! Jožo je bil zvest in vdan sin Cerkve. Zato so ga brezbožniki zasovražili. Jožo jo vso življonjo pošteno, neutrudno ln požrtvovalno delal za blagor ljudstva kot župan v svoji občini, kot nnčoinik v raznih zadrugah, kot najvztrajnejši sodelavec pri dobrodelnih organizacijah, pri gasilcih ild. Zato so sile temo sklenile, da ga jo treba umoriti, domačijo pa izropatl. Zvest sin Cerkve, požrtvovalen ln zna. čajen narodni delaveo, svetovalec in dobrotnik vsem, ki so se v stiski in v težavah zatekali k njemu, je bil Jože res kot močan steber, opora in vzgled svoji bližnji in d»lj-njl okolici. Po teh odličnih lastnostih ga jo poznala skoraj vsa Gorenjska. Toda ravno tuki možje bo najbolj napoti brezbožnim zločincem, ki hočejo za vsako ceno ustrahovati našo ljudstvo in ga ukloniti svojemu nasilju. Mislijo si: če odstra. nimo odločne, verne, pošteno in požrtvovalno možo, potem ne bo več odpora proti našemu strahovanju. Zato je Jožo bil ugrabljen in ubit, da bi ljudstvo v njem no imelo več opore, zgleda, pomoči. Tako Je Jožo dal pričevanjo za katoliško stvar, za poštenost ln značajnost. To njegovo pričevanje bo vzgled inožom in fantom Gorenjske. Gorenjci no bodo klonili prod brezbožniki. Jožev vzgled jih jo lo šo potrdil. Jožev zgled jim 1» svetil, da bodo proti vsemu tororju odločni in neomajni v borbi za verske in narodne svetinje. Izšla je prva knjiga 3. letnika »Slovenčeve knjižnice« ff Miada Brada11 ki jo je spisal naš veliki pisatelj dr. Ivan Pregelj. Naročite se čimprej na 3. letnik »Slovenčeve knjižnice« Prva prireditev Slovenske domobranske legije Propagandni odsek Slovensko domobranske legije lmu v nedeljo, 3. oktobra, ob ,r> pop. v frančiškanski dvorani prireditev s sledečim sporedom: P. France Ačko: Viteška koračnica; — P. France Ačko: Ko psi zalajajo. — Narodna: Čo študont na rajžo gre. — Narodna: Cuk so je oženil. Potpnri slovenskih narodnih. Siehorl: Molitev za mir. — M. Tome: Zmagala si... Govor domobranca. -M'je pa krajčeo posvava. — Oj Doberdob! — poje oktet. Deklamacija Vračko: Na nehu zvezde sevajo .— Jenko: Lipa zelenela je. — Sattner: Na planine. — Kocjančič: Vinski brnt. — Pregelj: Ko b'ta Dravea. — Pl. Zaje: ti boj, u boj! Lconardov godalni kvartet: Pl. Zaje: Večer na Savi Dramatslci prtior. 1*1. Zajo: IT boju boj! — Perem Slovenske domobranske legijo — pojo vso občinstvo ob spreinljevanju orkestra. Gcd sv. Male Terezije 3. oktobra je god sv. Terezije, Deteta Jezusa. V karmelii-anski cerkvi na Selu bo ta dan prva sveta mnša o pol 7 s kratko pridigo in slovenskim petjem kakor vsako nedeljo. Oh 8 bo slovesna sv. mn«u pred izpostavljenim Najsvetejšim. Med sv. mašo Krnt"k nagovor. Tiho sv. mašo bodo v kn-pelei v^nke pot uro do 11 in prn" tnko pri-liko z* sv. obhajilo. Oh 1(1 bo sveta maša s slovenskim petjem in kratko pridigo. Po. poldne nI, 4 govori g. profesor dr. Vilko Fajdirja. Nato blagoslov ro/. sv. Mnlo Terezijo. pete titanije Matere božje ln blagoslov. S posebnim dovoljenjem sv. stotice prejme popolni odpustek vsak. kdor pod navadnimi pogoji obišče karmeličansko cerkev na praznil: sv. Terezije Deteta Jezu-n. T.epo povabljeni, da skupno priporočimo Mali It oži vse našo zadeve. Družinska OTtšSsa za lelo 1944 ja izSla in se bo dobivala od priiiodnjega tedna dalje po vseh knjigarnah, trgovinah in trafikah za ceno Lir 3*— Novi grobovi t Oospod Martin Gajskl, orožniški knpe-tan I. razr., jo po dolgi, hudi bolozni mirno v Gospodu zaspal. Itajnl Jo bil veren katoliški mož, spoštovan in priljubljen pri svojih predstojnikih ln podrejenih. Pogreb bo v nedeljo, 3. oktobra, lz knpelo sv. Jo-žofa na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. t Gospod Jaroslav Kitlmui, družabnik tvrdke Kalmus & Ogoreloo, so je proaelil v boljšo življenje. Pogreb bo v nodeljo, 3. oktobra, ob 4 popoldne iz kapelo sv. Nikolaja na Znlah na pokopališče k Sv. Križu. t V Ljubljani je umrla gospa Alojzija Grum. Pogreb bo v nodeljo, 3. oktobra, ob pol štirih popoldne iz kapelo sv. Krištofa na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. Naj rajnim sveti večna luči Žalujočim sorodnikom naše iskreno sožaljol Osebne novice = Poročila sta se v soboto g. dr. Miran M a 11 y , odvetniški pripravnik, ln gdč. Marija Kunej, uradnica Z1'Z. Obilo sročol Koledar Nedelja, 3. vinotoka: roženvenska nedo Ija; Terezija Deteta Jezusa, devica. Ponedeljek, 4. vinotoka: Frano Sornfski, spoznavalec in ustanovitelj "reda; Avrea, devica; Edvin, kralj. Torek, 5. vinotoka: Placid, opat in mučenec; Majnolf, spoznavalcc; Gala, vdova; Palmacij, mučenoc. Zgodovinski paberki 3. vinotoka: L 1807. je priplul iz Anglijo v New Tork prvi parulk, to jo ladja, ki jo je gnal parni stroj — 1. 1866. sta podpisali Italija ln Avstro- Ogrska mirnovno pogodbo na Dunaju. Podonavska monarhija je odstopila Italiji Bc-nečansko. Ob tej priliki je prišlo v meje savojske državo okoli 40.000 beneških Slovencev. Po zedinjenju stn mučili Italijo dve skrbi, prvo vprašanje Rima, ki so ga čuvale francoske čete, rfrugo Benečanska in Južna Tirolska, ki so jo Italijani smatrali za svojo narodno ozemlje. Rimsko vprašanje nI bilo mogoče rošitl, dokler je vladal v Franciji Napoleon, zato so je vlada vrgla na reševanje hencško-tirolskega. Italija so je zvezala s Prusijo, ki jo bila v sporu s Habsburško monarhijo zaradi reševanja nemškega vprašanja. Prusl so premagali Avstrijce pri Kraljevem Grndcu, Avstrijci Italijane pri Kustocl in Vlsti. Odločila jc pruska zmaga. Premagani Italijani so dosegli mejo, ki je obstala nato do leta 1918. Ali ste se ie naročili na »Svet«? Pohitite, da boste dobivali redno In poceni1 lepe in poučne knjige s poljudno znaustve-1 no vsebino. Mesečna naročnina Jc za naroč-1 nikc le 20 lir, dočim Jc za nenaročnlke knji- ] ga še enkrat dražja. — V kratkem ho Izšla druga Svetova knjiga »I.odjt«, v kateri boste Izvedeli marsikaj, kar vam dozdaj nI bilo znano! — Duhovniško duhovne vaje. Za okto-horskl tečaj jo še par mest na razpolago. Začotok v ponedeljek, 4. oktobra ob 6 zvečer. Vodstvo. — Rožnovcnska nedelja pri sv. Jaltnbn. Sv. maše po nedeljskem redu, ob pol 11 bo slovesna. Zvečer ob pol 6 se moli pri oltarju rožnovenske M. B. prvi ln drugi del rožnega venca; ob 6 bo govor, nato procesija k rožno-venskemu oltarju, kjer se moli tretji del sv. rožnega venca, nakar bodo pri glavnem oltarju slovesne litanlje ln Zahvalna pesem. Skozi ves dan Je mogoče dobiti porcijunkul-ske odpustke pod običajnimi pogoji. V bratovščino sv. rožnega venca se lahko la dan vpišete tako, da oddaste v zakristiji na listku napisano svoje ime; poklic in kraj bivanja; tam dobite tudi knjlžlco-sprejemnlco. — Ljubljanska radijska postaja obvešča svoje poslušalce, da ho oci torka, 4. oktobra t. L, daljo uvrstila v svoj snored vrsto zanimivih predavanj. Ob ponodeljkih od 17.45—18 zdravniška ura. ob torkih od 21—21.03 razgled po svetu, ob sredah od 17.30—18 otroška ura, ob čotrtkih od 17.45— 18 narodna umetnost, oh potkih od 17.45—18 iz novih pesnitev, oh sobotah od 17.45—IS gospodinjsko predavanje, oh nedeljah od 17.43—18 kmetijsko proda vanje. — Za pokojnega Jožn Burgarja Iz IlraS pri Smledniku ho opravljena sv. maša zn-(lušnica v torek. 5. oktobra, oh 7 pri glnv-nem oltnrju v stolnici. Znanci in prijulelji vabljeni k udeležbi! — Sveta maša zailušnlca za pokojno Marijo Hrovat se bo brala v torek ob 7 pri oo. frančiškanih. — Kongregactjl gospodov In meščanov začneta z rednim sestankom danes v nedeljo z mašo ob 7. — Krščansko žensko društvo vabi svojo članico tor njih prijateljice in znanke k mirovni pobožnosti, ki jo priredimo v čo-trtek, 7. t. m., oh pol polih pri svetogorski Materi božji v šišenski cerkvi. Pridite v čim večjem številul — Kongrcgactja gospodlčcn In kongrega-clja učiteljic pri sv. Jožefu Imata svoj redni shod v ponedeljek, 4. oktobra. Pridite vse! — II. vnanja Marijina kongrcgaeija prt uršultnkah v Ljubljani ima danes ob 2 shod. Voditelj. — Večerni trgovski tečnj: Pouk knjigovodstva. korespondenco, trgovinstva, računstva, stonografijo, strojopisja, jezikov! Pri- Izšel je »IVANH0E« svetovno znani roman ▼ slikah Knjiga velja: broširana 35 lir, v polplatno vezana 45 lir, v celo platno vezana na najfinejšem papirju 80 lir. Naročniki .Slovenca« ln I iilhlisni ItlIjl!|Uliri V tJHH>«UIII IEL. Ii I KO UNION »•21 Tragična usoda mlade žene, ki je podlegla v težki razdvojenosti med dolžnostjo In ljubeznijo ... »ROMANCA V MOLU« Mnrianne Iloppe, Pnul Dnhlke, Ferdinand Marian, Sicgfriod Brouer. Predstave ob: 10.30, 13.30, 15.30, 17.30. ,EL KINO SLOGA "" Zopet veliko dramatično delo po ERNST ZAIIN-ovi noveli >Der Schatteoc »ViOLANTA« Večna lepota gnrikih krajev tvori čudovit okvir pretresljivega dejanja ljubezni, krivde in pokore. V glavni vlogi; Annelics Reinhold, Hichard llaussler in Ilans Sctilenk. PREDSTAVE: ob 1? in 17; v nedeljo pa le ob 10.50. KINO KOOKUEVO telefon 41-84 Najnovejši in najboljši film Blnvno pevko Žarah Leander »VELIKA LJUBEZEN« V ostalih vlogah: Paul Hiirbiger in Viktor Stani. Predstave: delavnik ob 17, nedeljah ob 14.30 in 17. Za matinejo v nedeljo ob pol 11 zanimiv film o iznajdbi podmornico »MORSKI VOLK« A. Golling-Eva Immormann. Jesen v sadovnjakih letos ni tnko lopa in razkošna kakor je bila lani. Drovjo je sicor tu pa tam dobro kazalo, poletna toča, močni vefrovi in deževje pa so prizadeli letošnjemu sadnomu pridelku občutno škodo. Veliko sadja je odpadlo šo v zadnjih tednih. Zlasti se pozna toča, ki jo tako oklestlla sadeže, da so začeli gniti. V sadovnjakih, kjer bo porabljali odpadlo sadje za domačo pijačo, so so vsnj za silo okoristili s pridelkom, lepega namiznega sadja pa bo za polovico in ponekod celo za dve tretjini manj kakor lani. Po ljubljanskih sadovnjakih lahko vidite, kako obirajo to dni hruške in jabolka. Sadjarji pravijo, da morajo pohiteti, ker so začeli sadeži gniti in odpadati. Precejšnjo škodo delajo tudi čebelo in ose, ki so lotevajo zlasti eočnih hrušk. V vsetn bi lahko rekli, da je lotos sadje za nekaj tednov prej dozorelo. Tnko bodo ostalo na drevju samo še zimske hruške in jabolka, ki jih bodo začeli obirali sredi oktobra. Vse kažo, da bo letos pri nas sadjo prav drngoccuo, ker ga bo malo in ga bo težko dobiti. Ponekod imnjo v Ljubljani po družinskih vrtovih tudi razno vrsto vinske trio. ricmcnito groi-.dje so že obrali in pozobali, kajti zaradi zadnjega deževja jo začelo gnl. ti, pa tudi ose, čebele ln ptiči so navalili na sladke jagodo. Te dni vidito na brajdnh Biuno še modrikasto »izabelo«, ki oznanja s Bvojiin vonjem, da jo prišel čas trgatve. Kmalu bodo naši sadni vrtovi spet prazni. Lešnike so že pobrali in to dni bodo na vrsti orehi. Polagoma je začelo tudi listje odpadati 7. drevja. Potem bo napočil čas, ko so bodo olajšane vojo spet poravnalo, sadjarji pn bodo pričeli s čiščenjem dreves, trebljenjein polomljenih voj ln s preskrbo sadovnjakov za zimo. Kakor vsako loto, tako vidimo tudi letos po sadovnjakih nenavadne igro prirodo. Ce bo joson topla, se bo tu pa tam pojavilo evotje no drevju. Kaj takega nam doslej še niso sporočili, pač pa sino videli rlbezlove grmiče, ki so spet ozolenoll ter pognali drobne cvetove. V ostalem pa letošnja jesen 7.a sadjarja nt posebno razveseljiva; v začetku poletja jo kazalo drevje srednje dobro letino, potem pn so prišle kar po vrsti vremensko nesreče v obliki toče in deževnih vilinrjov. Precej škodo so napravite tudi sladkosnodne ptice in pn pokvarjeni otroci, ki bo letos bolj ko kdaj koli rabutali in lirezobzlflio uničevali vso, kar jim Ju bilo dosegljivo. — Uradntštvo gremija trgovcev v LJubljani Je darovalo Združenju vojnih invalidov v Ljubljani v počastitev spomina pokojnega trgovca Janefa Vekoslava 200 lir. Društvo se za plemeniti dar najtopleje zahvaljuje. — Izšli so Magajnovl Oživeli obrazi. Založba Klas Izdaja samo slovenska dela. Knjiga se dobi v knjigarni Žužek. — Vreme. Petek, 1. oktobra je bil dsn brez dežja, srednjo topel ter jo bila dosežena najvišja dnevna temperatura +18.4» C. V soboto zjutraj nekoliko megleno, deloma oblačno. Jutranji temporaturnl minimum +12.80 C. Izrodilo visok jo bil zračni tlak, saj jo barometer v soboto zjutraj dosegel 7iiil.l m/m. Oktober je drugače v vremenskih zapiskih zaznamovan kot inescc 7. največjo količino dežja, v oktobru je v tnkozvnui ljubljanski padavinski zoni največje doževjo. — Nesreče v Ljubljani. V Vegovi ulici St. 2 stanujoča zasebnica Zorka Doberlotova ; je padla po stopnicah in si zlomila nogo. V petek je bilo Se voč nesreč pri padcu. Po stopnicah v osnovni Soii na Viču je pudel Ciril Ambrož. Zlomil si jo nogo. Zenn inknsantn Jadranske zavarovalnice, na Ve-rovškovi cesti stanujoča Oenovela Capuder. si je pri padcu zlomila hrbtenico. Na Masarykovi cesti stuuujoča profosorjova žena Ivanka Ivnnčlčeva jo pndla lil si močno poškodovala koleno tako. da je bila primorana iskati zdravniško pomoč nn ki-rurgičnein oddelku bolnišnico. Na Jožici zaposleni zidarski delavec Franco Cluha si jo pri padeu zlomil nogo. — Sobotni žlvllakl trg je bil srednjo ži-vnhen. Promet se je razvijal na drugem zolonjndnem otoku. Pod kostanjem na prvem otoku jo bilo naprodaj nekaj kokoši, ki so bilo kmalu pokupljene. Na trg Je bilo dalje pripeljane nekaj rumeno ln zeleno kolerabe, razna povrtnina. rdečn rodkev In kumare. Mnogo jo bilo nn trgu jedilnih buč. Kot redkost ln posebnost je bil pozni stročji fižal. ki gu je produjolo neka uko-ličnnkn. Kolikor je možno, so začeli ljudje žo po dostopnih gozdovih nabirali kostanj, ki je letos dobro obrodil. — I.eknrne. Nočno službo Imajo lekarne: v nedeljo: mr. Sušnik, Marijin trg 5; mr. Dcu-KIanjAček, Cesta Ariclle Itca 4 in mr. Bohince, ded., Cesta 29. oktobra 31. — V ponedeljek: mr. Leustek, liesljeva e. 1; mr. Bahoveo, Kongresni trg 12 iu mr. Komotar, Vič, Tržašku c. 48. Nepotreben strah tobakarjev in kadilcev Zadnje fase se Je lotila kadilcev prava živčna vojna. Vsi so bili v skrbeh, če Jim bo res zmanjkalo božje travcc; najbolj živčni pa so bili tisti, ki niso imeli toliko pod palcem. da bi si lahko nakupili zalogo. Vseh teh skrbi je sedaj lahko konec, zakaj Združenje trafikantov je dobilo pojasnila, da do-bave trafikantom m bodo zmanjšane za 50, ampak le za 20°/». Združenje trafikantov je istočasno tudi posvarilo nekatere svoje člane, ki so skušali prodajati tobak dražje in pa tudi take, ki so ga bili voljni prodajati le svojim stalnim strankam Ker v skrajnem primeru za tak prestopek grozi cclo Izguba pravice do trafike. V nekaj dnevih lahko pričakujemo zopet v glavnem redno preskrbo s tobačnimi izdelki. Zanimiv vremenski pregled za september Po podatkih meterorološkega zavoda je bil letošnji september srednjo deževen, toda nasprotno ludi izredno sončen in vroč. Imeli smo 9 vročih dui, ko jo bila dnevna temperatura nad 25 stopinj, več dni pa nad 20—25 stopinj. Bilo je vsega 14 deževnih dni in 140.1 mm dežja. Največ dežja je padlo v iu.su od 4. na 5. september. Bilo jo namer-.ieno do 50.1 nun. Najbolj vroč dnu jo bil 15. septembra, ko je bila dosežena maksimalna temneratura +311.4 stopinjo Celzija. Najnižja jutrnnja temperatura je blia v mestu +7.0 stopinjo. Bilo je 13 meglenih dni, petkrat je možno grmelo. Rodki so bili jasni dnevi. Posebno zanimivo je vremensko poročilo, ki ga jo podala za mesec september vremenska opazovalnica v Trnovem. Dno 21. septembru zjutraj je bila zaznamovana najnižja dnevna temperatura +5.C0 C, dne 14. septembra pa najvišja dnevu a temperatura + 30.20 c. Bilo je v Trnovem 11 dni, ko je dnevna makslmilna temperatura bila nad 25 Btopinj Celzija. V Trnovem je tli I o v septembru 16 deževnih dni in 161.7 mm dež.ia. Najvišja padavina v i4 u^sh je bila S. septembra, ko jo padlo 53.5 mm dežja, llito je v Trnovem 17 meglenih dui, sedemkrat je grmelo, rosa je padla potnnjstkrat bil je suma 1 dan popolnoma veder, a povsem oblačnih dni Je bilo 10. Razdeljevanje krme za prašiče Prehranjevalni zavod obvešča vse rejce prašičev na področju mestne občino Ljub. ljana, da bo v tekočem tednu razdelil močna krmila za prašiče, liejci, ki želijo dohiti krmilu, bodo prejeli nakaznice pri Prevodu, lil sicer:, 4. t. m. rejci z začetnico A do J; 5. t. m. rejci z začetnico K do 1'; 6. L m. rejci z začetnico 11 do 2. Šolske vesti — Učiteljska šola. Vpisovanje v letniko učiteljske šoie bo dne 4. oktobra od 9 do 12, 7.n zamudnike še dne 5. oktobrn od 9 do 11. Poznejši vpisi se bodo laliko še izvršili na podlagi prošnje. Pri vpisu mora vsak učenec ln učenka izročiti lansko spričevalo, razen učencev in učenk, ki so bili nn novo sprejeti v I. letnik, katerih spričevala so pri ravnateljstvu: dalje pravilno izpolnjeno in zn .'(I lir kolkovano prijavo. Prijavo ima folski sluga. Za odmero šolnine so potrebna davčna potrdila. Vsak učenec in učenka mora plačati pri vpisu znane prispevke 7.a zdravstveni fond in zn fond dijaške knjižnice in učil. Kolkovlne na prijavah in šolnine so celotno oproščeni učenci, v knterih družinah je 7 in več otrok tor otroci vojnih invalidov, polovično pn učenci, v knterih družinah jc 5 ali 11 otrok. Za oprostitev mora vsnk predložiti potrdilo, ki ostane potem v pisarni ravnateljstva. Otvoritvena služba božja lio dne 9. oktobra ob 8 v cerkvi Srca Jezusovega, in začetek pouka predvidoma dne 11 oktobra t. 1. — Ravnateljstvo. — Vndnlra In otroški vrtec nn državnem učiteljišču. Vpisovanio v vodniške razrede In otroški vrtec bo dne 4. oktobrn od 9 do ' 12. Vpisati se morajo tudi ličenei in učenke, ki RO bili v juliju mesecu Rprejetl v t. razred. V otroški vrtoc so boilo sprejemali v prvi vrsti petletni otroci. Driign navodila tnko "lede otvoritvene službe božje In prt- I četka "pouka bodo vadniški učenci ln učen- — Enoletni trgovski tečaj s pravico javnosti pr! Trgovskem učnem zavodu, Kongresni trg 2. Redno vpisovanje za Šolsko leto 1943-14 so vrši dnevno. Pričetek pouka 11. t. m. — ltavnuteljstvo. — Vpisovanje v trgovsko učllISče Chrlstofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska 15. za Enoletni trgovski točaj s pravico javnosti in za Višji trgovski točaj tor za ostalo točaje so vrši vsak dan dopoldne in popoldno ob običajnih uradnih urah redno do 9. oktobra. Informacijo ln nove prospekte daje ravnateljstvo. — Na iirSulInskl gimnaziji je vpisovanje od 1. do 5. oktobra. BivSe učenko so vpisujejo Pri svojih razrodnicah, vse nove pa v ravnateljev! pisarni vsak dnn od 8—12. S seboj naj prineso zadnjo šolsko spričevalo, krstni list in event. tudi potrdilo o Invalidnini nli številu olrok v družini. — Specialni tečnjl knjigovodstva, korespondence, stenografije, strojepisja. Jezikov Itd. pri Trgovskem učnem zavodu. Kongresni trg 2, prično 15. t. m. VpisovanJo dnevno, informacije ln prospekti na razpolago. — Ravnateljstvo. — Pomoč pri učenju pod nadzorstvom profesorjev nudimo dnevno Po dvo url učencem srednjih in ljudskih šol v posebnih tečajih. — Pouk vseh modernih Jezikov v posebnih oddelkih za odrasle ln mln-dino. 1'ričetek pouka 15. t. m. Vpisovanje dnevno od 9—11. Vodstvo tečajev — LIchten-turnov zavod. — Šolski zbor Glasbene Matice bo začel z rednimi pevskimi vajami v sredo dne 6. oktobra ob pol 6 zvečer. Vsi vpisani gojenci šolskega zbora naj pridejo takrat v Hubadovo pevsko dvorano. Šolski zhor bo vodil ravnatelj Mirko PoPč, prijave Se vedno sprejema pisarna Glasbene Maticc. — Sola Glasbene Maticc ima v novem šolskem letu toliko obiska, kakor že dolgo vrsto let ne. Letos je na znvodu 692 gojencev, ki obiskujejo predvsem klavir in druge orkestrske inštrumente. Teorija in mladinski zbor Imata 11 oddelkov. Pravkar sc je moral odpreti nov oddelek za mladinsko petje ln se priglasi za to še vedno sprejemajo. — Večerni trgovski tečaj pri Trgovskem ličnem zavodu. Kongresni trg 2. Vpisovanje za šolsko loto 1943-44 so vrši dnevno. Ponk iz vseh trgovskih predmetov. Pričetok predavanja 15. t m. Informacijo in prospekte dajo ravnateljstvo. — Dljake-ln.le vseh srednjih, »trokovnlh In meščanskih šol opozarjamo na naš specialni najuspešnejši ponk iz vseh znželonih predmetov. Ločeni oddelki po razredih in predmetih. Poučujejo gimnazijski profesorji. Vpisovanio vsakodnevno. Informacije: Specialne InstrnkcIJe r a srednje šole, Kongresni trg J. v šolskih prostorih Trgovskem učnega zavoda. ___ DRŽAVNO GLEDALIŠČE Drama: Nedelja. S. oktobra, ob 15: »Veliki mo*«. izven. Ceno od 18 lir navzdol. Prvič v predsezoni. Sobota. J. oktobra oh 16.30: »Cvetje v leseni«. Krstna predstava. Otvoritev dramsko sezone. Izven. Cene od 22 lir uuv-Zdol. Opera: Nedelja. S. oktobra, ob 16: »Travlata«. Izven. Cene od 32 lir navzdol. Prvič v lo-toSn.il predsezoni. Sreda, 6. oktobra ob 16: »Deželo smehljaja«. Prvič v predsezoni. Izven. Cene od 32 lir navzdol. Sobota. ». oktobra ob 16: »Madame Riiftcr-fly«. Prvič v predsezoni. Izven. Cono od 32 lir navzdol. Razpis abonmaja. Uprava Državnega gledališča obvešča, da ho sprejemala prijavo 7,a abonma počenšj od 4. oktobru daljo, in sicer bodo rezervirani lanskoletnim abo-nentom njihovi sedeži do vštevšl 7. t. m.; od 8. oktobra dalje pa bodo na razpolago novim reflektantom. Repertoar in pogoji bodo objavljeni ta teden. Priisvo za abonma bodo sprejemali v veži Drame ob delavnikih od 10—12 in od 15—17. kjer bodo na razpolago tudi vse Informacijo. Otvoritev dramske sezone bo v soboto, I. t. m. z dramatizacijo J. Tavčarjevo povesti »Cvetje v jeseni«, ki jo jo napravi! prof. O. Sest, ki bo delo tudi zrežiral. Predstava ho Izven abonmaja, ker v novi sezoni nc bo več Tremlcrskcga reda. Radio Ljubljana dnevni spored za 3. oktober: 8.30—9 Jutranji pozdrav (nemški) — 9 — 9.20 Čudežna omarica (reki in nnpevi) — 10— 10.20 Poročiln v nemščini in slovenščini — 10.20—IU 35 Glnsbn za praznik — Prekinitev oddaje do 12 — 12-12.30 Opoldanski koncert — 12.30—12.50 Poročila v nemščini in slovenščini — 12.30—14 Pisana glasim — 14—14.15 Poročila v nemščini — 14.15—15 Pozdrav iz domovino, koncort radijskega orkestra in Komornega zbora vodi dirigent 1). M. Si-janeo — 15 Poročilo nemškega vrhovnega poveljstva — Prekinitev oddaje do 17 17— 17.15 Poročila v nemščini in slovenščini — 17.15—17.35 Kmetijsko predavanje v sloven-ščini — 17.35—IS Sercnade in romanco — Prekinitev oddaje do 19 — 19-19.30 Koncert šramla »Ljubljana-' — 19.30—19.50 Poročila v slovenščini, poročilo nemškega vrhovnega poveljstva v italijanščini, napoved sporeda za naslednji dnn — 19.50—20 Medigra — 20— 20.20 Poročila v nemščini — 20.20-21 Koncert ritmičnega orkestra — 21—22 Zvoki Iz Dunajskega gozda — 22—22.10 Poročila v nemščini — Koneo oddajo. Dnevni spored za 4. oktober: 8.30—9 Jutranji pozdrav — 9—9 20 Poročila v nemščini in slovenščini — Prekinitev oddaje do 12.20 — 12.20-12.30 Uvod — 12.30-12.50 Poročila v nemščini in slovenščini — 12.50—14 Zabavna glasim, igrn radijski orkester. vodi dirigent D. M. Sijanec — 14— 14.15 Poročila v nemščini — 14.15—15 Po-poldnnska glasba — 15 Poročilo nemškega vrhovnega poveljstva — ' Prekinitev oddajo ilo 1" — 17—17 15 Poročiln v nemščini in slovenščini — 17.15—17.45 Zabavni koncert — 17.45—18 Zdravni-ka ura — Prekinitev oddaje do 19 ^ 19-19.30 Veseli zvoki, igra Kmečki trio — 19.30—19.50 Poročilo nemškega vrhovnega poveljstva v italijanščini, napoved sporeda 7.a naslodnli dnn — 19.50—20 M odigra — 20—20.20 Poročila v nemščini — 20.20—21 Koncert operne glasbo — 21—22 Pisana glasba — 22—22.10 Poročila v nemščini — Konec oddaje. Poizvedovanja 2 Werthelm ključa na verižici sem Izgubila na Starem trgu ir prosim naj jih naj-ditel) proti naeradi odda v upravi »Slovenca«. V soboto. 25. sept., je revna oseba izgubila od stolnice do Sv. Križa na cesti ali v tramvaju, v morirl kuverti, okrnit nno lir. Pošten "najditelj se naprošaj na| izroči denar proti nagradi 100 Ur v upravi »Slovenca«. Rešitelj iz svile Kako ie padalo nastalo in se razvilo In kako ga Izgotavljajo more padalec sam iabrati primeren čas za to, seveda pa mora biti padalec povsem vešč ravnanja s padalom. Znani so pa tudi skoki iz jako velike hitrosti, na primer rešilni skoki ob naglici fiOO km, pa sta vendar človek in padalo to velikansko obremenitev brez škode prestala. Izgotnvljanje padal se začne z natančnim pregledom snovi v nalašč za to prirejenih laboratorijih. Tu skrujno skrbno preiščejo vse dele, od šivalne niti pa do zaponke na pasu. Od te preiskave je izdelava mnogo odvisna. Nato sledijo pregledi na-I>ol izgotovljenih in izgotovljenih padal. Po pripravljalnih delih pridejo pregledane snovi v delavnico, ki je videti kot jako natančno razdeljeno industrijsko podjetje in kjer so zaposlene temeljito izšolane šivilje in iz-vežbani sedlarji. Kako težavno je marsikaj izgotoviti pri padalu, je razvidno iz tega, da potrebujejo tudi izurjene delovne moči dolgo časa, da znn-jo, na primer, povsem pravilno všiti trak na spodnji rob padalovega vrlin. Ko so prikrojene poedine svilene pole, se začne prav za prav izgotnvljanje padala. Ženske začno po 20 m dolgi mizi polapati mnogo plasti pristne svile, ki vsebuje vse lastnosti glede na trpe/.nost, trdnost in razteznost. Z električnim prikrojevnlnim strojem začno krojiti svilo več plasti hkrati. Da ne nastane preveč odpadkov tega dragocenega blaga, so pole izredno gospodarsko izrabljene. Na tn način prikrojijo več sto delov; samo za vrh padala je potrebnih % posameznih delov svile. Poedine pole, kose in koščke sešijejo s posebnim šivalnim strojem, ki nareja po štiri šive hkrati. Ti stroji so prirejeni nalašč za šivanje padal in imajo po dve šivanki. Vse šivanje, obrobljanje in druga dela potekajo nadvse skrbno in natančno. Medtem pa na posebni mizi merijo in prirezavnjo padnlove vrvi. Potem je treba vrvi potegniti v šive in jih prišiti na štirih mestih. Tudi to delo mora bti jako vestno izvršeno. Po poslednjem pregledu pride izgotovljeno padalo v pristojni nudzorstveni urad državnega letalskega ministrstva, ki je žo prej čuval ob vseh posameznih delih padala, ko se je izgotavljalo. Zaradi opisnne porazdelitve dela in spričo večjega števila nadzorstev je omogočeno paziti na izdelovanje padala v vseh podrobnostih in jiopraviti in izločiti napake, kolikor je le mogoče. Iz nekdanje preproste priprave je •postalo padalo eden najvažnejših delov letalske opreme, ki si je na vse kraje kot rešilno orodje pridobilo zaupanje vsega letalskega sveta. Uporabnost padala se je v dobi njegovega razvoja zmeraj bolj večalo. Dandanašnji nam ne služi samo kot rešitelj v stiski, ampak si je letalska oborožena sila sestavila iz padalnih lovcev posebne vojaške čete, Ki so se doslej čim najboljše obnesle. Uporaba teli čet je dokazala, da je padalo izvrstno sredstvo za nenadno in presenetljivo udejstvovanje in da si je z njim vojaško vodstvo pridobilo važne, taktične iu strateške pripomočke, in da more padalo odločilno vplivati na potek vojnih dogodkov. S pomočjo padalcev je moči oskrbovati tudi čete z najpotrebnejšim, saj so padalci s prevozom po običajnih prometnih potih, mnogo manj izpostavljeni sovražnim napadom. Padalo je posneto po balona Kar je najbolj razvidno iz tega, da so njegove temeljne tvorne prvine iste. Prav tako so značilnosti obdelovanja Črvih vzorcev brez dvoma v zvezi z alonom. Med prvim letom prejšnje svetovne vojne je nastalo prvo, zares uporabno padalo od Heineckeja. Jako zanimivo je, da vidimo, da sta tudi na tem področju letalstva kruta resničnost in potreba vojne bistveno pospešili raizvoj. Na podlagi preizkušenj iz prve svetovne vojne so popravljali padalo dalje in kmalu je bilo uvedeno rešilno padalo, ki je zdaj splošno znano. Skušnje, ki so jih medtem nnbrali, so vplivale večidel bolj na način izdelovanja, kot na obliko. Mimo večje trdnosti padala so izdelovalci predvsem stremeli za tem, da bi bilo padalo čim bolj praktično zloženo, tako da moremo zdaj padalo imenovati izredno zanesljivo pripravo. Za skoke iz balona, to se pravi, za take z začetno hitrostjo približno nič (glede na obdajajoče zračne plasti), ie takrat zadoščalo prvotno padalo, ki se dozdeva za sedanje potrebe premalo trdno. Zadoščalo je tudi še za majhno hitrost prvih letal. Ko se je pa hitrost letal zvišala, so postale seveda tudi zahteve glede na trdnost padala večie. Mimo različnih poskusov padal, ki bo 6e sama sprožila, smo dobili padalo, ki se z roko sproži Padalo se razpne šele, če ga pa-dnlec sam sproži. Sprožilo z roko ima različne dobre lastnosti. Predvsem lahko pusti padalec, ki skoči iz naglo letečega letala iz primerne višine, da preteče nekaj čase, dokler ne doseže padnlna hitrost zaradi zračnega upora ]>otrebno mejo, ta pa je pri 200 km na uro. Torej pada človek, ki je skočil iz letala in še ni odprl padala, komaj prvih 10 sekund vedno hitreje, nato pa enakomerno hitro, največ kakih 55 m na sekundo. Padalo se torej raos-pne kasneje ob manjši hitrosti, kot pa je bila hitrost neposredno pri letalu. > tem se oslabi sunok pri razpenjanju padnla. Če se sproži padalo z roko. £ Položnice z« naročilo romana ▼ slikah »IVANHOE?, ki Je Izšel te dni v založbi uredništva »Slovenca«, smo priložili današnji številki »Slo. venca« za poštne okoliše: Horjul, Vrh. nlka, Brezovica, Gorenji Los«, tee, Dolenji Logatec, J e ž1 c a , D. Mar. v Polju In Dobrnnje. Vabimo vse cenjene naročnike, da se ta. koj poslužljo položnic In pošljejo odgovarjajoči znesek uredništvu »Slovenca«. Roman »Ivanhoe« velja: broširan 35 lir, v polplatno vezan 45 lir, v celo platna vezan na najfinejšem papirju 80 lir. Naročniki »Slovenca« ln »Domoljuba« dobe broširano Izdajo za 31) lir, če pošljejo denar vsaj do 1! oktobra. Na naroilla I) r e i odposlanega denarja se ne moremo ozirati. Pohitite z naročili, ker Je na. klaila omejena. Uredništvo »Slovenca« Pesem Slovenskih domobriincev Dom braniti! legijonarji, naš je svetli vzor, da nc stro ga nam viharji, ne sežgo svetov požarji, ne uniči naš razdor: Domobranci, hej, vsi v zbor! Stopa zdaj na plan slovenski domobran! Bog in narodi pravdi že stari, spet gre zanje boj; ko najvišji srd vihari, domobranec v ščit udari: Jaz sera tu! Nasilnik, stoj! Narod moj je samosvoj! Stopa zdaj na plan slovenski domobran! Proč nasilje! Proč vse moritve! Samovolja proč! Narod gre v dan dozoritve — domobranec stopa v bitve, da vsi bomo kot nekoč: Ena Srenja, Ena Moč! Stopa zdaj na plan slovenski domobran! naa 250-letnica pipe za tobak Nekoč so imoli kadilci iz pipe kar colo zbirko najrazličnejših pip — od vlvčka pa do dolge pipe. Vprav lelos je minilo 250 let, odkar so prišle prve pipe v modo. Navadna lončena pipa je 1. 1585 prišla Iz Vlr-STinijo v Anglijo in si jo od tod osvojila vso Evropo. Prve pipe so Izdelovali ua Nizozemskem. Lota 1793 je neki dunajski zdravnik iznašel takšno pipo, knkršna jc še zdaj v modi in odtlej so na Iiuuaju izdelovali največ pip. Miteški dvoboj u srednjem vsku v besedi in sliki, kakor ga js orisa! slavni pisatelj Walter Scsit v znamsnitesn romanu »S V A fJ NOE« ■\WV\y.V \x\v«^>v.>\\\s\yv. L. " . " 5-.aU ;.. ' . '.VA , .i »Trobenta Je zadonela In viteza sta v skoku zdiijala drug na drugega. Sredi bo-rišča sta treščila skupaj, da Je vse zableščalo. Obe sulici sta se zdrobili v tisoč koščkov. Spopad Je bil tako silen, da sta se oba boja vajena konja sesedia na zadnje noge. Ko bi viteza ne bila v boju tako izkušena, bi bila gotovo oba popadala na tla. Oba sta naglo dvignila svoji živali ter odjezdila nazaj vsak na svoj prostor, kjer sta dobila vsak novo sulico. Nevidni naočniki sestojijo iz vzlio-čenili steklenih »posodic«, ki sličijo polovici očesnega jabolka. Te steklene posodice si polagajo ljudje, ki slabo vidijo, na očesno jabolko pod veke in jih nosijo namesto naočnikov. Steklene, vzbočene leče je moči izlahku vdevati in če so pravilno prirejene, da se lepo prilegajo očesnemu jabolku, so tudi bolj uporabljive kot naočniki. I Nevidne so in zlasti za gledoliške I igralce so važnega pomena; tudi sc Križanka št. 107 1 i J 4 3 1 II 1" >j 1- r« u 10 17 ie 19 lu 21 <2 li U -- li jO 31 U 33 J4 33 30 3i Je 19 40 41 42 Vodoravno: 1. travnata ravnina, d, vrsta kamenja, 11, preprosto glasbilo, Iti. del človeka, 17. listnato drevo, 18. ozvezdje, 19. očka, 20. svetopisemska oseba; 21. vre-menoslovski izraz (tujka), 22. prigodba, 24. duša (tujka), 25. del izbe, 2(1. naslov, 28. kmečko opravilo, 29. moško ime, 30. ptič, 31. napev (tujka), 32. Igo, 33. Vodnikov sodobnik, 34. mazilo (tujka), 35. nerazdcljcnost, 37. oblika vode, 38. vonj (tujka), 39. prebivalec doline, 40. mesna jed, 41. gosposka soba (tujka), 42. nadar. Navpično: 1. moško Ime, 2. sorod-niea, 3. žensko Ime, 4. nelep značaj, 5. Mencingerjev roman, 6. priimek nekega svetnika — Jožofa, 7. žgana pijača, 8. mednarodna literarna organizacija, 3. potikanje po svetu, 10. najbolj zapadna slovenska pokrajina, 11. drobec, 12. vodna žival, 13. pesnitev, 14. tlnkomor (tujka), 15. zdravnik (tujka), 23. posoda, 24. škofovski naslov (tuj-kn), 25. pevski izraz (tujka), 27. vodni ptič, 28. ravna črta, 29. estonsko mesto, »I. izguba ali osušek, 31. svetopisemska oseba, 32. jod, KULTURNI OBZORNIK Opera pričela z novim delom Kot uvod v novo sezono je napovedala operna uprava nekaj predstav, vzetih iz lanskega repertoarja. Tako so pred dnevi kot prvo delo ponovili »Thais«, na sporedu je pa že tudi »Trviata«, na kar bo do prave Bezono sledilo šo nekaj del. Zasedba vlog v »Thais* jo bila ista kot koncem lanske sezone; v glavnih vlogah so nastopili: Hey-balovn, LipuSčclc in Primoiit. Izvedba sama je bila bolj odsev izvrstno podanih predstav pretekle sezone kot čvrst korak v novo sezono. Razrahljanost, ki se po nekaj mesečnem odmora posebno prt prej Igranih delih v izvedbi nujno pojavi, se bo brez dvoma umaknila Bvežl razgibanosti, ko bodo v delo vprežene vse silo. Občinstvo, ki je doslej s tolikim zanimanjem spremljalo operno delo, tem potom samo opozarjamo na ponoven pričetek predstav v Operi, M. T. Dve novi mladinski knjigi Fri Ljudski knjigarni je izšla v lepi Baranckovl opremi zbirka slovenskih legend in pravljic, kakor jih je na podlagi narodnega izročila po svoje povedala znana mladinska pisateljica Krlsta Hafnerjeva pod naslovom: Zmaj Močeraj In drure legende In pravljice. Zbirka obsega na 102 straneh devet zgodb, izmed katerih je najdaljša Zmaj Močeraj, ki jo dala zbirki tudi ime. V njeni osnovi je narodna legenda o svetem Juriju in Marjetioi, ki pa jo dobila pri Hafnerjevi nekaj svojskih dopolnil ln sprememb, zlasti posrečeni sta postavi kralja Tolstomlla in kraljice Iludokline, kar da zgodbi groteskuo obeležje, ki se otroškim pravljicam tako poda. Pedagoško praktična je tudi razdelitev na odstavke in kratka poglavja, kar olajšuje branje daljših zgodb otrokom prvih ljudskih razredov, katerim je ta knjiga predvsem namenjena. »Dušica Marija Lilija« je na novo povedana pravljica, ki je že v osnovi Milčinskega »dušici majceni, ki nI mogla v nebesa«. »Sveta družina in razbojnik« ln »Brodar in Marija« sta inačici narodne legende. Orignalna se mi zdi »Mož s fižolčkom«, ki je slovenski pondant Grlmmovj ali Puškinovi »Zlati ribici«. »Lepa Vida«, ta klasična slovenska balada materinega hrepenenja po otroku, j se spremeni pod roko Krlsie Hafnerjeve v hrepenenje sestre po mlajšem bratcu, za katerega je prala plenloe, preden jo je odpeljal španski zamoreo. Mislim, da s tem motiv ni pridobil. »Kraljevič Rokcc« jo nova inačica povodnega moža in mntorinske ljubezni. Izvirna se ml zdi »Pastirička na Barju«, morda tudi »Lastavička pri jaslicah«, ki prav lepo zaključuje celo zbirko. Kakor vidimo, je Krlsta Hafnerjeva vzela za osnovo svojim pravljicam slovenske narodne, po največ legendarne motive, kakor svoj čas Milčinskl, tor na tej podlagi dopolnila In po svoje zaokrožila tor s posebnim ozirom na najmlajše šolarčke lepo povedala mično, vzgojno in zabavno snov. Pri Hafnerjevi pogrošam Individualnega pisateljskega sloga, kakor ga čutimo pri Mil-finskem ali pri Faturjevi, njeno pripovedovanje teče gladko, šolsko brezhibno; glavna zasluga te zbirke je v tem, da je približala našim najmlajšim bogastvo na!e narodno legend* v živahni prozni obliki ter pedagofko lepo podani, tako da je s tem dala našim prvim razredom ljudskih šol izredno lepo branje. Berauekove ilustracije v tej knjigi spadajo med najboljše, kar jih je napravil, ter zelo poživljnjo pravljično snov. Skoraj Istočasno je Izšla pri založbi Mu-renček (knjigarna Jože Žužek) koroška pripovedka »Mojca Pokrajculga« v opremi znane mladinske ilustratorice inž. arh. Marije Vogelnikove, ki so uveljavlja predvsem kot mladinska slikarica. Nastopila jo svoj čas s slikanico »Trdogiav in Marjetica« pri Novi Založbi, »Mojca Pokrajculja« pa je nadaljevanje te smeri stilizirane ln ornatnen-tlrano ilustracije. Zgodba sama, ki je dala motiv desetim večbarvnim podobam, jo vzeta iz koroSkega narodnega blaga, ter pripoveduje o Mojci, ki jo našla pri pometanju krajcarček (od tod ime Pokrajculja!). Zanj si je kupila piskrček In ga uredila za sta novanje s sobo in knhinjico. Ponoči pa pridejo zapovrstjo k njej prenočit: medved, volk, lisica, srnjak in zajček. Medved prinese s soboj tudi panj medu, ki ga postavi v kuhinjo. Zvečer pripoveduje Mojca svojim gostom zgodbe, lisico pa tako čudno kolje v trebuhu, da gro trlkrnt v kuhinjo kuhat kamilice, kakor pravi, v resnici pa posreblje mod. Mojca opazi tatvino, ki jo je zagrenil nekdo domačih. Vsi morajo spat na sonce ln tistemu, kateremu prileze med iz želodca v gobeo, je tat. Ko lisička čuti strd na smrčku, namaže z nj0 zajčku gobček in zaspi. Vsi spoznajo zajčka za tatu in gn še sedaj preganjajo po gozdu. Mojca pa je ostala sama s svojim piskrčkom. To je koroška ljudska pravljica, ki je našln v inž. Vogelnikov! lepo llustratorko. Knjiga »Mojca Pokrajculja« se po njeni opremi lahko prišteva med našo na jlepše, mladinske knjižice. td nič ne orosijo, če stopi človek iz mrazu v kak topel prostor. Normalnih nevidnih naočnikov jo moči navrlic vojni šc zmeraj dobiti. Tisti, ki imajo nevidne naočnike, se morajo naučiti, da si jih /nujo sami vdeti v oko in tudi vzeli ven. I o ni težko in se zgodi takole: Primes v/Iki-čeno lečo, ko si jo oplaknil z vodo, s sredincem in palcem, porineš zgornjo veko navzgor in močno [»ogledaš ni-zdol. Potem |>orineš steklo v dobljeno režo s kazalcem navzgor med oko in voko, pustiš zgornjo veko zaprto in potegneš spodnjo veko navzdol. Če leča še nc bi bila pravilno vstavljena, jo lnhko z obračanjem spravimo v pravilno lego. Več ko tri četrtine vseh nosilcev in nosilk nevidnih naočnikov je jako zadovoljnih z njimi. Mnogi imajo te svoje »naočnike« |h> ves dan neprestano na očeh, drugi jih vzuincjo za nekaj ur ven. Nevidne naočnike so iznašli žc v letih 1RS8 in 1S89 (1'ick v Curihti in A. Miiller v Kielln), vendar se niso razširile, kor so leče povzročale precej težkoč. Šele 1. 1908 so se te leče udomačile in odtlej jih zlasti nosijo taki ljudje, ki zato slabo vidijo,* ker jim jc očesna roženka stožčasto ukrivljena, in se to z navadnimi naočniki ne da odpraviti. Ali imajo ribe vonj? S poskusi so baje dognali, dn so na svetil majhne ribe, ki imajo izvrsten vonj. To zadevo so inkole dognali: V akvarij, kjer so bile omenjene ribe, so dol iii vode, in sicer take, kjer so bile prej ščuke. Uspeh je bil presenetljiv: vse male ribe so se prestrašene razkropile in se skušale po-skriti pod kamenjem in rastlinami. 34. tekočina, 35. notranjski kraj, Sli. srbsko moško ime. Rešitev križanke it. 106 Vhdoravno: 1. Samo, 5. miza, 9. Živa, 13. Kos, 1B. Ida, 17. pora, 18. temo, 19. vada, 20. Palada, 21. sujo, 22. zapah, 2.1. agava, 2.1. Kola, 26. palača, 28. noga, 29. lava, 30. Java, 31. Bur, 32. Ala, 33. tona, 34. šala, 35. šota, 38. pirika, 38. Baku, 39. sobar, 41. Odesa, 42 pero, 43. boloro, 44. Kaka, 45. lesa, 46. bala, 47. nav. Navpično: 1. sipa, 2. Ada, 3. Malagn, 4. Opava, 5. moda, 6. IRA, 7. zasova, 8. Atala. 9. žeja, 10. imo, 11. vezava, 12. Avala, 13. kapa, 14. oda, 15. Sahara, 21. golida, 25. ka-napo, 26. paluba, 27. čutara, 28. napor, 29. loknl, 30. Jakob, 31. boben, 33. tisa, 34. šara, 35. šola, 37. rek, 38. bes, 39. sol, 40. rov. Gledalci so glasno kričali in z robci mahali ter tako dajali duška svoji zndovoljno-stl zaradi lepega prizora, ki so ga bili deležni. Kakor hitro pa sta viteza bila zopet na svojih prostorih, je takoj nastala gluha tišina. Znova Je zadonela trobenta ln znova sta zdiijala viteza, ki sta s konicami svojih kopij merila v nasprotnikov ščit. Sedaj Je bil spopad tako silen, da se Je razdedlnjcnl v sedlu zamajal. Vendar Je zadnji hip svoje kopje dvignil za ped višje ter ga naperil v nasprotnikov vizlr. Ta sunek Je bil Jako težak, vendar pa vedno uspešen. Tako Je tudi sedaj imel uspeh. Templovec pa Je bil tako izurjen bojevnik, da bi prav gotovo tudi sedaj ne bil padel s konja, ko bt se mu ne bilo pretrgalo jermenje pri sedlu. V go-1 stem oblaku prahu ln nesnagt sta se valjala konj in Jezdec sredi borišča, vendar pa razgreli glodalci zaradi prahu tega prizoru niso mogli videti.« Gornja slika Je ena Izmed 205, ki krase pravkar Izlšlo knjigo »Ivanhoe«. Knjigo Je Izdalo iircdniUvo »Slovenca«, ki tudi »prejema naroČila. Pridelovalcem krompirja Prehranjevalni zavod opozarjn vse pri delovalce. du jo najstrožjo prepovedano prodajali kakršne koli količine krompirja brez Prevodovega dovoljenja. Cez nekaj dni bo Provod pozval vsakega posamezno-gn pridelovalca, naj odda ono množino krompirja, ki jo Jo Prevod zanj določil. Pridelovalci, ki so krompir prodali raznim strankam v Ljubljano pa pozivamo, naj najkasnejo do 5. oktobra občinskim uradom naznanijo natančno naslove, koinu so krompir prodali in knkSne množine «o jim oddali. Edino la množina krompirja bo pridelovalcem odšteta pri obvezni oldaji Prevod u. Prijava oddanega krompirja brez natančnega naslova kupca no bo upoštevana. Ljubljanski pridelovalci morajo množino prodanega krompirja in naslove kupcev naznaniti mestnemu kmetijskemu odseku v Puccinijovl ulici št. 2. A!i že ves... ... da se je v Italiji nedavno končala tožba, ki je trajala 3(K) let. in siccr med občinama Auletto in Pertosa pri Salernu? Zdaj je prva dobila tožbo. ... da se celo jedilnih polžev nc sme kar tjavendan loviti, ampak dn imajo zaščitno dobo lova, ki traja od 1. marca do 31. julija vsukega letn? ... da se je spor, ki je trajni nn Jn]>ori«kem že desetletja zaradi vodoravno pisanih ja|xinskih črk, ki naj se pišejo ali od (lesne nn levo nli od leve na desno, odločil zdaj tako, da nuj s(. pišejo od leve nn desno? ... da je v Nemčiji kur 15.000 takih krajev, ki se preživljajo skoraj izključno s tujskim prometom? ...da najvišji vrli Velike Nemčije ni več Zugspitze, ampnk Veliki klck v Salzburgu, ki je viisok 3798 metrov? ... du je po statistiki iz letn 19J0 dognnno, da živi v USA samo 55 odstotkov »čistili Američanov«? Ostalih 4-5 odstotkov sestoji ali i/, priseljencev, nli iz potomcev priseljenih staršev ali pa iz tujih plemen. 54. Sonce je le s težavo topilo jutra v avgustu, grofič pa je jezdil. Jezdil je v polje in onstran polja, kjer je dremala graščina-soseda. ALI OGLAS! S Službe I iggeio | MLADA GOSPA vestna in poštena, z6-lo dobra tipkarica — nujno prosi namestit-ve za ves dan ali za nekaj ur dnevno^ Naslov ▼ upravi »Slov.« pod št. 5453. (a DVA DIJAKA z malo maturo (4. razr. klas. gimn.) iščeta kakršne koli zaposlitve. Ponudbo na upravo »Slov.« pod »Pridna in poštena« št. 6657. I Službe g dobe g SLUŽ.KINIO za kmečka dela — sprejmem. Ljubljuna, Vodnikova 50. b GOSP. POMOČNICO katera zna kuhati in druga hišna delu — sprejme Lončar, Celovška 43. b SLUŽKINJO za kmečka dela, sprejmem tnkoj. Slepce Angela, Ilradeckega cesta 30, Ljubljana. b DEKLE 16 let staro, iščem za postrežnico. Nuslov v upravi »Slov.« 6690. SLUŽKINJO pridno in pošteno iščem. Hrana in plača dobra. Naslov v upra-vi »Slov.« pod 6703. DOIJRO SLUŽKINJO sprejmem k 2 otrokoma. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Skrbnac št. 6710. (b DEKLETCE 14—15 letno dobi slu- I /!>o postrcžnicc-teka-čice za dom in pisarno. Nosi pakete in vozi voziček. Naslov v upravi »Slov.« poti »Takoj« Št. 6672. SLUŽKINJO pridno in pošteno, ki opravlja vsa hišna dela sprejmem. Hrana dobra. Naslov v upravi »Slov.« pod 6660. Dvočlanska trgovska družina stanujoča f centru išče uoljšo GOSP. POMOČNICO za vodenje gospodinjstva. Javijo nnj se samo res sposobne moči. ki znajo kuhati in likati ter so fcflra-ve in ne starejše od 30 let. Služba jc stalna, hranu in plača dobra. Ponudbe upravi »Slov.« pod značko »Pomočnica za komfortno stanovanje« št. 6678. (b I Stanovanja | BStefo a GARSONJERO ali cnosobno stanovanja za 3 osebe, iščem nujno. Naslov na upr. »Slovenca« pod »Zelo nujno« št. 6611. STANOVANJE enosobno, po možnosti s kopalnico, išče samostojen gospod. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »5000« 6620. STANOVANJE enosobno ali dvosobno, išče učitcljica-vdova z 18 letnim sinom, izven centra, najraje v Ro/.ni dolini. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Stanovanje« 6634. c DOBRO NAGRADO dam tistemu, ki mi preskrbi trisobno stanovanje s kopalnico in pritiklinami, vselitev 1. nov. ali prej. Ponudbe pod »Novo-poročenca« št. 6713. (c ZAMENJAM lepo dvosobno stanovanje s kabinetom v vili z istolakim ozir. večjim. Ponudbe na: Christof Drago, Pov-šelova 33 a (Kodelje-vo). (č | Kupimo | POZOR! POZOR! Kupimo takoj za stružnico amerikunsko glu-vo v premeru 80 do 100 mm in »Rapid« jeklo za nože. Eve-Tggt Prešernova 44 KIJPI SE dobro ohranjena starinska avbu in peča za narodno nošo. Plača se v gotovini. Ponudbe na upr. »Slov.« pod »Narodna noša lOPO«. št. 6r>')0. k Kupno piazne STEKLENICE vseh vrst in dobro plačam. - B. Guštin, Vodnikov tre 2 SI A M h URE ženne in zapestne. Se dobro ohranjene, kupim lanko Jazbec, urarski mojster. Mi- klnSiiVvn resta 12 Clit^riLiU Ježlce ln Kostanjev les, vsuko količino, kupuje usnjarna Lavrlč, Ljubljana. Cankarjevo nabrež-1p fct t LINOI.EJ-PREPKOGO več metrov, poljubne širine, dobro ohranjeno, kupim. Ponudbe s ceno na upravo »Slov.« ULRCHEL-SUNK kupim. - Ponudbe na upravo »Slovencu« pod »Trgovina«_6'>71. KORENJA kupim par tisoč kilo-pramov. Vinko Batte-I i no, Kotnikova 1(». Obleko za desetletnega dečka, kupim. Ponudbe z navedbo barve in cene obleke poslali nn upr. »Slov.« pod »Descllct-nikt M>56. TRAVERZO 4.3 do 4.5 m dolgo, 22 cm visoko, kupim. Po-gučar, Vodnikova 106. VIOLINO osminsko, kupim. Ponudbe na upr. »Slov « pod »Violina« 6683. k RADIO APARAT dobro ohranjen, kupim. Ponudbe na upr. »Slov.« pod »Radio« 66^2. _g RABLJENE MOŠKE obleke, čevlje, perilo, pohištvo itd. stalno kupuje Drame Alojzija, Ljubljana, Gnflu--nvo nabrežje 2*>. (k Plačamo IZREDNO DOBRO za stare bieiklje, bi-cikelj gume, motorna kolesa in gume za motorna kolesa. Mer-knr, Puharjeva 6. (k STRUŽNICO vrtulni in brusilni stroj ter orodje za ključavničarstvo in za mehaniko kupimo. — Merkur, Puharjeva 6. POVRŠNIK nli suknjo za srednje močno postavo kupim. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Zimsko« št. 6702. (k ŽAGANJE nekaj kasonov, kupim. Dostaviti: Vovk, Tržaška cesta 5. (k HLEVSKI GNOJ in korenje zn krmo kupi »Viski mlin« — Ljubljana, tel. 35-73. ČEVELJČKE visoke ali nizke, kupim za 7 let staro deklico. Ponudbe z navedbo cene v upravo »Slov.« pod »Dobro oh ranjenec št. 6661. I Stanovanja oddajo f BREZPLAČNO stanovanje in hrano dam sostanovalki, ki bi gospodinjila (dva otroka). Ponudbe z osebnimi podatki pustiti v upravi »Slov.« pod »Zanesljiva« 6711. B&vto-motor MOTORNA KOLESA od 125—500 ccm, nove in rabljene razprodaja po znižani ceni — Merkur, Puharjeva 6. M Prodamo 1 KOPALNA BANJA (cink) rabljena, ugodna naprodaj. Jcranova ulicu 17, trnovo. (I ELEKTR. MOTORJA znamke »Elin« 3 PS ia AEG 6.1 l'S oba 380 voli z Saltarji, sc ugodnu oddosta. Pojasnila »El.llOMA« J. SIcjko, Sv. Petra 5. -Telefon 26-91. BREZOVE METLE držaje za lopate, ometa itd. dobite pri Gospodarski zvezi, Blci-vveisnvu 29 in Maistrova 10. (1 Prodam nekaj SODOV od 30—50 linov, primernih za kislo zelje, po zmerni ccul. — ti. GuStin. Vodnikov Irg 2. Krompir varuje zoper gnilobo »NEGN1L«. — Številna priznanja. Ing. Pre-zclj, \Volfova 3. (I Tel. 40 88 DRVA PREMOG GOMBSČ GLEDALIŠKA 14 NOVO TEHTNICO kuhinjsko, prodani. -Naslov v upr. »Slov.t pod St. 6652. 1 Nizke žcaske SNE2.KE z visoko pelo, SI. 39 ia olrnški čevlji št. 20 naprodaj. — Naslov v upravi »Slov.« 6606. 1 Prašiča boste hitro in ceneno opitali. Strokovni nasveti glede hrnnjenja- pitanja pri Ing. Pre; zelj, \Volfova 3, POHIŠTVO rabljeno in nekaj ženske obleke — ugodno prodam. Ogled od 2. do 3. ure. Gosposvet-ska 13, vrata 78. 1 ^Pffiifi DRVA I. POGAČNIK L.TTJBLJAKA Bohoričeva ulica St.5 Telefon St.21-50 ŠKORNJE in zimsko suknjo za manjšo postavo, prodam. Naslov v upravi »Slov.< pod SI. 6635. I OPRAVE snbne in kuhinjske kakor ludi posamezne komade dobro ohranjenega pohištva, ugodno proda trgovina »Oglede, Mestni Irg 3, {vhod skozi vežo.) Živila v shrambah varujte pred škodljivci. Strokovni nasveti glede načinov shrnnjcnja in pokončcvauja Škodljivcev pri Ing. Prczelj, \Volfova ulica 3. (I ŽELEZNI ŠTEDILNIK šivalni stroj, z dolgim čolničkom, lestenci in razno rubljcno pohištvo, ugodno naprodaj v trgovini »Ogled«, Mestni trg 3 (vhod skozi vežo.) VODNA SESALKA nn ročni ali motorni pogon, v novem stanju zelo poceni naprodaj. Merkur, Puharjeva 6. (1 ŽENSKI ZIMSKI plašč, dobro ohranjen, plnv, za manjšo šibkejšo osebo, prodam. Poizve se pri: Pinlar, Mivka 32. poleg mesarije Breskva*, Trnovo. (1 Pasje bovhe pokončujte! Ing. Pre zelj, \Volfova 3. 1 ŽIMNICE prvovrstna žima, odeje, jedilni pribor, volneno preprogo, zaslo-re, prodam. Pred škofijo 15-111, desno. (I ČRN POVRŠNIK primeren za predelavo v ženski plašč — prodani. Albanska 39, 11. nadstr., levo. (1 Podgane pokonča »Mikrotan« številna pohvalna priznanja! Za pripravo običajne količine je prinesli 5 dkg masti -luliko delno pokvarjene. — Ing. Prczelj, VVolfova 3. (I KNJIŽNO OMARO dolgo 3.50 ni, visoko 2.40 ra, s steklom in predalom za obleko, primerno tudi za v obcdnico kot vitrina, ugodno prodam. Dobro ohranjena. Interesenti naj puste naslov v upruvi »Slovenca« pod »Knjižnica« št. 6706. (I OTROŠKI ŠPORTNI voziček zelo dobro ohranjen, prodara. — Gregorčičeva 17 a. VOLNENO BLAGO kvalitetno, za damski in moški plašč produ: A. Gluvau, dipl. kro-jaštvo, Kolodvorska ulicu 18. (1 KISLO ZELJE novo sc zopet dobi I loma n, Sv. Petra cesta 81. Tol. v'-">(>. B Pohištvo | SPALNICE jedilnice, kuhinjske opreme si brezobvezno ogledate: Medvedova št. 28, pri Šišenskem kolodvoru. - Odprto: torek, četrtek, 6obota od 15.—18. ure. 6 E patentne posteljne mreže, otomane, moderne kauče In fotelje nudi solidno in po nizki ceni RUDOLF RAD0VAN tapetnlk LJUBLJANA Mestni trg štev. 18 VEČ NOVIll KUHINJ rabljeno knjižno omaro in veliko iztezno mizo, v zelo dobrem blnnjtl, proda: Zaloga pohištva VENTiniNI, r lorjanskn 31. ogled v ponedeljek od 2.—6. ure popoldne. 1 Res lepo SPALNICO iz trdegu lesa, skoraj novo, s trodelno omaro in komodo za lir 10.000 prodam. — Naslov v upravi »Slov.« pod $1. 6642. [ Sobe Ucaio ZAKONSKI PAR brez otrok, išče sobo s štedilnikom. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Štedilnik« 6638. s PRAZNO SOBO s štedilnikom iščem. Ponudbe v upravi Slovenca« pod »Poštena plačnica« št. 6662. (s | Vajenci § UČENCA ali UČENKO v špecerijsko trgovino sprejmem. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Trgovina« št. 6572. UČENKA v knjigarno in trgovino s papirjem, s primerno šolsko izobrazbo sc sprejme. Ponudbe na upr. »Slov.« pol »Knjigarna« 6649. VAJENCA za kavarniško stroko, z najmanj 2 meščanskima razredoma, sprejmemo. Predstaviti se dnevno od 10.—12. ure. Naslov v upr. »Slov.« 6669. v I Objave 1 VABILO Poštenjaki, dobrotniki, trpini, ubožci in pravičniki, ki vas mori negotova bodočnost; napišite svoje težave in pošljite dopis* na upr. »Slovenca« pod »Moder«. Znanstvenik — psiholog vam proti majhni odškodnini pove vaš prihodnji življenjski razvoj. Tajnost zajamčena. r VABILO Politiki, bančniki, tovarnarji, umetniki in dame iz odličnih obi-telji, če hočete zvedeti za svoj prihodnji življenjski razvoj, potem se obrnite s kratkim opisom svojih želja na znanstvenika-psihologa. On vara za majhno nagrado ugotovi značaj ter iz tega poda izvid prihodnosti. Dopise na upravo »Slov.« pod »Moder« št. 6354. - Tajnost zajamčena. (r INTERNIRANEC prosi gospo, kateri je na Viču pri šoli izročil kovčeg in odejo, da vrne proti nagradi pri Kodela ila 11 iraški cesti 11. (o fl Filatetila 1 FILATELISTI! Ugoden nakup raznih filatelistu nih novosti: znamk, filalelislične literature, katalogov in »JOL« - albumov itd., dobite pri f i I a t e I i j i MLADINSKE ZALOžBK v Ljubljani, Stari trg št. 30. 1 Glasba 1 VIOLINO polovično, kupim. — Naslov v upr. »Slov.« pod št. 6612. g |~Pottk j CITRE poučujem po uspešni metodi. Učnina nizka. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 6654. u HARMONIKE diatonične, Moncr in LubaS, s poltoni, naprodaj, iste poučujem po notah. Tršcn Alojzij, Poljanski nasip 40-1. Ljubljuna. u POUČUJE francoščino, angleščino po praktični metodi gospod. Naslov v upr. »Slov.« Št. 6633. u GOSPA POUČUJE nemščino in itnlijan-" 'no po posebno hitri meloni. Ugodne cene. Rimska c. 10-L, desno. (u POUČUJEM nemščino, italijanščino, angleščino posn-mcznike(ce) ali skupine. Istotam redna priprava v vseh srednješolskih predmetih. Vrhovčcva 12, visoko pritličje, levo (križišče Jcgličcve). (u OB ZAČETKU jesenske in šolske dobe oglaša profesor, da pričenja s privatnimi urami v angleškem jeziku. Naslov v upravi »Slovenca« pod »Temeljit pouk« 6659. (u Ksj&ge VALVASOR Dio Ehre des Her/og-tu.ns Krain I. izdaja v 4 zvezkih dobro ohranjena — se proda. Ljudska knjigarna, Ljubljana. | Stroji | PLET1LNI STROJ št. 10, dolžina 50 do 70 cm, dobro ohranjen, kupim. Ponudbo na upr. »Slov.« pod »Dobro ohranjen« 6603. PISALNI STROJ dobro ohranjen, kupimo. Pcllegrino, Kolodvorska 8. k PISALNE STROJE kupuje po najvišji dnevni ceni tvrdka Everest, Prešernova 44 I Kurivo K In Frančiškanska 10 Telefon 89-61 1 Ql?rt 1 Pozor stavbeniki in hiSnl posestniki! Dobavljam, polagam in slružim s! ure PAKKETJS JOSIP BRLEČ LJubljana KO LO 1) V O K S1C A 28 j Siv, stroji l ŠIVALNI STROJ rabljen iu klavirsko harmoniko, kupim. -Ponudbe na upr. »Slovenca« pod »Takoj«. »SINGER« šivalni stroj prodam. Zelo dobro ohranjen. Pred škofijo 19, Adamič. ŠIVALNI STROJ orig. »Singer« z okroglim čolničkom in šivalni stroj, čevljarski (Flachsteper) poceni prodam. Kamniška 13. 1 Bercar Industrijsko malo PODJETJE zelo zaposleno, z veliko zalogo za 300.000 naprodaj. Siguren kupce lahko del plača cvcnt. v obrokih. Ponudbe upruvi »Slov.« pod »Mesečni aaslužek 15.000« št. 6715. (d O POSOJILIH na hiše in posestva dobite informacije v Ljubljani, Bccthovno-vu 13, levo pri Jugo-kredit. (d 1 Kolesa jg NOVA KOLESA najboljše nemške znamke, po znižani ceni naprodaj. Merkur, Puharjeva 6. (oo VEČ TRICIKLJEV nove in rabljene, različne velikosti »e po znižani ceni razpro-dajajo. Merkur, Puharjeva 6. (oo MOŠKO KOLO v Zelo dobrem stanju ugodno naprodaj. Ba-lcntin Slavko, Sveto-savska 24. (oo I Ssfse P | ccfdaio | OPREMLJENO SOBO oddam takoj solidnemu in čistemu gospodu. Naslov v upravi »Slo-veneac pod št. 663S. mt-KiKvr^ ^i. j g j» f Umrla nam jo ljubljena soproga, mama. sestra in teta, gospa GRUM ALOJZIJA Pogreb blage pokojnico ho v no-deljo, 3. oktobra 1943, ob pol Štirih pop. z Zal iz kapelice sv. Krištofa. Ljubljana — Mosto. Gram Franc, soprog; Vinko, sin in ostalo sorodblvo. Tiste dni se je odločil, da spregovori z Majdo jasno in odkrito. Ni se bal, da bi mu dekle kaj očitalo. Tudi ga ni vznemirjala misel, ka.ko mu bo pri srcu, ko bo morebiti videl drago osebo v joku in žalosti. Imel je mirno vest, ki je čustvenost ne bo spravila iz ravnotežja. Majda se ga je po oni izpovedi sprva izogibala, potem pa se mu je spet približala, kakor se otrok približa očetu, ko misli, da je njegova krivda že pozabljena. Vprašujoče se je ozirala vanj, bila je manj zgovorna ko po navadi, otožna zamišljenost jo je povzdigovala v neki drug svet, z obraza je sevala prenovljena, prečiščena lepota. Večerni veter je pihal če/, Marof, kjer je vse dehtelo po smolnatem brstju. »Majda,< je resno govoril Janko, »ako bi me bolje poznali, bi videli, da nisem vreden vaše lepe in iskrene iu stanovitne ljubezni.« Ali mu je nečimerno6t narekovala te besede? »Jaz žal nisem pesnik niti kak drug umetnik,« se je smehljal, »da bi I Novela mogel silo svoje ljubezni obnavljati in preusmerjati.« Majda ga je gledala začudeno, kakor da ga ne bi razumela. »Mojco ste vsaj po zunanjosti poznali. Rad sem jo imel, čeprav mi je... zelo rad sem jo imel. To jo bila moja prva velika in resna ljubezen, ki jo imela svoj cilj. Končala se je, ne (la bi naju popeljala v svet lepote, sreče in soglasja. Končala se je tedaj, ko sem mislil, da sc v vsej polnosti šele pričenja. Vi ste prvi, Majda, ki vam to pripovedujem.« Pogledal jo je in premolknU za trenutek. »Mojca — in čeprav je spomin na njo združen z grenkobo in trpkostio — bo vedno živela v meni kot sen, ki mu ni bilo usojeno, da mc s svojim uresničenjem osreči.« Majda jo gledala v tla in ko v pol-snu poslušala Janka. »Danes nič nc vem o Mojci, niti kje živi, niti ali jc poročena. Ko sva se ločila, sva utonila vsak v svojem življenju in nisva se več iskala. Meni se zdi, kakor da bi mi umrla; in v srcu mi je, kakor da sem ji šc po smrti dolžan zvestobo.« IJlMiSkll poscJUnlai v liublfanl zadruga z neomejenim jamstvom ♦ ▼ lastni palači ▼ Ljubljani, Miklošičeva c. 6 nasproti hotela Union ——- sprejema hranilne vloge v vsaki višini in jih ^ najugodneje obrestuje, daje posojila na vknjižbo in proti poroštvu. Posojilnica je bila ustanovljena 1.1895 PO VASI ŽELJI VAM IZDELA v svoji črtalnioi raz-ne poslovne knjige, ako niso že v zalogi. Istotako izvrši todi vsa draga knjigo-veška dela posebno razne vezave v raznih velikostih od preprostih do razkošnih oblik v vseh barvah. Posebni oddelek za izdelovanje damskih torbio, šolskih torbic in sličnih, pasov, denarnic, kovčkov io dragega . ■—'- -galanterij, blaga KOPITARJEVA 6/II Vam nedi te predmete vedno v lepih, oknsnih in modernih oblikah vsaki čas. CENE SO SKRAJNO NIZKE! P0SLUŽITE SE JIH! Dotrpel je po dolgi težki bolezni naš ljubljeni soprog, predobri oče, brat, stric in svak, gospod GAJSKI MARTIN ^ orožniški kapetan I. kl. dne 1. t. m. previden s tolažili sv. vere. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v nedeljo, 3. okt. 1943, ob 3 pop. z Žal, iz kapele sv. Jožefa na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 2. oktobra 1943. Žalujoča žena z otroci in sorodstvom Sporočamo žalostno vest, da je po kratki bolezni umrl naš družabnik, gospod Pogreb nepozabnega pokojnika bo v nedeljo, 3. oktobra 1943 ob 4 popoldne z Žal, iz kapelice sv. Nikolaja, k Sv. Križu. Dragega pokojnika bomo ohranili v trajnem spominu. Ljubljana, dne 1. oktobra 1943. Zamišljeno se je ozrl v Majdo. »Verjemite mi, Majda, da se še nikomur nisem tako odkril kakor zdaj vam. Toda imeli ste pravico to vedeti. Upam, da me boste zdaj laglje razumeli.« Gorjanci so bili zastrti s pajčevi-nastimi meglicami. Navpično nad Sveto Jcro je sijal prvi pomladni ščip, pod njim se je kakor na lepili starili slikah 6vetlikal bel oblaček. Pri dveh jezovih je šumela Krka, gornji je bil zlatosrebrn v mesečini. Med njima jc bila reka ko velik kos razbitega rumenkastega stekla. Majda se ni jokala. Najrajši bi bila poljubila tisto visoko Jankovo čelo. X. Vikar Marko Žlebnik je sedel pri mizi in gledal skozi okno proti jugu in proti zapadu. Pol neba jc bilo sonce, pol neba dež, ob voglu nrošti.je pa je zavijal neugnani pomladni veter. Pokrajina je bila ko otrok, ki si mu vsemu objokanemu povedal silno šaljivo zgodbico, tako da se mu jc obrazek nenadno razlc/.el v svetel smeli in so zu solzami žalosti privrele nezadržlji-ve solze veselja. Tako hudomušen je bil aiprilski dan. Na zaprta okna so zdaj glasneje zdaj tiše tleskiile deževne kaplje in curki so drseli po šipah. Vsem prijateljem in znancem javljam prežalostno vest, da me je za vedno zapustil moj edini brat, gospod Pogreb dragega pokojnika bo v nedeljo, dne 3, oktobra 1943 ob 4 popoldne z Žal, kapelice sv. Nikolaja, k Sv. Križu. Ljubljana, dne 1. oktobra 1943. Žalujoča sestra Frida in ostalo sorodstvo.