J?) > /7' Z/f gp, S PODOBAM ZA ČITANJE I ČTETJE > Risal i pisal v Andrej France Žnidarčič, vikar pa c. k. okrajni šolski nadzornik tominski na Banjšieah sv. Duha pri Kanali. / Z: Z - ' -■ \ ■ ;% r>>'- ' i i V 'r -f j- ■*> j i Za V CELOVCI 1873. .Natisnola tiskarnica družbo sv. Molioni. Založil pisatelj. V tisočletju spomin sv. Cirilu i Metodu, skladateljema perve slovenske abecede i knjige, ktero je rimski papež Ivan VIII. po dolgi preskušnji pohvalil i za cirkveno rabo odobril leta 880 rekši: „Litteras slavinicas (seu slovčnicas), quibus Deo laudes debite resoneut, .jure laudamus; et — jubemus.“ (Regesta čtev. 267 str. 99 — 100.) Predgovor Ta knjižica „Abecednica“ ima dva namena: 1. dodati slovenski abecedi nekaj novih, potrebnih pismen; 2. pokazati naj krajšo i naj boljšo učno pot, po kteri se Citati i čteti nauči. I. 0 novih pismenih. Kaka so? i kak6 s§ imajo izgovarjati naša nova pismena? to kaže moj Abecedni kompas. Tč „abecedni kompas“ je uredjen ne samo za Slovence, ampak tudi, kolikor mo¬ goče, za vse druge Slavjane, a to iz treh uzrokov: 1. da s§ tudi njim porabna stvori ta „Abecednica“, 2. da so pokaže pot do vzajemnega pravopisa po načeli: Spisujte vsi po ednem pravopisi, a čitajte vsaki po svojem narečji! 3. da so v majhnem obrazi razvideti mogo vse znamenitejše različnosti i sličnosti slavjanskih narečij. IV Kako i kde rabim ova pismena ? to hočem tu razjasngti. e rabim, kderkoli sg sliši v glaski „e“ utopljen glasek „i“, n. pr. vera, mera, leto (ne »le-to“), med (ne „med“), dete, kres, bled, lep, sled, jem, je (ne »je"), sedel (ne »sedel"), itd. Tako v dvojnikih žensk. n. pr. ve dve nesete, i. t. d. Tudi stara Slovenščina je imela pismg za tak iz »e“ + »i“ slit glasek. *) Po- • glodaj 1. stran podob izpodaj!) To pismg je rabila kakikrat v dveh slogih zaporedoma. Nova Slovenščina ne rabi v nijedni besedi po dva „e“. V lokalih ima »i“ za »e“. e rabim, kder se sliši v glaski »e“ utopljen glasek »o“. Zato se piše nad „e“ pol »o" (u). Za tak iz „e“ + „o“ slit glasčk je imela stara Slovenščina dve pismeni. (Pogledaj 1. stran podčb spodaj!) Po spričevanji Šafafika (Pamatky hlah. p. 21) ste zaznamovali ovi dve pismeni glasek med „o“ i „e“, med »e“ a „i“. Podobni ste res staroslovenskema pismenoma »o“ pa „e“; i kaže se, da je kakor pervo pisme (»jor") tako tudi drugo (»jer") slito iz »e“ pa »o“, vzlasti v odlomcih naidenih v Pragi, kteri sq po sodbi učenih jezikoslovcev (primeri Berčič, „Chrestomathia ling. veterslov.“) naj starejši (do sedaj znani) glagolitični spominki. Tudi veleučeni dr. Rački vidi v ovih polglasnih pismenih glasek „o“ izražen (pogledaj »Pismo slovjensko" str. 127 i 144). — Namesto staroslovenskih polglasnih pismen piše denes večina Slavjanov ali „e“ ali »o“ (pogledaj ,abecedni kompas"). Vsled teh resnic sčm stožil polglasno pisme iz »e“ i pol »o“ = g. Nadejam se, da bode ta izniiidba dopadla, ker je ne samo primerna, ampak tudi potrebna. Nova Slovenščina ima veliko besed, veliko slogov, ki se brez polglasnega pismena ne daje pravilno zapisati, n. pr.: pes, ses, kes, včs, denčs, ton (ne: „len“), sek (ne: “sek," 9 sik“, „sok“, „sak“, „suk“), ogenj, tema (ne: „tema"), tenek, polen (ne: „poton“), učen (ne „uččn“), ven, sčn (ne: „sen“, »san"), s8m (ne: „sem“, »som", ,,sam“, »sim", »sum", Itorbet, b6t (ne: »bit", „bčt", »bot", »but"), tekma, tok n o ti (ne: »tčknoti"), tektčk, (ne »tektek", »tiktik", toktok," »taktak", »tuktuk",) itd. K tem treba pričteti šče une besede, ktere nemajo samoglaska zadza soglaskom „r“, n. pr: vert, perst, kert, smert, sčrp, tgrg, pert, veter, dober, itd. Zadnjo verstp besed pisQ nekteri Slovenci, nasledovitje Čehe, Slovake, Hervate, brez samoglaska, n. pr.: vrt, prst, dobr, itd. Ta pisava je sicer lehkotna (komodna) — toda nasprotuje stari Slovenščini, Ruščini, Bolgarščini i logični pravilnosti. — V takih slučajih rabi stara Slovenščina polglasno pismg (jor) po SQglaski »r“, n. pr. : vret, vreba, prest i. t. d. — Ruščina rabi ali „e“, ali „o“, n. pr.: smert, serdce, torg, gorb, i. t. d.; ona ima v svoji abecedi tudi pismg „jor“ (iz cirilice), pa brezglasno, i to sg rabi samo ‘) Primeri Miklošič: ,Lautlehre“ str. 24. v na konci besed končajočih se soglaskom — Bolgarščina rabi kakšenkrat „o“, n. pr.: sfekor (sveker), sploh pa le polglasno pismo, ktero so izgovarja po spričevanji Kvriak Cankof-a, („Grammatik der bulgarischen Sprache") kakor „u“ v angleški besedi „but“, ali kakor „a“ s napolzapertimi zobi. Angleški jozik ima prav obilno besed, v kterih so sliši glasek podoben našemu „e“ v besedi perst, n. pr.: „but“, „earth“, „pearl“, „earn% „heard“, „surgeon“, „pi'geon“, „j6urnal“, „cdusin“, „must“, i. t. d. Temu glasku je dal učeni slovničar K. Gr. Clairmont v svoji slovnici („Englische Sprachlehre“) imo „Brustton“ (persni glasek) i ukazuje, nej so vsaki učenec izreko tega nenavadnega glaska pri dobrem učitelji nauči, ker so s pismeni ne dd izraziti. Meni so pak dozdeva, da bi so dal ovi persni glasek izraziti s pomočjo polglasnega pismena „e“, ktero so izgovarja slito iz pol „e“ i pol „o“. To velja gotovo vsaj za Bolgarščino. Bolgarščina rabi polglasek tako-le: smert i smret, Serbin i Srebin, pervi i previ, bers i bres; velna i vlena, velk i vlek, belha i bleha (mi pišemo s Rusi: volna, volk, bolha). V tem oziri nasleduje staro Slovenščino naj bolje Bolgarščina; ona nam jo tolmači. Kdor tedd piše brez polglasnega pismena prst, smrt, prvi, brž, i. t. d., on nasprotuje stari Slovenščini, Ruščini i Bolgar¬ ščini, pa šče logični pravilnosti, ker brez samoglaska ne more biti nijeden slog v besedi. Zagovarjajo sicer svojo pisavo rekši, da je v tacih slogih „r“ samoglasek; a to je logično nemogoče. Glasek „r“ ne more imeti dve nasprotni lastnosti skup sklenjeni, ne more biti samoglasen i soglasen (bel i nebel). Kar je logično nemogoče, to ne biva. Toraj je glasek „r“ le soglasen, a nikdar samoglasen. Zato treba k soglasku „r“ šče samogla¬ sek „e“ pisati. „e“ s Q ima rabiti ne samo v besednih koreninah, ampak tudi v končnicah: -ec, -Čk, -6r, -čl, -Čn, ev, -Čb, -črn, i. t. d. •, n. pr.: tkalec, potek, dober, prišel, sreden, cirkev, družčb, pisem, i. t. d. S časoma zna priti do tega, da so bode tudi v novi Slovenščini (kakor v Bolgar¬ ščini) pisalo: velna, velk. Taka pisava bi ugadjala Slovakom i Čehom, ki pisQ, vina, vik; morda tudi Hervatom i Serbom, ki vsakokrat „el“ kakor „u“ izgovarjajo i piso, n. p.: vuna, vuk. Tudi Slovenci na Goriškem rekajo: vuna, vuk, popunoma, poleg: vovna, vovk, popovnoma; piso P a: volna, volk, popolnoma. — Ali bi ne bila lepa sloga, ako bi vsi (Bolgari, Serbi, Hervati, Slovenci, Slovaki, Čehi) po ednem kopiti pisali : velna, velk, popelnoma, pa vsaki po svojem narečji izgovarjali? — Učenjaki, premislite i preso¬ dite to moje „načolo sloge “ ! — „e“ rabim 1. v besednih koreninah, kder ima stara Slovenščina nosnik „en“ (poglodaj 1. stran podOb izpodaj!) 2. v nekterih končnicah, ki so v stari Slovenščini imele nosnik „en“. 2 VI Tu sg besede (uzgte iz Fr. Miklošičevega slovarja), ktere imajo biti pisane s pisme- nom »g“ : blesti, blgde, blgd (drugo je »bled), breme, brcalo (za brenčalo), cgta, čgdo (deček) (drugo je čeda ali čreda), čgst (del), čgstokrat (večkrat), čgstota, drgselj, detg, detelja, devet, desgt, gledati, govgdo, gristi, grgdgč, grgz (luža, blato), hrgd (gerčast), iniQ, izgti, izžeti, izuvgnoti, jagng, ječmen, jerebica, jgdro, jgderno (hitro), jeza, j^zik, jgti, j (‘tj e, jgtro, klgti, klgtva, kljuse, kngz, kngžiti, kozlg, kurg, lgd, lgdvi, mghek, mgso, rnesgc, mgta, m g ti (mnem), načelo, načeti, narediti, naprgga, napreči, najeti, (najem), objeti, opet, oslg, otroče, pamgt, pismg, plemg, plesati, pogrezati, poklgknoti, polgkngti, poreden, prisgga, prijeten, predivo, presti, preslica, prgči, prgžem, pengz, pgt., pgta, pgtčk, p^st, pesg, ramg, rgd, urgd, uradnik, rgp, svgt, svetnik, Svgtopolk, srgča (pa srečati), slemg, snesti, smgdem, sngti, stggati, sggnoti, sgžen, tresti, tresem, tel q , tem tj, tggngti, tgža, tgžbk, tgti (tnem), uveneti, (uvg- dati) utggngti, vitgz, vremg, vzcpgt, vzgti, vngti sg, vprggam, vsgknoti (sušiti) vezati, vgči, zebsti, začetek, zajgc, zvgk, zgt, žgdja, žglo, žglgd, žgti, žgtva, žgti (žmem) i. t. d. Tu sq pa končnice, ktere pišem s pismenom »g “: 1. imena srednjega spola, ktera povedo kako majhno , mlado živalicg, n. pr.: žrebg, telg, pgsg, jagng, kozi g, kurg i. t. d. Sklanjajo sg take basede po tem vzglgdi: žreb g, žrebeta, zrebgtu, žrebg, pri žrebgti, sS žrebgtom, i. t. d.; »g“ stoji po vseh sklonih + ednine, dvojine, množine. 2. imena srednjega spola, pri kterih sp ovi „g“ po sklanjanji spremeni v »en“, n. pr. vreme, seme, plemg, img, bremg, i. t. d. Sklanjajo sg pa takč: vremg, vremena, vremenu, V i. t. d.; povsod „en“ namesti »g“, razvčn v imenovavniki i tgživniki. V teh slučajih pisg Slovaki: žreba, žrebata, žrebatu, žreba, žrebati, žrebatom, i. t. d., vrema, vremena, vremenu, i. t. d. (poglgdaj »Grammatik der slovakischen Sprache" von Jos. Viktorin). Rusi piso: žerebja, žerebjati, žerebjatem, in tako dalje, Yremja, vremeni, vremenem, i. t. d. (»Slovnica ruska," sp. Matija Majar). Stara Slovenščina piše nosnik »en“, kder stoji moj »g“. Ako bi vsaj Slovaki pisali po moje, a čitali po svoje! Rusi ne čitajo „ja“, nopak »e“. 3. pišem »g“ v končnicah osebnega zaimena, toda samo v kratkih oblikah: mg, sg, jg, jg, jg, ki sg rabg namesti: mene, tebe, sebe, nje, nje, nje, in sicer: »ing, tg, sg“, v rodivniki i tgživniki vseh spolov, »jg" v rodivniki ednine žensk, spola, »jg“ v tgživniki množine žensk, spola, a „jg“ v toživniki množine mgšk. spola. Tako piše stara Slovenščina; Slovaki pa: ma, ta, sa, jej, jih, jih; Ruščina piše : mja, tja, sja, jeja, ja, ja; toda čita; me, te, se, jeje, je, je (namesti »je“ stoji vgčidel „jih“). češčina ima - me, te, se, ji, je, je. 4. pišem »g“ v končnicah glagolov, i sicer v tretji osebi množine sedanjega časa namesti »ijg“, n. pr. hvalg, živg, rodg i. t. d., pa tudi v deležniki (participi) sedanjega VII časa pri tistih glagolih, n. pr. hvaleči, živeči, rodeči, hvaleča, živeča, rodoča, hvaleče, živeče, rodeče i. t. d. Ve vsih takih slučajih rabi stara Slovenščina nosnik „en“. Slovaki pisQ: hvalia, živia, rodia, hvaliaci, živiaci, rodiaci. Rusi pak: hvaljat, živjat, rodjat, hvaljači, živjači, rodjači. Čehi imajo hvali, živi, rodi, hvaliei, živiei, rodici, i. t. d. Vsa ta različnost kaže, kako potrebno je, da nova Slovenščina piše „q“ v spomin staroslovenskega „en“. ,0“ rabim 1. v besednih koreninah, kder ima stara Slovenščina nosnik „on“ (pogledaj 1. stran podob izpodaj!) 2. v končnicah, ki sq v stari Slovenščini imele nosnik „on“. Tu sq besede, ktere imajo hiti pisane s pismenom „q“: bloditi, boben, bodo, bodoč, dob, dobrava, doga, doti (dmem = pihati), drožje, dročiti, drog. globok, gnositi, goloQS (golobraden), golob, grobost, groziti, goba, godec, godenje, gosli, gosenica, gost, goščava, gožvica, hlod, haloga, (ograda), hrošč, iznotSr, inod (drugod), kQd, kodelja, kopati, kopališče, kopelj, (drugo je kopati), kopina, (germ), kos (drobtina), koča, krog, krožiti, krogel, log, loka, lokav, lok, ločiti, ločeč, moder, mogočen, mož, moka (martra), močendc, moten, motiti, nadoti so (napihnoti), nasočen, noditi, (nuditi), nodnik, nodja, (nuja), obrobiti, oblok, obroč, obročiti, ohati (vohati), okrogel, orodje, orožje, otrobe, Qgbl, Oglje, Ogrin, oza, (voza), ozek, qz61 (vozel), QtSl, (votel), paQk (palek, pajk), porok, poročnik, posoditi, pot, (drugo je pot, potiti so,), prismoditi, pritožiti, preprog, prod, protje (veje), popčk, razpoditi, razločiti, rob, rogati so (drugo je rog), roka, rokav, ročica, skodelja, skopost, slok, stopati, stopnja, soprog, so, sobota, soditi, SQd, (posoda), sodba, SQk, sosed, sopčr, trobiti, trositi, toga, tožiti, top, toča, tisoč, usomneti (sumiti), velblod, vnoter, v oz (voza, drugo je voz s kolesi), žolod, zob, i. t. d. Tu sq pa končnice, ktere pišem s pismenom „o“ : 1. imena ženskega spola na „a“ (volja, riba) imajo v toživniki i druživniki ednine končnico „q“, n. pr. voljo, ribo, s voljo, s ribo; druga imena žensk, spola imajo samo v druživniki „q“, n. pr.: s kostjo, s cirkvijo, s ljubeznijo, i. t. d. — 2. vsi prilogi imajo v toživniki i v druživniki žensk, spola končnico „Q“, n- pr.: dobro (voljo), s dobro (voljo), i. t. d. — 3. zaimena: s mbno, s tebo, se sebo, njo, s njo. Nekteri Slovenci piso : s menoj, s teboj, i. t. d., a ta pisava neje pravilna. Slovaki i Čehi imajo: s menou, s tebou; Rusi: s mnoju s toboju; stara Slovenščina: s rnnojo, s tobojo. Nikder neje končnice »oj".*) — 4. glagoli imajo v tretji osebi mn ožine sedanjega časa končnico „o“, n. pr.: neso, bijo, dvigno, tlejo, piso, delajo, kupuj q. Slovaki rabo, » u “ za : u esu, biju, dvignu. i. t. d. Rusi pa: nesut, bijut, dvinut, tlejut, pisut, delajut, kupujut. Stara Slovenščina pak: nesQt, bijot, i. t. d. Ta končnica „o“ biva tudi v deležniki (participi) sedanjega časa, n. pr. : nesoči, *) Stara Slovenščina skrajšuje tudi, toda takole : ribojo v ribo, kojejo v kojo, dobrojejo v dobrojo, Pogledaj Miklošič Formlobre §§: 46; 87; 96 , 2 , 5 , i druge. VIII nesoča, nesoče, i. t. d.; ker se ovi deležnik iz une tretje osebe ustvarja, n. p. nesQ -tji, -tja, -tje. (Miklošič Formi. §. 23.) — Oni glasek „q“ (namesti „u“) dela Slovenščino podobno Italjanščini (sono — sunt) v lepoglasni okroglosti. „6“ rabim namesti smehčanega „t“ (tj, t’, št) i sicer 1. v sredini, n. pr. : puščati (pustiti), rašča (rastja), piča (pitja, pitati), plača (platiti), mačeha (matjeha), dči (dčere), oča (otja, oteč, oče), brača (bratja), hoče (hoteti) vračati (vratiti); — 2. na konci v besedah: peč, noč, moč, tisgč, več; — 3. v deležniki sčdanjega časa, n. pr. hvaleč, hvaleča, hvaleče, nesoč, nesoča, nesQČe; — 4. v nedolQčniki (infinitivi) pri glagolih: strižem, striči, sežem, seči, pečem, peči, tečem, teči, i. t. d. Nedoločniki: striči, seči, peči, sq nastali iz strižti, sežti, pečti, tečti; v končnici „ti“ s§ je „t“ smehčal v *č“ zavoljo spredstoječih „ž“ i „č“. Stara Slovenščina omehčuje „t“ s predstavljenim „š“ ter piše „št“, n. pr. pešti pečenije. — 5. v končnici „-ič“ n. pr. ptičič. — To pisme „č“ sčm si izposodil pri Hčrvatih; kakor njim, tako je tudi nam Slovencem potrebno, da naredimo razloček medji omehčanim „t“ i omehčanim „k“; unemu služi „č“, temu pa „č“. Zato pišem „ učilišče/ pa * Slovenščina", ker je nastala končnica „-ščina“ iz končnice „-sko“ ; končnica „-išče" pa ne takč. RazlQčSk medji omehčanim „t“ i omehčanim „k“ delajo v§č ali menj dosledno vsi Slavjani, tudi stara Slovenščina. Ta piše (za omehčani „t“) ali „št“ ali složeno pisni e iz „š+č“ (pogledaj 4. stran podčb, kder so „cvekovnice“). To složeno pisme kaže, da je ho¬ tela stara Slovenščina namesto „št“ omehčani „č“ (=č) postaviti;*) i to pisme s 0 nahadja tudi v najstarejših dokumentih: 1. V Fragmentih uaidenih v Praži, o kojih tverdi Šafarik da sq iz dobe sv. Vaclava umčrlega 1. 935. V teh odlomcih neje „št“. 2. V „Evangeli- starium Assemanianum* iz 11. stoletja. 3. V „Tetraevangelium Grigorovič“ iz 11. stoletja. 4. V cirilskem prepisi prorokov, spisanem po nekem ruskem duhovniki 1. 1047. 5. V „Ostromirovem evangelj/ v Novgorodi pisanem 1. 1056. Tudi v tem neje naiti *št“, ampak samo složeno pisme iz „š-H“ (čitaj „šč“ ali „č“ !). — Pač je dovolj razlogov, da se ,č“ pri nas v rabe upelje. „(lj“ rabim za omehčani „d“, n. pr.: SQdjen, rodjen, uredjen, usadjen, usadjati, uredjati, vodja, vadja, sedja, i. t. d. Kako se to čita, kaže »abecedni' kompas.“ Zaradi etimologije i bratovske uzajemnosti treba nam pisati „dj“ namesto samega „j“, v velivniki pa „di“, n. pr. vedi, povedi, gledi (bolje: pogledaj).' V takih slučajih je pisala stara Slovenščina le „žd“. Toliko o novih pismenih, da ne bode razprava predolga. *) V podobi „cvekovnice“ stoje staroslovenska pismena: c (nad), č (pod), <5, št (medji cvekovni- cami). Pisme č je podobno pismenu č. — To pomnite! IX II. O novi učni poti. Napravil s6m 22 podčb, prav izvirnih, za *AbecednicQ“, da hi otroci hitro spoznali vsa pismena pa jih ne pozabili. Moje podobe imajo prednost pred drugimi, da sq slične pismenom, i da nošo imena, kterih pervo pismo podoba predstavlja. So tudi za kazalno učilo. — Pri kazalnem učili bode znal učitelj o predmeti vsake podobe obširno govoriti. Moja učna pot pelje po teh stopnjah: 1. Pokaži otrokom podobe na pervi strani, na drugi, na treči, na četerti! 2. Uči čteti*) podobe! Koliko jih je na p&rvi strani, na drugi, na tretji, na četerti? Koliko na pervih dveh, pervih treh, koliko na vseh straneh ? Čtetje so rabi. 3. Pokaži otrokom čtevilke v pervih predelih, da jo zapomnejo. čitajte čtevilke do 22! Pa nazaj do 1. 4. Povedi otrokom imena podčb na pervi strani; ko te znajo, na drugi; i. t. d. 5. Izgovarjaj potle pervo imo — raztognjeno, da so sliši vsaki glasek (Laut) posebi; n. pr. „i-g-l-a“. 6. Nej otroci**) za tebg govoro: „i-g-l-a“ ! 7. Koliko glaskov ima ta beseda? Čtejte! „i-g-l-a“. Četiri glaske. 8. Izgovarjaj potle drugo imo — raztognjeno, kakor pčrvo; n. pr. „u-l-i-c-a“. 9. Nej otroci za t6bg govoro i Sejejo kakor pri pervem. To glaskovanje i čtetje krat¬ kočasi i koristi. 10. Tako delaj pri vseh imenih; pa ne prehitro! Podlaga mora biti terdna. 11. Prašaj: Kteri glasek je pervi pri besedi „i-g-l-a? pri besedi „u-l-i-c-a“ ? i. t. d. 12. Reci: Vsaki glasek mora imeti svoje znamenje, pismo (čSrko). Pervi glasek pri besedi „i-g-l-a“ ima pismo podobno igli. Pokaži to! Ako prej pokažeš znamenje, i potlej glasek poveš, delaš narobe. 13. Pervi glasek pri besedi „u-l-i-c-a“ ima pismo podobno ulici. Pokaži to! i. t. d. 14. Sedaj poznate pismena ..vseh pSrvih glaskov. Poskušajte, ali bi poznali v besedi „i-g-l-a“ tudi drugo, treče, četerto pismo! 15. Poskušajte pri besedi „u-l-i-c-a“ ; i. t. d. *) Pišem: „čteti, čtevilo" — namesti „šteti, število“ kakor »izpovedati, mQŽ, Bog“ — namesti „ispovedati, mQš, Boh 11 — po korenini. **) Pišem: „nej“, ker ima „naj“ (nar, nad) samo v 3. stopnji pravo. Hervati rekQ: „neka“ (ide)! Slovaki: „necli“! Na Goriškem: „nej“! 3 X 16. Poskušajte to pri besedah v drugem predeli, kder so bolj drobna pismena! Grlas- kuj.te! No, dobro. 17. G-laskovanja neje prevre nikdar; ono stvori gladko čitati i prav pisati; pospešuje toraj ne samo čitanje, ampak tudi pravopis. Zato priporooujem, nej otroci veliko glaskujo, sedaj skup enoglasno, sedaj posamem. Slogovanje nej izostane pri glaskovanji! 18. Iz točnega glaskovanja pride čitanje (branje). Tu je treba otrokom povedati, da sq medji glaski nekteri samoglaski drugi pa sgglaski. Yse podobe samoglaskov sq na pervi strani. Kolikor samoglaskov je v besedi, toliko je tudi slogov, čtejte sloge v besedi „i-gla“. Kteri glaski sq v pbrvem slogi? Koliko jih je? Kteri sq v drugem? Koliko jih je? i. t. d. Voč o tein povedo „Vadbe v čitanji® . 19. Kakor pri besedi »igla®, tako so postopa i dela tudi pri družili besedah. Versti sq čitanje i čtetje. Ker je to dvojno svozano po korenini, bodi tudi v dejanji! 20. Od malih pismen so prestopi k velikim, ki sq večidel malim slične; ako sq pa raz¬ lične, nej to otroci povedo i razložo na tenko vse ! 21. Poslednjič treba otrokom pokazati, kako so po ločnicah čita s pravim naglaskom. Ta je moja učna pot (metoda). Nadejam so, da bode zlo pospešila napredek v čitanji, iz kojega prihadja ljudstvu omika. Ker vožem s čitanjem čtetje, podajam na konci »Abecednice® tudi učilo v čteviljenji, ktera so naslanja na izvirne, kazalne podobe iz čSrt. I tako so nahadja v tej knjižici tudi abeceda za čtevilstvo. Sodim, da bode tudi to kazalno učilo dobro služilo. Bog daj! To bode moje veselje. Na Banjšicah v mesoci maji 1873. A. F. Ž. 2 — 3 — 5 Vadbe v eitanji velikih pismen. 1. Prilika. Neka deklica — Francika — je služila pri svojem brati za kuharico. Brat je bil učitelj pri neki ljudski šoli. Uboga deklica je bratcu ljubeznivo stregla, da bi mu grenke ure osladila. Zdelo so ji je, da bratec dobre postrežbe zid potrebuje, ker je videla, da sq se šo1q trudi na vso moč. Ear je znala, vse je njemu v prid obernola; ako pa neje česa znala, so je učila, neutrudljivo učila, dokler je bilo treba. Za brata bi bila rada življenje svoje dala. Opominjala je večkrat otroke v šo1q gredoče, nej bodo mirni i pridni, nej pazno poslušajo nauke i s veseljem ubogajo gospoda, pa nič ga ne Žale. De¬ klicam je kakšenpot šče naloge kaj popravila, da bi pregreškov ne bilo, ki brata j ozd. Medji popravljevanjem je edenkrat takd govorila: Ljuba Nežica! Kaj si tu zapisala? Izpustila si dve pismeni v edni besedi. Tako ne smeš pisati! Ako hočeš besede pravilno zapisati, tako moraš pred vedeti, iz koliko glaskov je vsaka beseda složena ? pa iz kterih ? Moraš toraj pred besedo razložiti, posled šče le složiti. Čuj, jaz ti hočem edno primero povedati. Lani sem so učila srajce za gospoda šivati. Veš, prav sama sem so učila. Niko¬ gar nesem nič poprašala, da hi mi kaj pokazal, ker mo je bilo sram, tudjemu svetu razodeti svojo nevednost. Dends bi mi bilo užd ležej koga poprašati; vsaj sem so ljudem v tem leti dovolj privadila. Lani pa neje šce šlo. Mislila sem si: Človeku je pač gorje, neveden če po sveti gr§. Zamudjeno sem letos dohitela; naučila sem so sešiti i urezati srajce za gospoda brata. Kako sem so pa učila ? — Čuj Nežica! Uzola sem edno uže sešito srajco. Pri tej tem porezala po malem ves šev; pazila sem, kakč so bili vsi deli složeni, a posled s6m raztognola srajco, razložila jo v posamne dele, opazovala vsaki del posebi — pa sem vzopot vse dele složila i sešila, da je postala srajca cela. To delo sgrn ponavljala; pri drugi srajci sem uže pravilno složila i sgšila vse dede ; pri treci sem pa za vsaki del drug ednak košek iz novega platna urezala i potem kakor staro teko tudi .novo srajco složila i sgšila. Po tej poti sem so izučila. Glgdi, moja ljuba! Ako hočeš pravilno složiti i zapisati besedo, tako moraš jo pred — raztognoti — razložiti v posamne dele (glaske) — opazovati vsaki del posebi — l’ a za vsaki del (glasek) primerno pismo stvoriti. Potle bode beseda pravilno zapisana. 6 Kakor sčm jaz delala s6 srajcami, takč moraš ti delati s besedami — ti moraš glaskovati. Glaskovanje pripravlja pot za pisanje. To si zapomni, pa bQdi pridna ! 3. Samoglaski pa soglaski. Vse naše govorjenje so sklada iz besed. Besede so složene iz glaskov. Glaski sq toraj deli celega glasa, cele besede, žive besede. Živa beseda sq glasi; mertva na papirji leži; živa so sliši s ušesi, mertva so vidi s očmi. Kakor je živa beseda složena iz glaskov, tako je mertva beseda složena iz pismen. Za vsaki glasek je edno pismo; vsako pismo (čerka) predočuje eden glasek. Kolikor glaskov, toliko pismen ima vsaka beseda. Glaski sq dvojni: pBrvic samoglaski, drugič soglaski. Samoglaski imajo tQ lastnost, da se vsaki posebi sam lehko glasi; soglaski pa imajo to lastnost, da s§ le v družbi s ‘ kakim samoglaskom lepo — brez njih pa le tvčrdč — glasuj. Samoglaski sq ti: i, u, o, e, a, e, 6, o, q. Soglaski so pa: 1, d, b, h, k, j, p, g, f, t, v, r, n, m, c, č, č, s, š, z, ž. Povedi samoglaske v teh le besedah: oča, mati, oko, nos, voz, pot, hleb, vbs, pert, usta, uho, pust, mleko, paša, robida, kozica, izbica, kosilo, poličica, večerjica, perilnica, pisarnica, golobičica. Povedi, koliko samoglaskov ima vsaka teh besed! Kolikor samoglaskov ima beseda, tolikokrat so usta odprč, da so beseda izreče. Čitaj v onih besedah vse samoglaske po včrsti do konca ! Pri vejicah počivaj! Sedaj povedi soglaske v onih besedah! Koliko jih ima vsaka beseda ? Čitaj vse glaske po versti! Temu pravimo glaskovanje. Pismena, kakor mertva znamenja glaskov, so smejo udeležiti razdelitve v samo¬ glaske i soglaske. Poleg tega imajo pismena svoja imena, namreč : i, u, o, e, a, e, e, o? q, el, de, be, ha, ka, je, pe, ge, ef, te, ve, er, en, em, ce, če, če, es, še, ze, že, S temi imeni sq nekdaj besede skladali (buštabirali), ker neso znali glaskovati. Prav okorno je bilo to „buštabiranje“ ; s njim so je veliko časa potratilo, predno sq otroci čitati znali. Dovoljkrat so je primerilo, da je tS ali uni čtrok čital: „esekaiera“, „uelicea“, „emerežea“, namesto: „sekira", „ ulica", ,,mreža" i. t. d. Take napačnosti pričajo, da „buštabiranje" neje prava pot do čitanja. 3. Slog-i pa besede. Iz glaskov so složeni slogi, iz slogov besede. Slogi imajo po edčn, dva, tri, četiri, i. t. d. glaske. Medji temi je eden samoglasčk, vsi drugi morajo biti soglaski. Brez samoglasčka ne more biti niedčn slog, brez soglaska pač; na primer: o-ča, os, uš, i-mo, u-ho, no-ga, gla-va, mo-sar, tre-pčt, stvar-nik, kčrst-nik, i. t. d. Soglaski so derz(j samoglaska kakor moso kosti; moso brez kosti ne more stati, soglaski brez samoglaska 7 ne mogp sloga vzdPržati. Ve slogih stojp spglaski ali izpred, ali zad, ali na obeh straneh samoglaska. Po izgovorjenji sp izve, kde spglaski stoj p. Besede imajo po eden, dva, tri, četiri, ali vpč slogov; n. pr. : os, uš, mož, sir, kup, piš, tSrs, o-sa, ri-ba, vi-mp, pp-ti-ca, stpp-ni-ce, po-ve-da-ti, za-pu-sti-ti, ko-ko-da-ka-ti, i. t. d. Tako sq toraj besede ednosložue, dvosložne, trisložne, mnogosložne. Vsaka beseda nekaj pomeni, slog pa nič. Kedar ima beseda eden slog, tgčas je slog beseda. Beseda ima pomen v sebi ali pomeni kaj, bpdi si kakp reč, ali lastnost, ali delo, ali čas, ali kraj, i. t. d. n. pr. : voz - lep - teče - sedaj - tam. Ako vse te besede zaporpdoma izgovorimo i svpžemo, takč dobimo stavek. 4. Stavki. Vsaki človek, ki govori, stavke dela; brez stavkov neje govorjenja. Ako bi kdo rekal: „kruh, zpb, tverd, dar, je, za, mpž, star, slab," tako bi njegovo rčkanje ne bilo govorjenje, ampak same besede. Da postane govorjenje, treba zvpzati besede v stavek; n. pr.: „ Tverd kruh je za zpbe starega mpža slab dar". Nesp pa vsi stavki tako dolgi ali razširjeni, nekteri sp prav kratki, n. pr. : voz teče; kruh je dar; kruh je tverd; teci ti! Stavek ima lastnost, da nekaj pove o nekom ali o nečem. Zatoraj ima stavek v sebi dvojno : povedek i osebek. To dvojno nej opazuje vsaki učenSc, vsaka učenka, v naslednih stavkih ! Voz (osebek) teče (povedek); kruh (osebek) je dar (povedek); kruh (osebek) je tverd (povedek); teci (povedek) ti (osebek)! Kakippt je osebek v povedki vtopljen, na primer: Teci! Tecimo! Tecite! Kam grpš? Ali veš? Ne vem, kam grpm. Pač sp mpdri! — V teh povedkih sp vtopljeni osebki: ti, mi, vi, ti, ti, jaz, jaz, oni. Takim osebkom rek6 osebna zaimena. Vsaka reč ima svoje imp, tudi človek sp kliče s imenom. Namesti imen sp rabp tudi zaimena, vzlasti osebna: jaz, ti, on, ona, ono; midva, vidva, ona dva, oni dve; mi, vi, oni, one, ona. Namesti: „Ivan piše w — reci: „On piše". Oseba (peršona) je pamptna stvar; ona o sebi kaj ve i pove, ker zna govoriti. Kdor o sebi kaj pove, reče „jaz“ (pišem), komur kaj pove, njemu reče „ti“ (poslušaš), ako šče o kom kaj dopove, tako reče „on“ (risa) } „ona“ (šiva), „ono“ (skaka). Potem imamo tri osebe, za pčrvp sp rabi „jaz“ —za drugo „ti“ — za tretjp „on — ona — ono". Tak6 v ednini. Kako pa v dvojini i množini? To sp pokaže v naslednih stavkih. 8 5 . Stavki vredjeni po slovnici. Slovnica je knjiga, ktera razklada pravilnosti jezika. I. *) Zaimeni Jaz* i „ti“ kažeti v 2., 3., 5. i 6. skloni končnice za ženska imena s tv6rdQ korenino, n. pr. riba; zaimena *on“, „ona“, *ono“ pa končnice za priloge. Dr. Miklošič pričteva te tri k pronominalni, uni dve k nominalni deklinaciji. („Form.“) — 9 XI. *) Stara Slovenščina je rabila pri tvčrdih koreninah (*riba“) druge končnice, nego pri mehkih („volja“); nova rabi povsod malike končnice, kakor Hervaščina i Serbščina. Ta m^hkota je lepa. 10 III. 11 IV. 12 V. 13 Yl. 14 f — 15 — 6. Čtevilstvo. Čteti i čitati ste sorodni besedi; čitati pomeni pismena čteti. Kdor čteje, naredi, napravi čtevilo. Vsako čtevilo ima svoje znamenje, č te vitka (cifra) mu rečemo. Se Šte¬ vilkami zapisujemo Števila. Naslednje mrežaste table imajo namen, predočiti vsa poglavitna opravila čtevilstva (računstva) po kolikor mogeče kratkem i preglednem načini, da se učenci i učenke gledaje i skoraj potipovAje prepričajo o resnici čtevilskih pravil i postav. Te mrežaste table so nekaj novega ; zato jim je dodano potrebno pojasnilo. Složene s< ^ iz samih čveterovogelnikov, ki se dadp čteti, razstavljati, primerovati, sččtevati, odčte- Va ^> počtevati i razčtevati. V sredi čveterovQgelnikov stoje Številke (cifre), da se tudi one ‘ s PQtonia učencom i učenkam v spomin vtisne. Kolikor hitreje se to sgodi, toliko boljši. 16 YSs nauk o čtevilih s? imenuje čtevilstvo ali računstvo. Iz znanih čtevil neznana čtevila iskati s§ reče čteviliti ali računiti; teko dejanje pa sq imenuje čteviljenje ali račun. Čteviljenje je čvetčrno: 1.) sSčtevanje, 2.) odčtevanje/' 3.) počtevanje, 4.) razčtevanje. Znamenje sečtevanja je pokončni kri žge (+), odčtevanja povodna čgrta (—), počtevanja nagnjen križec (X), razčtevanja dvopičje (:), enakosti dve povodni čerti uštric (=) nezna- nosti vprašaj (?). — Kakor čtevilke, takč treba tudi ta znamenja prav čitati; zato treba vedeti, kaj pomeni vsako znamenje. Pokončni križec (+) pomeni besed q „i“, povodna čerta (—) besedg „m6nj“, nagnjeni križec (x) besedQ „krat po“, dvopičje (:) beseda „na“ — (razčteto), dve povodni uštrični čerti (=) besedQ „je“, vprašaj (?) besedQ »koliko." Po teh pomenih treba čitati znamenja v naslednjih vzgledih. — Tudi debelost čtevilk ima pri teh čtevilnicah svoj pomen; debele i tenjke s§ verst§ tu po edna, tam po dve, i po tri, itd. da s§ 1qč§ v ednice, dvojice, itd. I. Čtevilnica. Od 1 do 10. CDs ■ P- -1 P .P' O CD O CD CD< a: o’ CD ^ ZjO< % §. s S' zn cx CDx zn c i i. 5' O CD CD '■* P- P- CD CD -4 zn rCD, O CD O CD I. Pojasnilo. .Razstavljanje i primerjanje. 10=14-14*14-1+1+1+1+1+1 + 1- 10X1; 10:1 = ?, 9:1 ?, 8:1 -?, 7:1==? itd. 10=2+2+2+2+2=5X2; 10:2=?, 9:2=?, 8:2=?, 7:2=?, itd. 17 10=3+3+3+1—3X3+1; 10:3—?, 9:3—?, 8:3—?, 7:3—?, 6:3—? itd. 10 4+4+2 2X4+2; 10:4—?, 9:4=?, 8:4—?, 7:4—?, itd. 10=5+5—2X5; 10:5—?, 9:5—?, 8:5—?, 7:5—?, 6:5—?, itd. 10=6+4-1X6+4; 10:6—?, 9:6—?, 8:6—?, 7:6—?, 6:6—? — 10—7+3—1X7+3; 10:7—?, 9:7-?, 8:7—?, 7: 7=? — 10—8+2 1X8+2; 10:8—?, 9:8—?, 8:8—? — 10=9+1 1X9+1; 10:9—?, 9: 9=? — 10=10—1X10; 10:10=? — Desetica na ednice razčteta je (da) deset; na dvojice (pare) razčteta je (d&) p§t; na trojice razčteta je (da) tri, pa ostane šče ednica; na čtirice razčteta da (je) dve, pa ostane šče dvojica; na petice razčteta da (je) dve, ostane nič; na šestiee razčteta da (je) edng, pa ostane šče čtirica; na sedmiee razčteta dd (je) edne, pa ostane šče trojica; na osmice razčteta da. (je) edne, P a ostane šče dvojica; na devetice razčteta da. (je) edne, pa ostane šče ednica; na desetice razčteta d& (je) edne, ostane nič. — D e v e t i c a na ednice razčteta dd (je) devet; na dvojice razčteta dd (je) čtiri, pa ostane šče ednica; na trojice razčteta dd (je) tri, ostane nič; na čtirice razčteta dd (je) dve, pa ostane šče ednica; na petice razčteta dd (je) ednQ, pa ostane šče čtirica; na šestiee razčteta dd (je) edne, pa ostane šče trčjica; na sedmiee razčteta dd (je) edne, pa ostane šče dvojica; na osmice razčteta dd (je) edng, pa ostane šče ednica; na devgtice razčteta dd (je) edng, ostane nič. Po tej pgti s g razčtevajg i razstavljaj«} tudi čsmice, sedmiee, ščstice, potice, čtirice, trčjice, dvčjice i ednice. V pervi povodni včrsti od vzgoraj sg v ednice, v drugi v dvojice, v tretji v trojice itd. razdeljena i razstavljena vsa čtevila do desgt. Treba toraj le glgdati na I. čtevilnicg i Citati iz nje. To razstavljanje čtevil v njihove dele je zlo važno; ono pripravlja pgt seštevanju, odštevanju, počtevanju i razčtevanju. Razstavljeni deli sg imenujg deline, celo čtevilo pa celina. Naj važniše deline sg tiste, v ktefe sg celina razdeli..brez ostanka. Na primer: Desgtica sg razdeli brez ostanka v 10 ednic, v 5 dvčjic i v 2 potici; toraj je ednica ena desgtina od desgtice, dvojica je ,if toa pgtina od desgtice i petica je edna polovina od desgtice. Devgtica se razdeli' brez ostanka v 9 ednic i v 3 trčjice; osmica v 8 ednic, v 4 dvojice i v 2 čtirici; sedmiea le v ? ednic; šestica v 6 ednic, v 3 dvojice (pare) i v 2 trojici; pgtica v 5 ednic; čtirica v 4 ednice i v 2 dvojici; trojica le v 3 ednice; dvojica le v 2 ednici. Toraj je ednica edna devgtina od devgtice, edna osmina od osmice, edna sedmina od sedmiee, i. t. d.; trojica je pak edna tretjina od devgtice i edna polovina od šestiee; čtirica je polovina od 18 osmice; dvojica je polovina od štirice, tretjina od šestice, šetšrtina od osmice, patina od desetice. — Deline s§ zapisuje s dvema številkama, n. pr. 1 / 2 , 1 j s , x j v 2 / 3 , i j 5 , X j 10 ; vzpodnja številka imenuje deline, n. pr.: polovine, tretjine, šetertine, patine, desetine, vzgornja je pa šteje, koliko jih je. n. pr., edna polovina, edna tretjina, edna šetSrtina, dve tretjini, štiri petine, edna desetina. Vsled tega stj rekuje vzpodnji številki imenovalec, vzgornji pak števec. Toliko o številih do deset (— 10). II. Čtevilnica. Od 10 do 100. II. Pojasnilo. Des^tišna sestava števil. Ta številnica uši šteti od 1 do 100; kaže pa tudi številke, ki sq vpisane v švetero- vogelnike, da s§ spotoma tudi one spoznaj^. V pervi povodni versti vzrastQ števila od 1 do 10, v drugi od 11 do 20, v tretji od 21 do 30, v šeterti do 40, v peti do 50, v šesti do 60, v sedmi do sedemdeset, v 19 osmi do 80, v deveti do 90, v deseti do 100. Toraj 10 včrst po 10 čvetero vogelnikov naredi 100 čveterovggčlnikov, desgt desetic naredi edng stotieo 10X10=100. Sedaj pa poginjajmo, kakč s? piše ednica, desgtica, stotica? (Čtevilkam bi lehko dali tudi imena: Ednojka, desgtka, stotka.) V pčrvem primeri stoji sama ednica (1) — v drugem primeri stoji ednica uštrie vzravčn ničle na levi strani (10) — v tretjem primeri stoji ednica uštrie vzraven druge ničle na levi strani (100). Toraj sg pomika ednica od prave na levg stran, iz pervega mesta na drugo, iz druzega mesta na tretje, ter pomeni na pervem mesti ednice, na drugem desetice, na tretjem stotice. Vidi sg tedaj, da raste vrednost čtevilke od prave na levo, i da je na vsakem drugem (levem) mesti desetkrat vgči, nego na pervem (pravem) mesti. Ta rašča vrednosti po deseticah s? imenuje desnična sestava. Smelo bi sg tudi imenovati počtevanje ednice s desgticg. Ako sg pa ednica pomika od leve strani na pravo, tako se njena vrednost izmenj- šuje po ravno tisti meri, ter veljA na drugem (pravem) mesti desetkrat inenj, nego na pSrvem (levem) mesti, tedaj le edno desetino, i na tretjem (pravem) mesti le edno stotinQ. V pisanji sg 1 qč^ desgtine i stotine od celih ednic s piko vzgoraj postavljeno, n. pr. Tl; rOl. To sg čita tako: Edna celina i ena desgtina; edna celina i edna stotina. Tako pisane desotine i stotine so imenujo desotinske deline, da so razločujo od navadnih delin: devetin, osmin, sedmin, šestin, pgtin, četertin, tretjin, polovin, itd. — Čitaj naslednje čtevilke: 1-2; 9-3; 4-2; 6*3 ; 1*5; 0*2; 9*S; 0'5 ; 1*02; 3’92 ; 9*06 ; 4‘07 ; 002; 0-06; 0'07 ; 1-11; o-ll; 0-13; 0*31; 0*74; 3-15; 14*21; 21*35; 40*29; 58-93; 100-12; 100-99! Povedi nam: Koliko stotin ima stotica? Koliko je edna stotina od stotieo? Koliko desotin ima stotica? Koliko je edna desotina od stotice? Koliko je pot desetin od stotice? Koliko stotin narodi edna desotina od stotice? Koliko stotin narodi pot desotin od stotice? Ktero čtevilo je voči, ali sedem desetin , ali sedemdesgt stotin? Povedi nam, koliko desotic i koliko ednic imajo naslednja čtevila: 12, 17, 23, 29, 31, 35, 46, 42, 58, 62, 74, 83, 96, 78, 52, 89, 75, 93? Vse to lehko odgovoriš s po¬ močjo druge čtevilnice. 20 III. Čtevilnica; za seštevanje i odštevanje. III. Pojasnilo. Čtevilke trece številnice imajo s? Citati tak6: 1+1=2, 2+1=3, 3+1=4, 4+1=5, 5+2=7, 7+2=9, 9+3=12, 12+3=15, 15+1=16, 16+2=18, 18+3=21, 21+4=25, 25+4=29, 29+5=34, 34+2=36, 36+6=42, 42+4=46, 46+2=48, 48+1=49, 49+5=54, 54+2=56, 56+2=58, 58+1=59, 59+8=67, 67+9=76, 76+9=85, 85+3=88, 88+3=91, 91+2=93, 93+1=94, 94+4 98, 98+2=100. Takš je seštevanje pripeljalo od malih števil do velikih i v^čih. Nasprotno je pa pri odštevanji. To pelje od velikih števil do malih i menjših. Odšteva se po treci številnici takš: 100-2=98, 98-4=94, 94-1=93, 93-2=91, 91-3=88, 88-3=85, 85-9=76, 76-9=67, 67-8=59, 59-1=58, 58-2=56, 56-2=54, 54-5=49,49-1=48, 48-2=46, 46-4=42, 42-6=36, 36-2=34, 34-5=29, 29-4=25, 25-4=21, 21-3=18, 18-2=16, 16—1 = 15, 15-3=12, 12-3=9, 9-2=7, 7-2=5, 5-1=4, 4-1=3, 3-1= 2, 2—1=1, 1—1=0. Enkrat se odštevajo debele številke, enkrat drobne, po kolikor jih je zaporedoma enakih ; ali prav za prav se odštevajo le šveterovggelniki, v kterih številke stoje* 21 Da sg v seštevanji i odštevanji temeljitost i urnost doseže , treba seštevati i odšte¬ vati, sšdaj po dva, sedaj po tri, sedaj po čtiri, po pQt, po šest, po sedem, osem, devgt. V te namen sg zapisg v čveterovggšlnike III. čtevilnice sedaj po 2 debeli i 2 drobni številki, potlej po 3 debele i 3 drobne, potlej po 4, potlej po 5, po 6, po 7, po 8, poslednjič po 9 debelih i 9 drobnih skozi celg številnicg. Različna debelost številk kaže, po koliko šveterovogelnikov treba 'seštevati i odštevati. S tem „po koliko?" sg stavlja temelj za poštevanje. Ta resnica je razvidna iz naslednje šeterte čtevilnice, ktera ima v pervi versti števila rastQČa po ednici, v drugi versti števila rastoča po dvojici (pari), v tretji versti števila rastgča po trojici, v četerti versti števila rastgča po štirici, v pgti rastoča po potici, v šesti rastgča po šestici, v sedmi rastoča po sedmici, v osmi rastoča po osmici, v deveti rastgča po devgtici, v deseti rastgča po desetici. IV. Čtevilnica; za poštevanje i razštevanje. IV. Pojasnilo. Pri poštevanji treba vedeti, da sg števila perve vzgorajne verste poštevajg se števili Pšrve leve verste. Kder s g križajg navpične verste s povodnimi verstami, tam (v tistem ^eterovggelniki) biva število izhadjajgče iz poštevanja. N. pr. Ako hočeš vedeti, koliko je 22 5X7, tako moraš naiti, kde sp križa od vzgoraj dol tekača (navpična) ppta (5.) versta s uno od leve na pravQ tekpčo (povodno) sedmo (7.) verstp. Tam naideš čtevilo 35; toraj 5X7=35. Da je 5X7 res 35, sp lehko prepričaš, ako sgčteješ vse čveterovQg6l- nike od 1 do 35; imaš namreč 5 navzdolnih (navpičnih) verst i po 7 čveterovpgelnikov vg vsaki versti. Sedaj pa povedi nam, koliko je 1X1 ? Tam, kder sp križa perva nav¬ pična versta s pervp povodnQ vgrstp, biva čtevilka 1; toraj 1X1 1. Isto tako sp izvede, da je 2X1=2, 3X1=3, 4X1=4, 5X1=5, 6X1 6, 7X1 7, 8X1=8, 9X1=9, 10X1=10, 1X2=2, 1X3=3, 1X4=4, 1X5 5, 1X6—6, 1X7 7, 1X8 8, 1X9 9, 1X10 10. Iz teh primerov sp kaže, da je 2X1 toliko, kolikor 1X2, 3X1 to¬ liko, kolikor 1X3, 4Xl=lX4, 5X1=1X5, itd. Koliko je pa 7X5? — Tam, kder sp. križa sedma versta od vzgoraj s pptg vPrsto od leve, bivfi čtevilka 35; toraj 7X5=35. Primeri sgdaj 7X5 s 5X7, pa bpdeš sp prepričal, da je 7X5 toliko, kolikor 5X7, tedaj 7X5-- 5X7. To isto velja za vsako drugo počtevanje. Primerjaj debele čtevilke: 10, 18, 24, 28, 30, 30, 28, 24, 18, 10! Druge debele sp kvadrati od 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10. Pri razčtevanji je ppt nasprotna počtevanju. N. pr. — Ako hočem razčtevati 35 na 7, tako poiščem čveterovogelnik sg čtevilkp 35 v sedmi povodni versti; potem pa poglpdam od tega č ve ter o vogelnika navzgoraj ter vidim na konci navpične vgrste čtevilkp 5. Iz tega spoznam, da 35 na 7 razčteto je 5 (35:7 5). Da sp prepričam o tej resnici, odčtevam od 35 po 7 čveterovpgglnikov — pptkrat. Tako sp dela pri vsakem razčtevanji: Poišče sp za razčtevanje dano čtevilo v toliki povodni vgrsti, na kolikor ima biti razčteto; potem sp pa poglpda navzgoraj, da sp vidi, ktera navpična versta sp v danem čveterovpgglniki križa. Na konci te vgrste je za¬ pisan odgovor. Po tej pgti razčtevaj 24 na 6, 32 na 8, 72 na 9, 18 na 3, 14 na 2, 36 na 6, 36 na 9, 36 na 4, 40 na 8, 40 na 5, 20 na 2, 18 na 2, 16 na 2, 14:2, 12:2, 10:2, 8:2, 6:2, 4:2, 2:2, 3:3, 4:4, 5:5, 6:6, 7:7, 8:8, 9:9, 10:10, 20:10, 30:10, 40:10, 50:10, 60:10, 70:10, 80:10, 90:10, 100:10 itd. Ako sp za razčtevanje dano čtevilo ne naide v odlpčeni, povodni versti, tako sp jemlje v razčtevanje njemu najbliže, mgnjše čtevilo; n. pr., ako bi hotel 25 razčteti na 3, tako bi našel v tretji povodni vgrsti njemu najbliže, mgnjše čtevilo 24 i to razčtel na 3; razlpčgk medji 25 i 24 je 1, ki ostane nerazčteta celina, ali sp pa v tretjine razdeli i na 3 razčteje. Vsaka celina sp dade razdeliti v tri tretjine, v dve polovini, v čtiri četertine, v ppt pptin, v šest šestin, i. t. d. Toraj l=*/ 2 , l= 3 / s , l= 4 / 4 , 1 - 5 / B , 1 G / 6 . Taka čtevila sp imenujp deline. Tudi deline sp dadp sgčtevati, odčtevati, počtevati i razčtevati; n. pr. I.) H.) m-) */«x2 */.- ‘V.) V 2 ’/„• Pri seštevanji se imenuje števila, ktera bod<> seštevana — seštevanci, ono, ki zide — seštevek ali snesek. Pri odštevanji s§ imenuje v§če število, ktero ima biti izmenjšano — odštevanec? ono, ki izmenjšuje — odštevalec, ono, ki izide — odštevek ali ostanek. Pri pošt e vanji s§ imenuje pervo število, ktero bode poštevano — poštevanec, drugo, ki pošteva — poštevalec, tretje, ki izide — poštevek. Pri razštevanji sq imenuje pervo število, ktero bode razštevano — razštevanšc, drugo, ki razšteva — razčtevalec, tretje, ki izide — razštevek. To imenovanje sg rabi pri celinah i delinah. ^lilep« Ljubi ušenci! Ljube ušenke! Prišli smo uže do sklepa „ Abeced niče “ , pa vendar neje šče gotovo, ali znate pravilno šitati. Marsikdo misli, da zna, pa ne zna. — Za pravilno šitanje neje dovolj pismena poznati, glaskovati, v sloge i besede skla¬ dati, ampak treba v<36 reši: treba šitati po 1 q š i 1 i h, treba šitati s obšutkom. o Ličila sq taka-le: . pika. Pri piki šitatelj glas poniža i s§ dobro oddahne. , vejica. Pri vejici s§ glas malko poviša i prav malo oddahne. ; podpišje. Pri podpišji kakor pri vejici, ali kakor pri piki; nekterekrat ostane glas nespremenjen. : dvopičje. Pri dvopičji s? glas malo poniža, pa malo oddahne. ! kliciij. Pri klicaji s§ glas slovesno povzdigne pa oddahne. ? prašil j. Pri prašaji s§ glas poniža i potem poviša. To zavivanje na pravem slogi rabiti neje lehko. — pomišljaj. Pri pomišljaji se postoji i oddahne. ( ) oklepaj. Pri oklepaji treba zaperte besede bolj tiho šitati. Kdor na ta ličila ne pazi, ne zna šitati. Kakor v govorjenji," tako je treba tudi pri čitanji glas nižati i višati na pravem mesti. To bode mogoče le njemu, ki s obšutkom šita, ki čuti, kar šita; on bode vedšl drugaci šitati izraze veselja, pa drugači izraze žalosti; drugači izraze ljubezni, pa drugači izraze sovraštva i jtjze; drugači izraze pomilovanja, pa drugači izraze povelja i graje. On byde spreminjal ne samo visokost glasil, ampak tudi moč i hitrost; on bQde šital sedaj močno pa sedaj tihotno; sedaj hitro pa sedaj počasno; kakor s§ prileže mislim i čutom v stavkih skritim. Tak6 šitajte tudi vi predragi i ve predrage! S Bogom! * w ^ i I I (- f I >