Leto LXX* ft. 210 LfaUfaaa, arcia 1$. ttirtriiifcfa 1937 Cena Ma i.- tznaja vsaK dao popoknie, tzvzsmsj oedsjje to pnnlk«. ~ InseratS do S0 petit vrst a Din 31, do 100 vrst a Dio JLOO, od 100 đo 800 vrst ■ Din 8, rećjl tnserati petit vrsta Din 4.—* Popust po dogovoru. Inseratnl davelt posebej. — jgotenakl Narod" velja mesečno w Jugoslaviji Din li—, a ton—mrtvo Dto 26-—s RokopM m im vracajo. uudnistvod« cntAVNisi-vo LIĐBLJAMA, &a*fljeva ottcs ft*, ft Telefon: 81-3*. 81*38, SUM* 81-35 to Sl-26 Pođrnloiot: MARIBOR. StrossmaTerjeva 8b — NOVO MESTO, Ljubljanska e^ telefbo ftt. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva uttca 1, telefon At. 65; pođruftnlca uprave: Kooenova nL 8, telefon it. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101. Postna hranttnica v Ljubljani At. 10351 Ob smrti prezidenta T. G. Masarvka: Jugoslavija je izgubila najboljšega prijatelja Vest o smrti prezidenta Orvobodltelja 4*. T. G. Masaryfca }e globafco odjdosila v vse} Jugosla-viji, ki se zaveda, da je izguMla wc nado mcsTtijlvgga saveznika i« nčltel}a Beograd, 15. septembra, r. Vest o smrti velikega državnika, osvoboditelja, tvorca in prvega prezidenta bratske če-škoslovaške republike, velikega misleca in pobornika demokracije čir. T. G. Ma-fwa^yka je gfoboko odjeknila širom vse države. Ves jugoslovenski narod se za-vedaT da je izgubil svojega najtelcrenej-žega prijatelja in zagovornika. Z dr. Masarykom je legel v grob mož, ki se je v enaki meri. kakor za svoj Češkoslo-vaški nared, boril tuđi za osvobojenje jugoslovenskega naroda izpod tujega jfeirma, V najtežjih časih povojne dobe je bil dr. Masaryk zanesljiv prijatelj in za veznik našega naroda. Pokojni Masa-ryk je kot vz^ojitelj in učitelj oblikovaJ ćelo pokolenje naših javnih delavcev in se ob vsakj priliki izkazal kot plemenit in nesebičan prijatelj našega naroda. V globoki hvaležnosti se zato vsa Jugoslavija klanja ob njegovem mrtvaškem odru. Vsi jugoslovenski listi posvecaio po-kojnemu prezidentu Osvaboditelju tople članke, v katerih opisujejo njegovo življenje, polno borb in uspehov za narod in domovino ter za splošne ćlove-eanske ideale. Obširno se spominjajo njegovih zaslug za našo državo in naS narod v predvojni, medvojnd in povojni dobi. V znak žal ovan ja so na vseh javnih poslopjih izobešene dtržavne zastave na pol droga, a tuđi skoraj vtse zasebne hi-se so, zlasti po mestih, izobesile crne za-sta/ve. Nacionalna društva so aklicala posebna žalna zborovanja, da se tako vs*aj skromno oddoLžijo spaminu velike-ga prijatelja. Pogreba v Pragi se bodo udeiežale sterilne deputacije iz vse države, posebno številno pa bo zastopano s^kolstvo, ki je izgubilo s smrtjo dr. M?saryka svojega največjega borca za sokolske ideale. Sožalje kneza namestnika Brdo. j4. septembra. AA. Brzojavka, ki Jo je Nj. Vis. knez namestnik Pavle poslal predeedniku Ceškoslovaške republike dr. Edvardti Bene?u ob smrti predsednika Ma-sarvka, se plaši: Njegovi ek?c?lenci predsedniku češkoslo-va^ke republike. Praga. — Tužno vest o «=mrti Tomaža Masarvka. ustanovitelja Ce-ŠkoslovaŠke države, me je eilno Dr stresla. V teh bolestnih trenutkih v«iega naSega naroda prosimo vaso ekscelenco, da izvolite sprpjeti moje najploblje sožalje za n?na-domestljivo izcrubo odlifnrga češkoslovaškc pa državnika in znanstvenika, ki je bil ta-kisto tuđi na^ najbolj zanesliiv prijstelj v dobrih in slabih ednika dr. Ilodže je v s**>razumu z rodbino ro^ojnepa prezinenta dolofil program pogrebnih svečanosti. Truplo so vče-raj balzamirali. Balzamiranje je opravil profesor Karlove univerze v Pragi dr. SchickU praski kipar Makovski pa J5 po-snel posmrtno masko. Trupio eo danes položili na mrtvaški oder v gradu Lanv. kjer oetane že dva dni. Nato ga bodo ponori v spren^tvu baklonoscev in vojske prepeljali v Prago, kier bo položeno na kataialk v tako rvani Plečnikovi dvorani na Hradca-nih. Tu ostane vse do pogreba ki bo v torek dopoldi^. Dvorana je urejena tako, da bo moglo dnevno defilirati mimo odra nad 200.000 ljudi. Za pogreb v Pragi se vrše velike priprave. Pogreba se bo udeležik) blizu 2 milijona ljudi. Iz vseb krajev Če-šfroelovadke republike bodo prišle posebne deputacije. Zveza legionarjev je ixdala poziv v«em svojim Slanom, da se polnočtevil-no ude leže pogrebnih svečanosti. Legionar-ji in Sokoli tvorijo Častno stražo ob mrtva-dkem odru. Vojska bo dslala ćpalir, krsto pa bo »premljal na vsej poti Ma*arykov poJk. Po pogrebnih sve?anostih v Pragi, ki ee jih to udeležilo tuđi vei tujih državnih poplavarjev, bodo krsto prepeljali v Lane, kjer bo začatsno položena v grob na vaMcem pokopaliS^u, kjer' poriva tudd pokojnikova soproga. Pozneja bodo zgradili, najbrž v Pragi, posebno častno grobnioa Narodni javnosti! Bnrtfe, sestret ves slovanski svet je pretresla vest o smrti velikega misleca, svetov-nega politika in državnika, borca za svobodo slovanskih narodov in demokracijo človeštva. Sokola, brata dr. Tomaža G. Masaryka, pre-zidenta-Osvoboditelja češkoslovaškega naroda. V počast U ev njegovega sporni na, vabimo vse svoje pripadnike, vse narodne in kulturne organizacije na žalno svečanost, ki bo v pe-tek 17. septembra 1937, ob '/*21. ('/&.) uri v veliki dvorani Sokol-skega doma na Taboru. SOKOLSKA nmA LJU1LJAHA Poziv hištiim posestnikom Preziđent Osvoboditelj Tomo Masa-ryk ni Ml Mmo zgT«đlt«lj eeško»lova-&ke dria\ve, m^rvei tuđ sograđit?|j naše Jugoslavije, veftk prijatelj našega naroda, eden najvecjih duhov, kar jih poznjt norej^a sgodovina. Z njegovo smrtjo je zada« težak udarec ne ^mo bratskenra češkoslovaškeimi narodu, nego tuđi našemu in vsemu sKnanstvu. Dajmo daška, svoji žalosti ob izgubi tega velikega slo^^anskega državnika in misleca s tem, da r&zobesimo na vseh naših hišah crne žalne zastave kot viđen dokaz, da se Ljubljana zaveda, da smo Slovani izgubili s smrtjo Masarj-ka enega najvecjih svojih sinov! Naši SokoU na pogrebu Savez SKJ je vćcraj dopoidne prejel hf-zoiaTko COS o smrti velikega predsednika Sokola Tomaža Masarvka. Takoj je hlla Iz pisame SKJ od poklana sožalna brzojavka Vseslovan»kj sokolski zvezi in ČOS. K pogreba prezidenta Masaryka se odpelje v Prago posebna sokolska deputacija, v kate-ri bodo prvi name&tnik staroste br. Kn«e*-bert Gunjn in njegova namestnika dr. Ga-vrančić in arh. Smiljani^, savezni načelnik dr. Pichler in prosTetar prof. Miloš Stanoje-vi*. Verjetno j», da bodo tuđi vse sokolske-župe v Jugoslaviji poslale posebne delegacije k pogrebu t Prago. Seialje žeSkoslovaškemu konxtslu Izrazi sožalja. £e v6eraj dopoMm?, ko #*e je razorila vest o smrti prezMenta Osvoboditelja Maitarvka. ko na češkoelovaškem konzulatu v Ljubljani prejelj Stevilne i7,ra-ze sožalja oi preilfitavnikov naše javnosti. Popoldne se )e na konzulatu otrlafttl «1ivi-zionar general Laza Tomić, ki je sr. kon-7ulu Minowpkemu c*ol»no izrazi! *voje *°~ žalje. Vferaj in dan*v ^o na kon?u!atu pre-jeli tuđi mno^ro požalnih pi^em, a veliko ljudi se Je vpisalo tuđi v žalno spominpko knjigo. — Jugos1ovensko-5e§Uoslova§ka liga v Ljubljani eklicuje za dan** ivpčpt oh pol devetih v dništvenih proMorih plenarno sejo v evrho sporninske komenK>račije ta pokojnim prezidentom Osvnhoditeljrtn dr. T. G. Masarvkom, h katpri so vljudno vahlje-ni vsi oiborniki. čeAkosiovenska obec v Lublani ucti p&-m^tku »veno prv'^hot velikeho preAfdenta Dr. T. G. Masaryka dustojnč stnute^ni schuzi ktera se kona. ve <-tvrteik 16. t&H t. r. o 20. bodi ne v ir^le dvorani »KazinA« (I. poscodi) a zve k teto smutećni Vhuzi viechno «v* člen»t\*o I o»tatni C«>chosiovA-Ky. — SlAva prezidentu Osvoboditeli Ma-aanrku: Trgovinska poga)aii]a s Francijo Dosedanji klirinški sistem bo ukinjen Pariz, 15. septembra. AA. VCeraj 90 se v Parizu začela trgovinska pogajanja med Jugoslavijo in Prancijo. Pogujanja imajo namen izdelati nov trgovinski sporazum med obema državama. V jugoaloven&ki delegaciji so visoki urad-niki trgx>v1nakegat gozdnega, kmetijskega in zunanjega ministrstva. Na čelu delegacije je g. Sava Obradović. Francoako delegacijo vodi ravnatelj trgovinskega ministrstva in bivši sef kabineta pri bivšem trgo-vinskem ministru Bastidu. Krancoski listi pidejo zelo obširno o teh pogajanjih, posebno snoćnja »Information« poda ja v celoti ves problem trgovinskih odnosa jev med obema državama. List piše, da je bila Jugoslavija do zadnjega leta ena izmed redkih držav. ki je v* Franci ji već kupovala kot pa proda jala. V tem letu se je položaj popolnoma spremenil in je bilanca trgovine med Jugoslavijo in Francijo zelo aktivna. Kliring bo zamenjan s sistemom, ki se že uporablja v plačilih med Francijo in NemČijo in med Francijo in Madžarsko. Kako vsestransko napredujemo Iz bornih kmeti) nasta|a]o veteadstropne palače Be/^prmđ, 15. septembra. AA. Porto« je bil 12. ptrenoe kratkovalovoe radljske postaje za naae izseljence. Oddaja je bila med 11. in 12. uro 30 mMut. Našim izse* ljeocem je govoril mJnister za gradove in rudnike g". Djura. Jankonrlć, ki je ▼ svojem govoru rezJotil đeio vlade na gospodar-flkcm polju. Zadrta! se je posebno dolgo pri gradbeni đelsvoosti vlade in omenll gnAi$D stevimih ieleznic, čest in podjetij. Najvećje tovrstno podjetje je pafi ono v ZeoicL Oflkrbeli amo «i airovfeie, ki so za obraznbo najvainejse. Toda mi smo tuđi vsemu svetu polcanUI, da amo miroijutoai. Veliko m Stojanidovića na tej poti je nailo zaslombo v vsem narodu, kajti njegova politika je zavaravala vse naše zneje. Kdor dane« pogleda v Ze-nko, kl je te skoraj đognjena, mora» ob- čudovati naS napredek na polju industrije. Stara železania izgleda poleg nove ka-kor kaJca va&ka kmetija poleg velikomest-ne veonadstropn« palače. Dosedaj je bilo v Zenici komaj kakih 1000 delavcev, sedaj jih je tem že nad 2350 in to stevik) bo fte rastk). Poleg tega pa preiskujemo fte ležidća na Kopaoniku in ostale rudnjike v timoSki po Icrajtni. E>elamo v Poreču in Majdanpeku. Katodna obraznba. pa rabi tuđi baker In svinec. Zato se dviga v Boru rafinerija bakra, ki bo doma predelovala bakreno ru. do in je ne borno v predelavo vec tzvaiall v tujino. Tuđi v Trepči se gTadi vetOca rafinerija avinca. Tako tudl «vto«c ne botno već izvažali v predelavo v tujtno, a.mps> ga borno predetovaM doma. V proizvodnji svioca spadamo med prve v Evropi. Mnssoliiđ]ev obisk v Berlinu pripraTllafo se ogromne parade BerllBf 15. septembra, AA. Za ICussoli-nijevo bivanje v Berlinu se pripravljalo ogromne manifestacije. Mussolini in Hitler bosta govorila na stadionu pred vec kot mOijon fnslusmlcev, prav tako pa bodo govor prenasale rađijske postaje v svet. Mussolini bo govoril v nemscini. £e sedaj krase s slavoioki cesto, koder se bosta vo-z«a Mussolini In Hitler. Og olimpijskega stadiona se bosta skupaj pet jala v prostore cesarske palače. Mussolini ja. bodo spremi jali smanji miniter grof dano, tajnik fasietič-ne stranke m val trlje drlavni podUjnlki ilstistvfh. Vojni TrfrrlTtrr sala Badogiia, ki se bo udeležil velikih nemskih manevrov. Tedeii teme ▼ Berlto« BerUB, 15. septembra, b. V zvezi s prl-pravami zs. velike manevre nemSke irmt-de. ki se bodo začeli v kratkem. so za Ber-Kn izšle že posebne določbe i^ede ladrža-nja civilnoga prebtvalstva ob priliki irač-n% P»padov na mesto. Ker se bodo napadi ponavljsli podnevi in ponoći, ne bo smeU po sedmi uri rvečer nikjer ▼ mcsru gore-ti nobeoa luč. BerHn bo sedem dni broš nSJMDMiVC potUlcnl e$$otni& Na pragu zanltnlvlh političnih dogođhov Zagrebike »\cn*osti« izvajajo: »Dttsi so zagreblki politiki \iteh stru i \* rađnjem cxa-fu zelo zapeti, \vndar se kaiejo znaki, ki napo**edu}ejo, da lahko v dogledni bodnć-nosti pričakujemo zanimi\me politične dr>-godke in mordu tuđi neke značilne pre~ grupacije, ki lahko imajo zeln interesantne posledice. Za sedaj pa je vse šc v vrenju in bi bilo zelo težko objektivno ocrtati konture teh do^ajanj in njihovih poifcdic. A da se dogajajo za kulisjmi gotm-i po-skusi, to dokazuje tuđi znučilna rezen ira-nost vseh politikov.« — Prm* rođmxdnt smo, če se bo ta napo\*ed uresničila, še bolj pa smo radoi'edni. kakltni bodo oni »žanimivi politični doilodki«! Kraljev roistni dan in Sokoli Beugrajska revija »Javnost« it. 37 z dne 11. t. m. piše: »šestega septembru je bil po \msej državi proslavljen roj sin i dan X j. Vel. Kralja Petra II. in teh pro*/av so se ude le i ili vsi sloji na&e&u naroda. Ali nesporno je, da so bili Sokoli poleg vojske pri teh prosla\'ah ntt pr\-em mettu enako v hrvatskih, kakor v .trbskih, prav posebno pa v sloi'enskih krttfih. Tako so na primer na Rledu pri službi božji, ki so ji pri*o~ st\wali kralj, kraljica mati in njihovo spremstvo, Sokoli delali špulir, skozi kate-regu so stopali njihova Veličanstva* a male Sokoliće so jih obsipaJe s cvetjem. Pri bakljadi na Blejskem jezeru so Sokoli pol-noitevilno sodelovalt in koiakali na čelu spre\toda. V sami Ljubljani so ni-ren službene znh\'aine službe božje Sokoli priredili veličastno akademijo, rveČer pa impozantno bakljado, ki so ne ji pridružili tiso-č' prebivalstva, kličoč kralju, Jugosla%mijit narodnemu edinstvu, sokotstvu Ud. Bila je to manifestacija, ki je predstavljala vrhu-nec svečanosti 6. septembra v Sloveniji. Ali v Sloveniji ni bilo niti enega malo većjega kraja, v katerem bi slovenski Sokoli ne priredili enakih manifestacija kate-rim se je pridružilo tuđi ostalo prebivrnl-stvo. Tako so bile na primer veličastne akademije in pot-orte v Mariboru, Celju, na Jesenicah itd., ki so irklfučno v*e organizirali Sokoli ob sodelo\ranju ostalih jugoslo\vnskih nacionalnih dru&ev. O vsem tem so bila objavljena obiirna porociI a v slovenskih in beograjskih I i stih, kakor s* to tuđi spodobi s\mečanemu značaju dne in vlogi sokolstva. Edino, ako pogledate ka-toliiki »Slo\*enec«, list, ki ni brez gotove merodajnosti in odgovornosti, bi lahko iz njega zaključili, da se je s\*ečanost v Ljubljeni omejila irključno na službeno zahvalno službo boijo v cerkvt, a nikjer ne naj-dete niti besedice o s\*ečanostih in ja\*nih manifestacijah, prirejenih po Sokolu, ne na Bledu, ne po drugih krajih, ki so bile ta dan edine v Slo\*eniji in ki so vsaj ta dan imele najvišji patriotski cilj in namen ,.. Kaj piie in o čem porota glavni organ JRZ ? »Samouprtn-i**, glmmo glasilu JRZ. javlja, da je sovjetski, v franeoskem jeziku izha~ jajoči list »Journal de Moscou« v eni svojih zadnjih številk zelo obširno poročal o konkordatu v Jugoslaviji. Na drugem mestu demantira svojo lastno vest, da namertrva glavni odbor Ju-goslovenske nacionalne stranke ponovno priče ti z izdajanjem beograjskega dnevnika »štampe«. Med beležkami pa se glavni organ JRZ čudi, da imajo somiiljeniki Jugo-slo\*enske nacionalne stranke toliko poguma in korajže, da prirejajo shode in sestanke po raznih krajih Slovenije, tam kjer je bil ubit student Dolinar ... »Samouprava« ima, kakor je iz navedenega raz\-idno, zelo pe-stro v*sebino, \*endur pa se najraje bavi z JNS. To je že ponovno pokopala, zato nas nič ne preseneča, da se sedaj ne more načuditi, da ta že stokrat za mrtvo proglašena JS7S prireja po Slo\*eniji sestanke n shode in se ne da o.*tra$iti po znanih ljubljanskih, mariborskih in celjskih dogodkihf Da, da, g. Smodej in ž njim »Samouprm'a« bosta imela še mnogo prilike se čuditi! Govorlce o nocionalnem bloku Vkljub temu, da Je že »Jutro* odločno demantiralo vest o snovanju tako zvane ga nacional ne ga bloka, »Obzor* znova pogre-va to vest in pravi, da so se te dni sestati ZHmitrije Ljotič, dr. Baričević in Jovan Bari janin. Pri te) priliki so baje razpravijali O UMtmovitvi nacionalnega iugoslovenskegn bloka, nakar se je baje že zdavna mislilo. Liši iz javi ja, da ne ve, ali je došlo do kakih zaključkom, le toliko ve, da forsira usta-novitev takega bloka zlasti Jevtiteva skupina v JNS. •Obzor« že dolgo kliče, kakor dečtk v pravifid, i-o/fca iz gozda Naf pazi, da ga ne bo enkrat rts priklicat, po-tem pa bo po njem! Sorzna ooročila. iBoscmsk^ borsSi Oafili, 15. septembre-. Beograd 10. —, Pariz 15.52, London 21.5475, N«w Yoric 43S\375, Bniserj 78J0, Milan 22.925 Amsterdam 239.675. Berlin 174.70, DunaJ 7940 — 32.05, Prag* lftjo, Vaftava8325, »8LOV1N8KI NAROOc arađa, 15. »mitombra 1937. StVT. 210 KINO UNION ^f v ^iana no* reEDuiE Omies mrearitra mtarttnskefa flkm BARTBO^OBCKW* dob*© "^ w^ s^T£^r: Otroci s ceste Ljubljanski mestni muzej otvoijen Pobudo zan] Je dal pred leti pokojni ljubljanski podžupan prof. Evgen Jare Ljubljana. 15. septembra S kratko elavnost jo je dauee ob 11. uri predsedmk inestne ohčine dr. Adlešič otvo-ril mestni muzej, ki zavz*ma zj zdaj drugo nadstropje Aueivpenzove palače na K;i-poleonoveni trpu. Kulturna slika naSih prednikov Vpričo zaetopnikov oblasti, vo^ke in. fitevilnih kulturnih zavoćov in institucij, ki so se zbrali v reprezentančni dvorani nove ga. mestnega muzeja., je direktor dr. Mal slovesnost otvoril z govorom, v ka-terem >e poudaril- Otvarjamo vazen kulturni zavod, ki naj bo poleg Narodnegpa muzeja, ki je pred 6 leti praznoval 10O letnico svoje otvoritve, nov in zg-ovoren pesredovalec v spoznavanju zgodovinskega razvoja Ljubljane, naše ožje domovine in našega naroda. Ko se po zgodovmskih pričah zavemo jjvoje last-ne bitnosti in svojeg-a poniena v celotni verigi kulturneg-a razvoja, zraste iz tega zavedatnja naša narodna samozavest. Rodi se naš narodni ponos. Mi žal nimamo velikodušnih podporni-kov, ki bi poapešili razvoj muzejev. Izje-ma je bil legat. Viktorja Šmoleta, ki mu je v tem muzeju posvećena posebna dvorana s predmeti umetnoati in obrti iz njegove zapuščine Zasebnih podpornikov in pospeaevateljev ljubljanskih muzealnih institucij je malo. Mnogo za na^o zgodovino zanimivih dokumentov je še v zasebni lasti. Pa tuđi vse lokalne in provincialne muzealne ustanove se moiajo odreći v korist osrednjega muzeja posesti vseh pred-metov, ki so kakorkoli valni aa. politično, kulturno, literarno, umetnostno ali gospodarsko in socialr-o zgodovino slovenskoga naroda. Otresti se moramo pokrajhiakega partikularizma in Ijubosumne zahteve po ahsolutnj ensikosti. Kulturno središče moramo izpopoiniti \ vseh smereh, da bo v ponos vsakemu Slovencu, pa naj prebiva ob Di-avi. Savi, Muri, Kolpi ali Soči. Kar potrebujejo naže osrednje znanstvene in kulturne organizacije in ustanove, to morajo brez pogoja in brez prerekanja dobiti! Danaanjo priliko sem uporabil za te ugotovitve. ker delajo in snujejo muzeji daleč od dncvnega hrupa. Za vse druge panoge javne uprave je pođročje urejeno s pas bninii zakoni in ugodiiostmi, le var-atvo staiin in umetnin je edino v naši državi še danes uboge, pastorka. In ne 1© nam sa mira je potreben vzorno izgrajen in xzpopoln>n osrednji muzej, potreben nam je tuda radi našega ugleda pred tujci. Izkiišnja nam pravi, da 3i izobraženi tujci ogledajo predvseam zbirke po galerijah in muzejih, ko hoeejo spoznati posebnosti našega ljukabinet<. Po-zneje eo izpopolnjevali tako kabinete ter je tako na'atal v nadaljnih dobah tako priljubljeni in v vsakem in-terjeru tako nujni sekretar ter *e pozneje pisalna miza. Po-hi«?tvo tretje ?obe je v zgodnje«i barožnem slogu iz prve polovice 17. stoletja. V veliki sobi je nameščsn mobiljar PreSernovega l^rijatelja Andreja Smoleta. Dragoc^no zbir ko je poklonil Smole tov nećak Viktor Smole Narodnenui mu7eju. Naslednji «obi kazeta baročen mobiljar iz prve polovice 18. stoletja in razkošno elov^sno baročno dvorano z vzhodnoazijekimi in kitajskimi motivi na tapelah in na porcelanu. V sledečih sobah je razstavljen mobiljar iz prehodne dote v rokoko, mobiljar v slogu Ludvika XVI. ter koneno plemejiiti enipir, ki je bil slog arietokratov. Zanimi-va je soba s kmeckim pohi5tvom iz dobe hid^rmajerja. Pohi5tvo ima še vse značilne motive iz prejšn.iih dob rokokoja in baroka, kar priča o konzervativnosti te pla&ti ljudstva, saj je mešeanstvo ob istem žasu imelo svoje domove v čis'tem slogu bider-majerja, katerega kaže zadnja soba v vrsti sob z zfiodovinskim pohištvom. V veliki 6obi ob vhodu v opisane prostora 60 razetavljene slike, ki kažejo Ljublja-110 od 15. stoletja naprej. Tu zbrana topo-gratija Ljubljane je nad vse zanimiva. Na levo odtod je reprezentanana dvorana 8 sli-kami ljubljaa^kih županov in z zanimivimi zgodoviiiskimi dokumenti našega meeta. •Mobiljar iz raznih slogovnih dot' pretek-losti izA'ira iz raznih krajev Slovenije. Po-samazne predmete v ^obah je naš Narodni muzej kupil iz zapuščine kneza Traut-nianiiBdoria v Negovi pri Radgoni, grofa Szaparyja iz Muraite Sobote, barona Tur-kovića v Novem Celju, grofa Korinskega iz Uoraje Kadgoiie in iz Strahlove zapuscine. Fratnikova se je vrnila Bila je gost Harodnega đivađla v Pragi in pevUa pri sve-čanih predstuvah v Salzburgu Ljubljana, 15. septembra Te dni se je vrnila s svečanih predstav v Salzburgu domov. Vitka, okrogiega, zdra vo zarjavelega obi*aza. crnih las in č^rnih oči sedi pred menoj. Vsa srecna je. podjet-na, polna moćne volje in ponosna na uape-hc svoje izredne marljivosti in o.I narave pK>daijene ji pevsko sposobnosti.. 2e mojstiska pevska peda^oginja na Du-naju, gospa Rado Danieli nam je poroćala o nji, da je »uprav nenavaden taleait prav izjenvno krajaneg-a glasu, pa najresnejSe umetniške ambicije, ki ji jamči najov predmo in se skromno smehlja. »Tu so kritike«, pravi. ^Prosim, čitajte, če vas zanimajo«. Pa kako me zanimajo! Ubogo slovensko dekle se je po tolikerih bojih z bedo in ne-srečami ob juna&ki. dasi i\>vni majki pre-borilo do takihle kritik v tujini in do u&pe-hov, s kakržnimi se — po Fanćeti Vr.un-čevi — ne more kot začetnica ponašati došle j prav nobena slovenska pevka! Kot začetnica in Se gojenka operne sole. pavJar-jani izrečno, ker nikakor nočem zinanjše-vati ugleda in slave že dovršenih in dozo-relih bivSih in »edanjih opernih pevk Slo-venk. Kako je priftla do gl«daližfia ? Po rodu tr-iaSka Slovenka, je še kot dekletce prišla na oder in igrala na otrotKih pr3dfitavnh V trin&iem St.J^ohu. Z roditelji 9« j? preMtila V Itezibor ia b^ |» m mim najstletna, sprejeta v zbor mariborske opere. Tukaj je sodelovala tuđi v opereti in drami. Hitro je postala solistka in nasto-pala v operetah »škrjančkov gaj«, »Piskro vez* in Netopir«. Adela je že važna partija! Tedaj je prišla redukcija. Pravzaprav usodno dobrodošla. Saj bi bila sicer obti-Čala v Mariboiii. Tako pa je vstopila v 2. letnik srednje sole ljubijanskega konzervatorija. Pi-i goerp^ Foedranspergovi se je učila đve šolski leti, pri M. Hubadu operni repertoar in obenem pri gospe Zl. Gjungi«iac tehnlčne vaje in poldrugo leto pri prof. Zupevcu. Zlasti hvaležno se sponiinja blage ge. Gjungjena^ in pa Dramat, društva. Med to šolsico dobo je obenem že pomagala v naši drami in pela v naši operi v >Neto-pirjuKraljićinem ljubimcu« Jano in šestkrat Margareto v 2 Faustu«. Na to je odšla na Dunaj v solo ge. Rado Danieli. 2e po enem letu je dobila povabUo za gostovanje v Pragi na prvi, najođliC-nejši čeSkoslovaški operni sceni, v Narod-nem di\'adlu, kjer je operni direktor n«k-đaj naš, zdaj že srvetovno slavni dirigent Vaclav Talich. Soćasno se je na posredovanje tovariša tenorista AnL Dermote jjred stabla ra\Tiatelju dunajske I>ržavne (Dvor ne) opere. Največja evropska muzikalna kapaciteta, Arturo Toscanini jo je sprejel v ansambel Državne opere in rasnih pr-vo\Tstnih gostov vseh mogočih narodnosti, da je uprizoril na festivalu v Salzburgu Mozartovo s>Carohno piščal«. Tako sta sodelovala tuđi Slovenca, Anton Dermota kot >prvi oboroženec« in štef. Fratnikova kot udruga dama«. V družbi dveh slavnih dunajakih primadon, HiMe Konetmi in Kerstin Thorborgove je tvorila naša Fratnikova nad vse odličen »trolist« treh dam. PraSka kritika, n. pr. v »Narodni PoJiti-ki< piše; 2Mladi talent jugosiovenske pev-k# dt. Fr. se je v ulogi Margarete uvelja-vil zelo ugodno. Sveli, čisti sopran, teh-ničiio odlično izvežban, kar je bilo poamati iz arije o dragortinah in ki ji je »venela koloratura ekjbno, toplo prednaJanj«, tiva i^ra in drazestna, vitka pojava delajo nje- , no Harjeto učipkovito giedatek^ lgenrtjitL | Krtbk naglala zlairti dramatičnost, pač iz-ra< ognjevlttjte jugopjovtmkje narave, kji pred certnfjo in zlasAi v jaO, zlaati ia'V zlti vrhunci partije. Druga kritika ćeđto nngla*i da >ee ja cela. vrsta gostovanj aakJjuttla zelo mrečno 8 Fratnltofo, kar je Wo to g^ostov^aj* umetniaigo utemeljeno. Mlatla pevka* kl Atoji na aaeetku svoje lape operne karijere, je yrea je pisala: >Iz\-sten trolist predstavljalo dam« . . . Pevaki nudijo ka-bdneten pojav najbolj izbrane aiLsambelske umetoovti in posezajo tuđi igralsko mnogt> važne je v dejanje kakor smo biH \-~ajeni. Posebna p<)hr«Lla po. gre novodošll Frat-nikovl, ki se je najbolje prilagodila in kaže visoke umetniSke kvalitete«. Podpisan je dr. Roland Tenschert. T^ahVin je srečna in pono«ia naša šte-fanija. Vendar pravi, da gre še za leto dni v solo gospe Rado Danieli. Potem pa — v avet... — e — Mladina JNS v kranjskem srezu Jutri, v četrtek zvečer ol> po! 21. uri ho v bivii kavarni Narodnefra nio na Anino ho*iili p»-> hiS.ih preoHe-čeni. najozji znano? n»»4 ni^o sf^o7nali. Kn smo rirca-Sče v ««kr^h. kaj }p> p trojioo? Pa ^mo jo prilomastilj porzno ponori iz jame. veliko bolj podobni podzrfneljskim inhovom ka-kor pa Ijudem. Zpet smeh in krohot! Oj ti mladost! kakor že pnvi velikolaški roj;ik nepozabni Stritar. Kako $0 ee jf^ili Da Ha-^ici, ko smo po hišiah nalnS? ppra^evali ljudi, ali ee Je tukaj rodi] Primo/ Tnibar? Ko je bil pa. vendar Trubar odpadnik. No. Baj prišlo je tako "ialeč, da smo bili dvakrat na-znanjeni na ^Tavargtvo v Ko^evje, da kalimo no^ni mir. Kaj bi bilo 7 nami. 5e bi ne bil takrat moj rajni svak eo^lni predstojnik v Velikih La,ščah? Koneno pa Še veli'kolaSka dekleta brez nas! Kako fttio jim oa ga ja li vsem ekupaj. ljubezen razkla-dali, v marsikateTv> pa re^no do u^es za-ijuibljenl Ej. drači prijatelj, to &o bili n* zlati 6asi! Po trajrični emrti nepozabne^ra Felik^a. po Tvoji tragični smrti sem ost-al ?^nio še jaz. OT>a eta mi bila draT Kra-mer. Prva dva sta slušatelja visje tehnične sole, Kramer pa studira na \Vilson Junior High. Napravili so si letalo ;n mu dali ime »Stahran«. Letalo jih je stalo samo 165 do-larjev. Motor ima en cil'nder in žen« ga gazolin. Vse drugo so zne»!i skupaj, kjcr so mogli kaj dobiti. Koksa so vzeli kar od otroakega vozička. Letalo je dolgo 8 čev-ljev, š;roko poldrug ćevclj, čez krila pa meri 14 čevljev. Podjetni slovenski fantje so ga izdelovali dva tedna. Kako so se z njim odrezali na letački tekmi, borno pa poročali prihodnjič. V velikem gledaliSču v nevvvorSki ulici Broadway je bila angažirana slovenska ple-salka Ema Fabjan, ki je bila dve leti ple-salicfl pri »Hollywood Reveal* družbi« in je učenka slavnega ruske^a plejoega moj-stna Sergeja Popelova. Zdaj je pe. angažirana v International Casino v Newyorku. 19. avgusta bi b'la malone utonila v Erij-skem joseru Jože Rus in njegov sin Jože. Rus je odsel 9 svojo ženo Leopoldino in tromi sinovi popoldne k jezeru, da bi se malo ohladili. Vsi so se sli kopat, čoprav nihče ne zna plavari. 7-letni Rus^jv s;-nčck Rudolf je naenkrat izvini! pod vodo in njegov bratec Jože je bre pokliča 1 očeta, ki je kar oblečen skočil za sinčkom. Toda tuđi on je tak oj iz-ginil pod vodo. Rusova žena in oba &;noka so jeli klicati na pomoć. K sreči sta se kopala v blizini dva mladeniča, ki sta Rusa in njegovoga sinčka potegnila i* vode. Sinček je bil še pri zavesti, oče je bil pa že ;z£ubil zavest. Ko st« ju mladeniq| potegniU iz vode, sta bila oče in sćnček krepko «bjeta. N« bojišću v Španiji je pade I Slovenec ^tefao Kozjak, ki je živel pred odhodom v Španijo pri dmžinf Medevic v Clevekn-du in je bil oatakar. Prej je pa shiiii v američki mornarici. V CIcveUnda so umrli J. Rus. po doma. pri Stidni, kjer mit*?*^ sestro Alojsijo te starejšo h^crko Mafijo. NeU Srp£|£. do-m« u Goric*, fora hwiro*9 m Pavlina M#- deric lt>j Svpit, #tar« 23 Wt. V Sh«bowfl»n« je umrla Ana Bomh^ć, stam 79 let. V MiU waukee stt umrla >Ufc# RoUr, star 53 let. dorna te Klenlfc» pr it, Petru na Krasu io Jože Z«tl*r, mtmr 57 ivL, dom* iz Notimnjih goric. V Por^t City sU umrli Tereiijt 5«-rne, »Uni 59 let, dama U St. Vida prt Stični in Ivana Gačnifc, mn 58 let. dom« tz vuA Vodič«, fara Javori* pri Litiji. V kraju Homer Ćir>- se je smrtno pomeareCll Ak>jxij PirroMi, star 15 let. Legija koroadh borcev v Gnštan}ii G«*H«n). 14. Mpt^mhra Legija lroroik;h boroev v Ljubljam je-u-s^anovila dne 11. 9. 1987. evojo kraje^no orjranizACsrjo v Gužtanju. Ustanovni ol)6ni zbor 6« >e vrgil oli veliki udeletbi m iLn*đ-rieni 7^nimflniu v cro^Hlni tovariš Petra/*«. Po otvoritvenem govoru pre»dNf»dnika r*H-prr ■''alnesrn. oll^ora je živahno pozdravljen p^'i^čal del-p-crat jrlavneiM odlv»rn lu 2.1 dnetesro pra\Hc. ki nam kot n«Kdnajim fiivarjem seveni« me-jo pri pada jo. Posebno j> opo*arjal v»e biv-V bo-roe cr^ie spomin^ke knticrf*. kntero iiamerava glavni odbor i/datj v letu 19:1^.. Po trm poro^ilu je bila 17voljena naslod-nja uprava: pre^iscdnlk -Tanko Ga<^ntk, m^l-feli v OuStanju. tnjnik Cikuinik .Turij. tov. d©l.. v OT pa «a»l«*4nji tovari^: Kf»tnfk Andrej. ? to par Av^ruur. Kuhir Anton. Oo-renj^k Jo^ip, LiHn-ik Miha. Lakovžek Fra-nk). \abernik Jote. Cič Leopold Wr Ivan PetraČ. Z Željo. «1a H bilo d*»lo no^v krajevne posfcojanke v korist naro«U in članstva je pretleetinik OaPnik 7,aklin?il občni zlv>r ter *»e vsem tova risom, ki fo 66 kljub slađemu vrptnenu udeležili usranovnefra občnf^ea zbora iskreno zahvalil »a pO7orn<^t pri podaj an ju poroci] ter jih pozml. da tuli ▼ hodoče posvete vise bvoj« »ile onemu idea-Ii23mu, ki nap je združi] pred 18. le+i v hnr-bah za osvobo^litov naših bratov onkraj Karavank. Mladi pokvar jenci Ljubljana. 15. septembra. V ponedeljek proti večeru se je ustavtf policijski avto v Mostah, kjer so naložili vanj v PokopaliŠki ulici in soseš^ini sriri mlade pokvarjence, ki so kradli, kar jim je prišlo pod roke, najbolj pa 30 se zanimali za staro železo, ki so ga odnasali iz želemi-ške2a skkdišča ob 5marrin.ski cesti. Bivši trgovski vajenec. 18-letni Gregor P. je bil policiji ze. znan kot nepridiprav. ki je vedno pohajkoval okrog breiz dela. Ta je poiskal žc pred tedni v Pokopališiki ulici stiinujoče^a Stanka P. in mu pripove-doval, kako zlahika je mogoče zaslužiti s kr«jo želeszniskih zavor na progi blizu že-lezniškega podvoxa ob Smartinski cesti. Stanko je bil talcoj pripravljen, in re« sta ce hitro lotila dela. Odnesla sta iz skl«-dišča več železnih zavor in takoj rudi našla odjemalca zatije. Prodala sta jih v neki trgovini z želczTiino. &eveda za. slepo ce-no. Ko sta denar porabila, je Stanko po-iskal Še dva prijatelja in sicer Josip* R. ter Alfonza J.. nakar so vsi štirje nekje iztaknili prazen voričdk, s katerim so od-šli do Smartinske ceste ter se v mraku spla-zili v skladišče. Naložili so na voz več sto kilogramov starega žcle74i in ga zapet odpe-Ijali v Moste, kjer so ga prodali %& par kovačev. Videč, da gre vse gladko, %o hod ili po zavore slehemi dan in sčasoma odCena tena. Ktmn IdaaJ: Koncert n« stno -- pa tuđi veselo. K.if bi se č/o-i'elc vedno cmeril, saj je življenje ie itak dovol/ čmerikavu. »Kmteri gnapoc. bo/fie situiran bi poma-ga! mladi simpatični gos/nsJični'.'* I ako se gtusi muli o^/./.s in razumi ga. kmkor noći i. Mladi, simpatični gospodični •«e lahko pomaga na ruzlične načine. Če ie gospo J bo!jše situiran, ji laž je pomaga, ča je situirdn shbše, ji pomaku težje, če pa ni situirtm, ji pa sploh ne more pomaguti. Ta pomoć je odvisnu od situin:ije in v tef situaciji j» tud: v*es globoki pomen našvgj malega o%irsa. Mlada, simpatična gospodičnu je ubrnla pravo pot v življenje in obetj se ji Icfu bo-dofnnst. froljše situiranih gtispođov, ki ta-kim Hosp(xličnam rudi pomagajo, hvala bogu tuđi pri nas ne manjka. Naše gledališče OFEK A Sobota 18.: Amaoonkp, Izven. One &mža- na od 30 din navzdol. Nedelja 19.: Sveti Anton, vseh zaljubljenih patron. Izven. Cene izredno /nilan.* cx\ 24 din navzniol. Ponedeljek 20.: lTme-tniŠki vefer di**ftu^« ga Dele Uipiruske Izven. Cene oela I^ipin^kaja na-stopi v ponedeljek 20. i. in. na iutietniSU.Mii večeru v operi, ki j(a bo priredila skupno s svojim pianis*om g- Walterjem Lajtaijem. Njen *por?d bo oUspgal tri dole. V prv<'in so slede^e točke: rn^ka narodna peleni, nein^ka narodna ptvem, franeoska narobim lieaeni. Utopist, tatarska fHv^m (Kor.ji \\a-Rtir) mali'o evetovne zgodovine, U(inpo»itrna iz telefonske tentrale, Mož, ki je izy;ul)il spomin, II diii je ntujlovljeo: Ki^uruu1 it mojega albuma: niiiiaji--ki izvo^eek, Ru^ko-franooski pakt, Shirley Tornple iivaroiija), III. del: Šlaroru^ka narodna pesom, lTaf\T-va/ika. Mali pra^iček, Ruska nartx1na pe-semt Oh 2en'*vTPkem J37.em, Dvoje \"pra*anl, Senzacija v Zoou, in Selitev duš. Iz Trbovel] — NedeljAka Rokn!*ka tontlM.la. 1\ika1*-nje »okolsko druStvo JV najneravalo v ne-deljo popoldne prirediti tonilxilo, ki pa jo je radi đeževnega vremena preložilo u»i pozneiši čas Tombola bo pređvidorna v nedeljo, 3. oktobra, vendar bo definitivni datitm tombole Sele doloien In objavljen po*neje. Tombola bi »e sicer lahko vršila v <*vorani aokolskejifa domaf vendar j^e bilo zanimanje za letoftijo tombolo v vaeh slojih prebivalstva tako veliko, da bi biia velika dvorana sokobtkega doma za vse uđele&enee gotovo premB-ihna, saj je znano đa so ee tomboiakiri prirfHfitev, kl jih je prejSnja leta orgraulziral tukajšnji SoKol udeležile ogTomne n^ruiđdce 4 cio 5000 ljudi iz vseh rudarskih revirje-v in tuđi La od-daljenej§ih kraje%'. Letoftnja tombola; katare dofadćek >e name preložiti, đ& se bo prihodnji« labjko vršila ob tepem vremenu na p™-steofn, ker so prostari v sokolskern domu aa taico velike mnoSoe premajhni. — Ga»II»ki praznik v Trbovljah. V ne-derjo je tukaJSnj« tržloo gasilsk-j društvo prazncvalo 60 letnico svojeg-a obstoja. Pri tej pririki je bil svečano otvorjen in blagoslovljen tuđi novi gasllski dom. ki je moderna zgrradba, kakršno najdemo lemalo kje. Te alavnofijti ao ee udekžila poleg stareMne Jugoslovenake gasilske zveze g. Sno^ In Dravske ga^iLske zaj^daiice p. Dr. Kodreta tuđi z&stopstva Sterilnih Cet od bEzu in dalt>6. Po »ppejemu pred rud-zdAklzn gafiilakini damom se je razvi 1 velik eprevod gaeiicev, ki so krenili z 16 zaffta-vajnj. in trboveljsko delavsko godbo rva ^c-lu v Trbovlje, kjer je bila služba božja na prostem, na to pa blagoslovit ev novela doma, ki jo je oipravil domaći župnik g. Ga-Sparić. Pokroviteljstvo Baa-dofln lx arakm. Tekom teg« meseca bo već vaj aa obrambo pred napadi Iz zraka, med temi tuđi nočne vaje. Ker utegnejo priti nad Trbovlje tuđi ssovražnat letala. opo-zarja krajevni odbor za obrambo Trbovelj pred aapadom iz zraka na toxadevne preapise, ki so bili objavljeni že prilikom laufiltlh vB-j In >savratnoga napada* ix zraka. Ko zasliSi prebivalstvo signale siren in zvonenje plat-zvona .naj se t3koj poda v varna, zavetja. dokler ni dan si-groaJ, da je nevarnost prestala. V RESTAVRACIJI Go«t drži v roki jedilni list in pravi pla~ ftilnemu: Pelena p'^Ka 30 din . .. Čujte, saj je v?ndar v«lika &kcla «aklali lako 4f»fNa.ploa« Karla Havaaa. — Iz zdravniške službe. V imenik zdrav-niške zbornice ?a dmwko banovino »o bili \ pisanj dr. Wolf Vlado, zdravnik v Mariboru, dr Potrč Otmar, zdravu ik pri Sv. Urbanu pri P'uju. in edravnik r Ljubljani dr. A!oj7,ij Strancar; zbrtean pa je bi! ta imenika zdravniške zbornice dr. Frančiftek Kopo> ,7>1ravnik na Je^enieah. _ Srednjoevropska ieleznl&ka konfertnca v Splitu zaklhičena. Včeraj opoldne je bila v Splitu zaključena t?re-1njeevropska želez-nisk.a konferenca, na katerj se je obravna-va! vozni red turfetfČnih vlakov iz srpdnje Evrope na naš Jadran. Upotovilo >e )e. da je fiamo en turi*tični vlak v tadnu prrmalo. Zato je bilo eklenjeno uvesti raren vlaka, ki vozi v poletni sezoni ob sobotah zvefcer t Ihinaja, iz Praffe in Budimpešte tu Jadran fce en vlak med tednom h Pra-cre v Split in na Su&ik. Ta vlak bo vozil eređ; teina. RslHLftjHLJB_k^_aSJLHE9K 85SHI 5OLBBC3BI Film iz življenja ruskih beguncev v Parizu TOVABISC Premiera! Nenadkriljiva blesteča vloga pred kratkim umrle JEAN HARLOW v filmski Slager- komediji LOĆENA ŽENA Sodelujejo: Myrna Loy, VVilliam Powell, Spencer Tracy --..itfTnBBBni .a. W"3T"iaT'*^r~Hay~''W'"a—* Premiera mladinskegra filma OTROCI S CESTE v glavni vlogi Freddie Bartholomew dobro poznan iz filmov »David Coperfield« in »Ana Karenina«. Predstave danes ob 16., 19.15 in 21.15 uri. — Kongres nesamostojnih zobotehnikov, V društvu ne&i maštaju ih zohotphnikov 6o organiziran; tiMi zoobtehniki. ki ne morejo postati samoistojni in ki tore] ne morejo 6:imomojiH> iz-vr^evati 7.<>hote!ini^kc obrti. Ti zoiVtrhriiki si že đol^o prizadevajo, da bi potjiali samtvtojni. Oni bo-tehnikov-T, v kateri objektivno in točno informira jo javnost o svojem položaju. V začetku oktobra bodo pa imeli nekamo**tojni 7.ol»otehniki iz vee države konirreg in na njem bodo / veem pov<1arkom J-ahtevali. naj ee jim priznalo tisre pravice, ki jih imajo ea-mofitojni zobotohniki. ZA ŽENO VEDNO R0OASKA SLATINA auHB^^H&^*-*'l'*'^^^^^*"^**^'^^wW^'^^^^**^"^^'^*^5B^HHB — Jesenski plemenski sejom rodovnišk® goveđi pincgavske pasine t Ormožu. V eo- lioto 1*5. t. ta. priredi banska uniava, dravske banovine v Ljubljani plemenski eejem rod. živine pincsraveke paeme predpoldne na sejmiJču v Ormožu. Na ta Pej«^: bo pri-giKinih večje Mevilo dobre plemenske živine, zla^ti plemenskih bikcev ovnik Lnjo Lovri*. ta poa Veljko Ridamano*»1č in Anton Skala. Namen organizacije je »kri>e-ti u\ vee stance v naW drla vi. Organizacija J« etropo nepolitična^ — Ne ve, k&m bi 8 tolikim denarjem. Vfteraj smo poro^ali. da je bila prf ladnj^m Vrebanju državne loterije fere?a naklonjena samim 6iroma5nim Ijudem. 500.000 dm je zao>l kainenec v Sremeki Mitrovici Andrija Matjan. star 43 let, Ba£ v poneđeljek je mjnilo 6 let odkar «w»di v kar-nilnici in v^e-raj m> mu rzro^iH 500.000 din, kor j« imel Četrtinko s-rečk*4. ki je zaieU 2.000.00(^ din. Sodnik mu je pri^e] v celico čestitat. Mož je deja!. da eaun ne ve kam bi e tolikim denarjem. Rad bi pp vmil k evojcem in njetrova edina žel,ia je. da bi oimi>rej za-pusti! kaznilnico. V Sarajevu pa živi siro-ma^na Sivilja Heinrichova, ki je tuli za-le-la pol cndlijona. Ko je zvedela to, «e je prijela ra glavo in viklikniU: Kri^ božji! v>ndar se je nae bojr iuMnilil! — Dva i talijanska filmska igralca v Du-bro\-niku. V ponedeljek sta prispela v Split dva italijaiLska filmska i^rralca Koreti Adio in Renato de Vista. Iz Splita sta odpoto-vala v Dubrovnik, kjer bosta sodelovala v filmu »Ljubijenec mornarjev«. Ta film izdeluje dunajsko filmsko podjetje Mon-dial. — Redno vpisovaiije v dri. kon. treovsko nf.iH^e Christofov uf ni tavod » Ljubljani, Domobranska c. 15 se vrsi do 16. t. m. poldne. EnoUtni rrgovski te-C«j zavoda je potrjen od ministrstva trio vine in industrije Usposablja svoje ab^ol-vente za vsakovrstno pi^arnisko službo. Prav tako aluzijo od ministrstva odotrena spricevala kot dokaz dovršene vajeniške dobe in eno bto in pol pomoeniske prak-ee. Na zavodu, ki je organiziran kot eno-letna trgova ka šola poučujejo profesorji trejovskib in o^talib prednjih §ol. Vrsa poin*-nila daje ravnateljstvo ustno in pismeno. — Zeleni i ca Varaždin—Koprivnica prrd đoicraditvijo. Nova železniška procia med Varaždinom in Koprivnico bo kmnhi dosra-jena. Otvorjena bo najbrž sredi novembra. Zaposlenih je okro? 800 delavcev. ki za«lu-žijo po 26 do 3o din dnevno. Stroski bodo znaŠaLi 1.000.000 za vsak kilometer pro^e. — Zračne x%eze med Jufi^»*lavijo. Italijo in Ramunijo. Te dni so bile podpteane konvencije med Italijo. Rumunijo in Jugoslavi-jo o rednem zrafnem potniskom in ;x>^t-nem prometu V zaft-tku bodo vzdrževala prome* letala italijanske družbe Ala Vit-toria, pozneje pa tuđi na?a lutala. Na ze-nmneko letališče je priletelo nedavno veliko »talijansko letalo tipa Savoia Marchetti s tremi motor ji. Pot iz Italije preko -Ta-dranskepa morja, Splita in Sarajeva je pr»?-l?telo v dveh urah 40 niinutah. Proija Rim —Zemun—Bukarešta bo vodila preko Be-netk in najbrž ttidi preko Zagreba. — Nov grob. Včeraj )p umri v Ljubljani ugledni p°sei-tnik, ee-'ilarski nto-j«ter in me-i^an ljubljanski ir. Fra ne Wisjan. Pokojni je bil v naš^m mestu sj>lot kr. banske uprave dravske banovine §t. 74 ^ dne 15. t. m. objnvlja uredbo o goispo-din>ikih ^olah, razgrlas o projrlasitvi prosre dr. Krekove ce^te za dovozno cesto k žp-lezniJki postaji Maribor, koroški kolodvor in razne objavp iz »Službenih Nov'n — V trgov^ko učilli&e »ChHstofov uf ni zavod«, potrjen od Ministrstva trgrovine in indtLstrije se sprejme še nekaj dijakinj in dijakov, ker je letos otvorjena Se ena nova ućilnlca. — Vpisovanje vssLk čen do-poldne in popoldne do 17. t. m. v pisaroi ravnateljstva na Domobranski cesti 15. — Dr. Nikić obsojen pokojno na 14 dni. Vćeraj se je odig^al pred osiješkim sodi-Sčem epilog znane našičke afere. Pred so-dižčem bi se moral zagrovarjati bivši mini-ster in narodni poslanec dr. Nikola Nikić in advokat iz Srenuske Mitrovice dr. Ivan raj Ja ni bilo. Zato afea bila dbmojmnm. v od-aotoortl Jb itMr dr. Nlklć na 14 dni aa-potm in 800 din denarae globa pogojno aa eno teto, dr. LonAatvvlć pa am T dni aapora tn 150 HtTi daname globa tudl pogodno na eno tato. Vetika ptić« letajo pa« vftgotoo to Jih lovce teftko aadao*. — Violinska virtnomJtaJa ga. Vm«lka JBnai dlova bo izvajala nocoj ob 20^0 Baathov-nov koncett sa violino in nliaatai' prad mikrofonom ljubljanske nuttjaka poataja. — Vreme. Vremenska napovod P«*^ ^» bo «prein«nljhro. dHEevno vreme. V6araj )• deieralo v Ljubljani, Mariboru in B«ogrm-du. Najvišja temperatura je uaiak v Splitu 37, v Beogrndu in SkopJJu 25, v Mari-boru 24. v Sarajevu 28, v Zagrebu 2B, ▼ Ljubljani lfi.8. Davi je ka cal barometar w Ljubljani 757.5, temperatura je inalala 11 stopinJL ZVOCNI KINO SOKOLSKI DOM V SISKI — TELFJPX>K SS-S7 GRACE MOORE poje »La Boheme«, >Rigroletto«, »Poljub«, >Puniculi, Fu- nJcula« v filmu Za vedno tvoja Predstave v sredo in eetrtek ob pol 9. uri V soboto: BEETHOWEN Harry Baur — Dva koncerta malih mariborskih har- monikarjev v Beogradu. Mali marlborakl harmonikarji prirede pod vodstvom svojega. pevovodje g. Vilka šušteršića v soboto in v nedeljo dva koncerta v Kolarćevi univer-zi v Beogradu .Uredništvo »Ustnih decjih N'ovin jih je angažiralo, da nastopijo v Beogradu pred svojim odhodom v Amariko. V Beogradu nastopijo s svojim programom, s katerim so se proslavili tudl v inozemstvu. — Se o Kramerjevih otroeih. Včeraj smo [>oročali o žalostni ueodi nesrečnih Kramerjevih otrok, ki sta jih zapustila oče in mati in ki jih je policija nasla na kolodvoru v Salzburgu. V zvezi & tem nam »poroda izseljeni^ki komisar g. ravnatelj Fink, d« je France Krainer, ki je rojen v Trbovljab in pristojen v Zgornji Tuhinj, brez del« fte od leta 19^4. Že tak rat, in sicer 8. februar-ja. se }? oglasil na komi»ari>atu. kjer io mu nakazali 330 din podpore. Potem je bil na komisarijatu leta 1936 in je zopet dvig-nil 300 din podpore zase in za družino. Lani 27. avgusta se je pa oglasila tuđi Kra-merjeva žena in bo ji nakaiali 500 din. Pra vila je, da je mož odšel v Nemčijo in tla gre za njim. V Nemčiji je pa mož pobegnil in je za njim iztrinila waka sled. Ubo{?a žena res živi neprestano v veliki bedi in zato ni Čuda. da je obu pala ter zapustila svoje otroke. — Snirt župnika pod tovoraim avtomo-bilom. V ponedeljek zjutraj ae je pripetila v Sveti Nedelji težka nesreća. Domaći župnik Stjepan Topolič se je hotel odpeljatl v Samobor in odšel je pe* na kolodvor. Nasproti sta mu piipelj&la dva tovorna avtomobila in na ostrem ovinku je stopil župnik na desno stran ceste kolikor je mo-gel. sole;- prvoga avtomobiia Dane Novak je hotel prehiteti drug^i avto pa. me mu je menda motor pokvaril. Župnik ni mogrel odskočiti še bolj na desno in zato je skočil na sredo ceste. Tako je prišel med oba avtomobila. Drugi avto ga je zauej z blatni-kom in pottgnil podse. Nesrećnež je še nekaj časa kazal znake življennja, kmalu je pa izdihnil. — Vinar prevrnil ribiško ladjo. Pri otoku Pašman blizu Svete Jelene je vinar prevrnil ribiško ladjo, v kateri sta bila ribiča šime Skrokov Franjin in Vekoslav Kapo-vič. K sreči so ju opazili s finančne kontrolne ladjice in jima takoj prihiteli na pomoć. Skrokov se je rešil, Kapovića so pa potegnili iz morja že mrtvega. — Dvakrat trojčkl. V vaši Cafcune blizu Virovitice je povila oni dan mlađa Ciganka Karanjoš tri zdrave krepke deklice. Sopro-ga. mehanika Julija Herceg-a v Virovitici je tuđi porodila te dni trojčke in sicer dve de-klici in enega dečka. — Zasledorana »letorigčarka«. VarriO«tne oblasti za>ledujejo neko Fride-riko Erlba-cher. bivšo plesno učiteljioo 17. Dona^itza v Avetriji. pristojno v St. Jurij pri Celju. Erlbacherjeva potuje po Sloveniji in se pri-javlja po jrostilnah kot letoviščarka v&usih pod pravim imenom ali pa tuđi kot Fride-rika Vouk. Je zelo premetena tatica in na-valno kmalu izgine Iz kraja, da poekuei srefo drugod. Te dni se je pojavila v Ve-lenju, kjer je osleparila restavraterko Kri-stino Rak za okro^ 5O0 din, potem je pa prišla v Teharje in ukradla gt>8tilni6arki Mariji Lav riče vi ročno blagajno a 300 din. Jo«h ▼ aSgr. fttfti U»„ te |e pr«đ *«tiil tuđi I71etni Franc Break^ar, fa je nem. — «•▼ »Krii kraic Je iifel! Druga «e-▼ilka iLorenskega časopisa >Kri4 kraž< je iiala na 12 stranan # prav peatro raebino: 12 kiiiank, ena nafrrađna trrdke V. Lesjak, ki je dala troj« lepih daril, humor v slikali, n«kaj m kinamato^rafekega platna, Dana*#Te »Teiave 1 milijonif. ki «0 kot ĐalaM sa diletantske odre in h koncu «^e nakaka >svobodna tribuna« gleđaliM«, kjer bo imel vvakdo beaedo. — Uredništvo je v Izubijani v Ve^ori ulici 12-1. — Hamom« Je napovedala te laf^nuav V6«r&j je bil«. sagrebaka policija obveAto-na, da je bre« sledu teginila aluiđkinja Ma-rlca Imhof, stara 25 let. Goapođinji je pustila ptomo, v katerem pravi, da se je na-veličala Mvljenja in da gre v smrt. Bila je nesrečno zaljubljena in najbr* jo je to pognalo v obup. — Zasledo^anl clganl. Na Igu ae je te dni pojavila ciganaka druftina Gomanov, ki ao pri*it v naJe kraje iz savske b&novine. Cigani so se utaborili nekje pod goadom in pokradli po \-aaeh ve* kokofti in nekaj poljskih prideJkov. Predno pa so izginili iz vaal, ao se ponoći spravili tudl nad bakreno telefonsko žico. ki so jo ukradli z drogov okro^ 25 kg. PoStna uprava je oflkodovana za približno 1000 din. Tatinske Cigane za-sledijejc — V Savo je skočil pa »o ga resili. Vee-T»j j« -kočil v Savo pri 7đ pa pa %ideli in zadnjem hipu hi era p<>-teirni iz narasle Save. Bil jp» že onefvo^Vn. vendar j« pa še kazal znake Življenja. Hitro *o ga prepeljalj v bolni(%> in mu re>iM življenje, ki era pa Županrič ne **o ver=el, ker je obupa! na. Prebil mu je kožo. drohei st€kl« pa so p« mu J^apičili v oko. — V bolnico ?o vC« raj • pravili tuđi dolavca JoŽeta Kob«la. Pt.Tnii-jo6ev, s katerim i se je pripeljalo 220 talijanskih delavcev, čla-nov I talijanske dela\Tske zveze iz Rima, ki so na poti v BudimpeMo. Go*tje so v hotelu juiinali, nato pa so se od"peljali v Zagreb, od koti *r bodo nadaljevali pot v madžarsko pregtolniro. Na povratku v nedeljo se spet ustav i jo v Ljubljani. —lj 738 romarjeT pri*pc jutri v Ljublja-no. Jutri oi> 9.30 se pripelje z Brezij v Ljubljano 738 romafjeA' pod vodstvom jio-riškega nad^ko^a dr. Mar^ottija. l'ri[>elie-jo «e s posebnim vlakom ob 9.30« Potovanja sta organizirala pisama Apiani v GorL-i in Putnik v Ljub'jani. ki skrbi za pospe^eva-nje rujsfcega prometa pri nas. —lj Zbirka i* korist žrtvam vojne. Na dan slave Udruženja rezervnih oficirjev dne 15. septembra se todo po vieej državi zbiraH prtepevki v korifit vojuim irtvam. Prosimo cenjeno občinstvo, da kupuje cve-tice in odkupne znaka, ki jih v ta nam^n prodajajo po mestu članice ljubljanskih ženskih družtev, ki do velikodušno prevze-le to humano nalogo. Udruženje rezervnih oheirjev — poanje posluha in sa petje najmanj&ih (otl 4—Tlet) pod vodstvoui prof. Rančigaja se bodo tuđi letos nadaljevali. PriČetek pouka bo 20. t. m. Sestanek starih in novih učencev, oziro-ma njihovih stareev ali varuhov bo 17. t. m. ob pol 20. uri na BleiweJeovi cesti 21, pri-tliČje; tu se bodo dobila potrebne informacije glede primernih inŠtrimiejitov in ^e-bodo določiii dnevi in ure vaj. Novi učen-ci (otroci in odrasli) se bodo Se nadalje vpi^ovaii in sicer dnevno od 10. do 14. ure na Bleiwdisovi c. 21. pritl. —1 Na gostinski strokoTni nadaljevalni §oH v Ljubljani bo vpieovanje vajenrev in vajeak v četrtek dne 16. septembra t. 1. o^i 9. do 12. ure dopoiine in od 3. do 5. ure popoldne v Go6tiln.i£ar»kem domu na Pn-vo»u 11. —li LJmbl)ftB«k* ■•dte-addaJM^oitaja p pr*)«U na e*perantafce odaku Ft*. P. Zajcu, UpraAaneno optiku. Stari trg 9. Ljubljana. —lj Uprava Narodnega ^ledallUa v Ljubljani je (»odaljfciLa »prejem novih aK>tieu tov .-*© %A dva dni. taJct> ^ia bodo im*H tuđi nunudmiki pnliko. 0» ne to prijavi jo. Kdor ho6e uživati ob dobrih nn»tih r«Čerlb rer-lepo in plemenito zuj^avo, bo oa£e v le*o&-njem r*perfco«rju cal nit izredno jAnAniivih in aktualnih dram«Jcih in o^)e«Tuh d*l, ki >o einteta mnogih perefcifc j«tj*»'omov. ali (vv«tljuije>> bodiei na rm«u aii aabnv^r na din kretanje drufbe idi po«ameuiih fttale-žef. Neiaj ipo lovinuki^i Iram in najrmv dame^žili del bo iipopohijcvalo poi*^ učinkovitih komedij repertoar. Tildi opera« de-la »o na^krbneje izlvrana. pole« naMh H'al-nih ćlanov in «lveh rano«© obetajoftih mladih članic bo imelo ofe*in«tvo pnliko vkle-ti in ^H^ari Tihii svoje do*edan)e Ijubljence kot stalne p^Ktte v pn^ebno učinkovitih ivar-tijah. Prijave ia abonnia ^tk ftprejema>> *e v sredo, Eetrtek in p^tek v veti ^t^ftm^ke-£a jfleiiali«.a od 10. do 12. in od 1.". *\o 17. —lj ITdru*enje rezar*-nlli ofldrjev praznu je svojo »lavo vsako IMo na dan 15-septembra ob obletnici prebitja »odiuiske fronte. Vabimo Mane in vse rezervne oficir je na se^tanek. ki bo v prtmiavo tega z^Todovinskefra dopotika ilre^ ob 20. ▼ dru-itvenem lokalu na Konpresnem trgu l/II. Uprava ljubijanakesra p-erAnti»tov v Lju>Mian\ Cdn4c«rjevn nabreije 7/1. —]j Tramvaj ga je p«dr!. Na Mssarvkovi cwti Fe je dopoldne pripetila tef.^ nit-r*-fta. katere *rtev je pr*»tal kova,- Franr« Jerman Iz FVda pri TJhibVj«ni. Jemian j« prirt**] v met^to po opravkih in tw namenil jx> Ma^nn'kovi ulici r>ro*i TvrSevi C4Rti. Ko pn i^ na vo^ralu hot^t pre»kom^iti ce^to. ie pr>!rvel ra njim tramvaj, ki t?& je o tl^h. .Term«.n je oWeža! ? rlam-Ijeno desno nosrn m ?*o 2ftt rnitiel^a-li v t»fk|. nico. —lj V pljano^ti rargrajal. Biv^i p^kov«k( pomoćnik >*ime ft. *e jV» v pi>nei*»l)**k popoldne nat>ra! nekK* d:ilfliflHnoa in «*♦» zavMvd na .T»'^i^ev_o c**to, kjer }e ]el pw»v«ti mf-inoidoce. T.judje iw> t*e zgTttJali in j*» »led-nj!6 pri.^el po ftimua »tradnik. Sinwn »^ j« pa aretatnji ur>rl ki V1 t*tražnik,>» *unil v trebuh. Ponj je moral pritj policijnki avt«»t ki ffa je odp**ljal v za pore v Sentpetrnka vojaSnioo. Cetrlek, 1«. »eptenihra. 12.00: Citre, mandoline in tamburice TploSče). — 12.45: Vronie, porocila. — 13: Cas, spoffM, otve«tila. — 18.15: Radiiakl orkester. — 14.00: Vreme. boria. — 19,00: C-as, vrerae, po rov i lj, 5{>ored, ot>ve#tiln. — 19.W: Sac ura: Miuist. zn teleano \14zopa naroila. — 19.50: S. ^ant^l: Mala »uita (plcv^ča). — '20.10: Sloven^ina u Slovence (tf. dr. Rudolf Kolanč). — J0.:i0: Koncert plesne £?la«5+»f- (plo^i"«). — 31: Prenot iz Turina: Massenet: Thaia. opera, v odmoru: c"'a*i, vr*nie, porobila, apored. Iz Celja — c Redna seja eelj«kei(a m«*«tnega sveta to v petek 17. t m. ob 1S, Nj dnevnem redu st) porofila odborov. —c Žrtve ne^ref. V poaedeljek je padel na 3llatnega želetniSke^a delavca .lakoha Plav^aka iz Ro^atea pri delu na progi težak kamion ln mu ilomil d«*no nogo. V Zadobrovi prj Sfcofji vati «i je 721etni hla-pec Anton Važ>i5 pri pade u zlomil 1«»to ro-ko. V nedelio je ▼ mlinu mlinski kamen stisni! 1 lletneca posestnikove^a aina Mi-ho Župana iz Marijagradea in tnu hudo po-Škodoval nogo. V soboto je neki Solar t DraAinji vaai pri F'etrovJhh aun.il Sletno hferko dninarire Justino Zabavovo ir L**v-ca. Deklica je padla tako near©*no, tla «i je slomila levo roko. Požkotna po&eatnikova l&n& Marija tir-zinova iz Zdol pn Kozjem, v torek pa ,ie umri v starosti 71 let dolffoletm vrtnir celjske bolnice Martin Oevald ii LuAefUe va«i pri Polj^anah, ki je bil letoe ▼ januar-ju po vestnem službovanju upokojen. MALI OGLASI Eeseđa su par, daveK poseoej. rreuici, ujave Dejeda Din l-—> davek poeebcj 2a pismene odgovore glede oiailo ogtasov )• creba pnlo£lQ znamko. — Popustov ea cnaJe oglaae oe priznamo. Beaeda 50 par. davek posebej. Najmanji znesek 8 Din 54) PAK ENTLANJU ažuriranje, vezenje zaved, pari Ia. uionoi»nMtti.mtu Za šolarje obleke, perilo. Hubertus pla^6i itd Dober nakup. PRE8KER St. Petra cesta 14. 0BEH1 I-a novi 50 kg 200 din, I-a stari 50 kg 210 din. Jedrca I-a 5 kff 7"» din franko vođina razpošilia G. Drcchsler, Tuzla. 2141 Beaeda 50 par. davek posefeej. Najmanjšl zneaek H Din TECAJl NEMSCINB v DeJavski zbornici. VeČerni za odrasle, dnevni za mladino. IV. stopnišče, pritličje, levo. (U Co-pove ulice, pred kavamo). 2055 Df—cln 60 par. davek poaebej. Najmanju ine—ir a Dto SLU2B0 DOBI dostavljač za likalit. Resman, Rimska 21. 2157 L aobenlm dra§im reklamnim sredstvom ne morete aoseći ena-Kega uMnka, kalior a ćaaopisnim o^taaom, Ogar delokros Je oe-omejen. Caaopli priđe v vsafco hifto m govori dnevno deaetttaotem filtateljev. ttedno of la-tanje ▼ veUkem dner* nlkn je oajuapeinejto lBveatlclja, id prtMae Korist ttKvvtm tn IHui«s n** je at vedno zapusti] previđen s sv. E&Jtraroentt m umlra-Jode nad dobri in neposaboi aoprog ln ode, gospod Franc Ufisjan POSESTNIK, S£DLAKSKI MOJSTER IN MESCAN LJUBLJ.4NSKI Pogreb n«pazalMiega pokojnika bo v cetrtek ob pol 5. ori popoldne li MŠ6 žalosti, Celovika tuk 41, ma pokopmJtf^ k Sv. Kj-ttu, kjer sa položimo v rođbinako grobaleo k vefaiemii počitkiL. LJUBLJANA, 14. septoisbra 1957. £aln|o&i sopro«a BOZALIJA % otr^ki ter ostalo sorodstvo Stran A S »8COVBNSK1 RIRODb mk, 18. ■eptambni M8T. Sfcv. 210 Za bol jši železniški promet Predlogi Zveze za tujski promet ▼ Movezrijl, fcafc** m bili določeni na okreinih sestanklh tu}sk*t»rometttlli organisacij 6) Predlagamo, da se mednarodni brzi vlaki 901, 902. 903. 904 ustavljajo na progi Jcsenice—Bistrica Boh. jezero na postajati I^obrava Vint^ar in Boh. Bela., kaJtor se ustavljajo mednarodni brzi vlaki pri av-strijskih železnicah na progi Podroicica— Beljak in da imajo ti vlaki na Bledu-jezeru postanak od 2—3 min. VlaJc 902 se ustav-Ija. samo na Bledu-jez. in v Bistrici Boh. jezeru ter Bohinjska dolina nima do vlaka 912 nobenega vlaka od Jesenic. Ker se vlak 901 usta vi ja samo na imenovanih dveh po-stajaii, nima Bohinjska dolina LakorekoĆ od vlaka 911 do vlaka 915 torej celih 8 ur nobene zveze po železnicah ne z Radov-ljico, ne s Kranjem in ne z Ljubljano, da ne omenjamo drugih krajev ob progi ^Ljubljana—Jesenice. Ker vozi vlak 930 samo poleti, a brzi vlak 904 stoji na Bledu-jezeru in v Bistrici Boh. jezeru, zato nima Boh. ciolina tuđi popoidne od 15 do 22 ure t. j. 7 ur nobene ugodne zveze z osebnimi vlaki z Jesenicami ali Ljubljano. Vlak 916 bi moral vendarle imeti zvezo vsaj z ozna-ćenimi, če ne z vsemi postajami Bohinj-ske doline, a ne samo z dvema postajama, kjer stoji brzi vlak 904. Zahteva po postoju od 2—3 min. na Bledu je utemeljena, ker priđe sedaj na Bled-jezero posebno v poletnem času z brzimi vlaki mnogo več gostov iz Nemčaje, a pa. izstop ali vstop je sedanji postoj 1 minuta prekratek. 7) Predlagamo, da bi imel brzi vlak 2 na Jesenicah v <^asm od 15. juni ja do 15. septembra in oi 20. decembra in 20. marca dnevno zvezo. ostali čas pa ob sobotah in dnevih pred kat. in pravoslavnim! prazniki v Gornjesavsko in Boninjsko dolino. Gomjesavska dolina in Bohinjska dolina nimate od poletnega vlaka 8618. oz. od vlaka 918 pa do vlaka 8611 oziroma 911 na-plednjega dneva nobenega osebnega vlaka ne v eni ali drugi srneri, izvzemši vlak 903 v Bohinjski dolini. Ta vrzel je za tujski promet, planinstvo in pozimi za smučar-stvo jako obcutljiva rana. Brzi vlak 2 iz Beograda in Zagreba bi moral imeti imenovani čas oz. imenovane dneve zvezo v Oornjesavsko in Bohinjsko dolino s tem, da se uvede za ta čas oz. za te dneve za-eebni vlaki. Vlak 918 oz. 8618 bi moral predolgo č-akati na Jesenicah na zvezo z vlakom 2, kar bi zopet moglo povzro-čiti opravičeno kritiko. Pripomniti je treba, da je odhod vlaka 2 iz Zagreba jako ugoden poleti za letoviščarje-izletnike in planince. pozimi pa za smučarje, ki žele vsaj en ćeli dan prebiti v Gomjesavski ali Bohinjski dolini ali na planinah. 8) Predlagamo, da se ustvarijo v Ljubljani ugodne zveze osebnih vlakov v vsaki smeri. k.okor je bila ustvarjena s sedanjim voznim redom jutranja zveza z Dolenjako in štajersko. Po sedanjem voznem redu ima vlak 911 oz. 8611/911 iz Gorenjskega zvezo v Ljubljani z vlaki na Dolenjsko, v Mariboru, Vrhniko in Kamnik, a nima zveze z vlaki v Zagreb in na Notranjsko. Vlak 8613/913, ki nima na Jesenicah zveze z Bohinjsko dolino, ima v Ljubljani po enur-nem Čekanju zvezo z vlaki v Maribor in Zagreb, na Notranjsko, v Kamnik in na Vrhniko Vlak 915 oz. 8615/915 ima v Ljubljani zvezo z vlaki na Dolenjsko in v Kamnik, a nima zveze z vlaJU v Maribor in Zagreb in na Notranjsko. dobro zvezo z vlakom v Maribor in Zagreb ima vlak 925, ali ta vlak vozi samo na progi Jesenice— Ljubljana. Vlak 917 oz. 8617/917 nima v Ljubljani nobenih neposrednih zvez, izvzem ši v poletnem Času brzi vlak 9, na katerega je treba čakati eno in pol ure. V obratni smeri — iz Zagreba in Maribora — iz Ekvlenjskeg-a in Notranjskegra, iz Kamnika in Vrhnike na Gorenjsko — imajo v Ljubljani zvezo: vlak 912 oz. 912/8612 z vlakom iz Zidanega mosta, No-tranjskega. Novega mesta. Kamnika in Vrhnike; vlak 914 oz. 914 8614 nima neposredne zveze od vlaka iz Maribora in iz Zagreba knkor tuđi od vlaka iz Dolenjske ga treba čakati na vlak 914 nad dve in pol Ure. Vlak 916 oz. 916/8616 trna zvezo z vlakom iz Dolenjskcga in Kamnika. a od vlakov iz Maribora in Zagreba, kakor No-tranjskega in Vrhnike se mora čakati na vlak 916 skoraj dve in pol ure. Vlak 918 ima ugodne zveze z vlaki iz Maribora in Zaerreba, iz Kamnika in Vrhnike in vlak 926, ki vozi samo na progi Ljubljana—Jesenice ima skoraj po eno in polumem Gakanju zvezo z vlaki iz Maribora in Zagreba, iz Dolenjskegn in No-tranjskega, kakor tuđi iz Kamnika. 9) Predlagamo. da se odhod izletniških vlakov iz obeh gornjesavskih dolin preloži v poletnem Času 1 uro pozneje. da se uve-dejo izletnički vlaki tuđi v zimskem času od 20. decembra do 20. marca po sedanjem voznem redu ali s tem, da se postoj na postajati Nomenj, Jesenice in Ljubljana zmanjša na najmanjSo mero. Glede izlet-niskega. vlaka iz Zagreba smo stavili svoj predlog te zgoraj po C. IzletniAkega vlaka 920 oz. 920/8620 in 919 oz 9619/919 vozi ta. v času od 22. V. do 3. X. samo ob nedeljah in praznikih, ali je odhod iz Rateć-Planice oz. Bistrice Boh. jezera prezgoden. Odhod po sedanjem redu vožnje bi bil za izletnidk« smočarake vlake jako ugoden, ali pogre-šamo v voznem redu pripotnbo, da vozila ta dva vlaka tuđi v zimskem času. Uvedbo izletničkih smučarakih vlakov zateteva današnji razvoj smućarsrtva, saj ni v interesu smučarjev, da morajo po sedanjem voznem redu že z zadnjim osebnim vlakom, ki od-hajata iz Rateč-Planice oz. Bistrice-Boh. jezera ob 17. uri 6 min. oz. 17. uri 12 min. zapustiti smučarske kraje. Po sedanjem redu vožnje ima smučar v nedeljo aK na praznik samo okrog 6 ur in pol časa za smučanje v Ratečah-Planici ali Bohinju, v Kranjski gori in njeni okolici pa nekako pol ure več. Za povadigo in prčevit smu-čarstva je tedaj potrebno uvesti izletničke vlake tuđi pozimi. kakor smo predložili. 10) Prosimo zelezniSko upravo, da odredi, da se v voznem redu izbegnejo tak-šna srečanja vlakov, kakor je na pr. sre-čanje vlakov 920 z vlakom 955 v Nomnju, ko mora vlak 920 stati tik pred končno postajo 6 minut, v večdni slučajev pa mnogo već. ker je protivlak redno zamujen. JL^L w m*GJQ^^t^t^W ^IDMDBflSI^L jObBB^BHBF^* ^rJMBBL Blcri-jezero—Jamice radi meKanake soto (sedaj ćalca mlartina 2 uri na zacetek sole) eno oTTvenUi te ^gov&j pod 1.4. Mogo6e bi se pa to dalo urediti x zveao na vlak P 913, ki bi pa iz Jesenic odhajal te med 8 in 8.30 radi prihoda v Ljubijano v času. ko se se tehko v trgovina« in uradih kaj nakupi in opravi. To seljo so izrazili pred vsem interesenti iz Bleda in R&dovljice. 12) Glede Radovijice bi z orirom na veliki letoAnji porast gostov predložili da stojita vlaka B 9/10 po 1 minuto. Iz gospodarskih raztogov se predlagamo: 13) da naj vlak St 921, ki odhaja iz Tr-fića ob 5.37 s prinođom v Ljubljane 7.10, \^ozi SO minut preje, tako da bi priAel v Ljubljano ob 6.50. S tem vlakom se vazi največ delavstva, ki nastopi delo že ob 7. urL 14) Vlak St. 8511, ki odhaja iz Trtica, ob 7.34 in prih&ja v Kranj ob 8. uri, na,j bi se podalj&al do Ljubljane in sicer z odho-dom iz Kranja ob 8.30, v koiikor se ne U ugodilo prediog-u pod D 10. V času od 7 pa do Va 12 ni namrec nikake zveze z Ljubljano in bi bilo brezdvomno potrebno, da se uvede še en vmesni lokalni vlak Kranj— Ljubljana. Vrnitev tega vlaka iz Ljubljane bi naj bila nekako ob 14.30. 15) Vsi kraji pa enoduSno prosi jo, da se vlak P 926 vse kakor obdrzi iz obee kulturnih razlogov, tuđi Ce frekvenca še ne bi bila dovoljna. Za enak vlak pa prosimo, tuđi za progro Ljubljana—Kamnik, ker mo-žnost obiskov konce rtov in gledališč je nacionalna zahteva Slovenije, avtobusne linije pa vsaj ob sobotah in nedeljah ne za-doetujejo vec. V 118 jeklenih ceveh je zapopadena vsa moi in obramba nM^očnega aagte' ikega imperija * Velika Britanija je žrtvovala zadnja leta težke milijone za izpopolnitev svojega voj-nega brodovja, ker se dobro zaveda, da so moone vojne ladje zadnji argumenti na vsaki mednarodni konferenci, kjer gre za ure-ditev eporov med poedinimi državami. Iz-guba vojnih ladij v bitki, bi pomenila za Anglijo nf»i7ociben poraz. Varnost angrleške jza imperija je odvisna zdaj od 10 vojnih ladij in 3 križark, na katerih je 100 topov kalibra 15 palcev in 18 topov kalihra 16 palrev. V toh 118 dolgih jeklenih ceveh, izmed katerih lahko bruhne vsaka eno tono jekla 17 milj daleč, je zapopadena vsa n>oc in obramh-a sv+tovnecra angleške^a imperija. Zanimivo je, da se moderna vojna ladja ne odlikuje s posebno hitrostjo in okretnostjo. Morje orie s povpre^no hitrosrt-io S voxlov na uro, kar je v primeri s hi- trostjo potnižkih parnikov zelo malo. Anjjleške vojne ladje so menda najmoč-nejJe in gotovo tuđi najmod^rnejže na svetu ter pred sovrainimi topovi tuđi najbolj varne. So to plavajoče trdnjave kj jih lahko brez večje škode eovražnik bombardira s topovi in letali. 2 bombardiranjem lahko unići na njih vse, kar sa vidi, tako da ostane od vojne ladje samo še o^rodje in vendar ni na nj i uničeno nič važnega. Dobro skrrti topovi tuđi po naj-hujsem razdejanju ladje se vedno streljajo. Ce bi hoteli potopiti mod?rno anjileško vojno ladjo, bi bili potrebni trije torpedi in vsi trije bi morali eksplodirati na i&tein kraju. Praktična uporaba take ladje je zelo draga. Ladja mora biti skoraj neprestano na vežbi, poeadka ee uči in vežr«, če traba tuđi skozi 20 let, ko pa priđe do po- Dva "»vjaćka topa na največji vojni ladji sveta »Hood«, ponosa angle^kega vojnega brodovja morske bitke, streljajo morda topovi z ladje eamo en dan. Da bi se nn^le ladje u^pe^no boriti v tem edinem dne%m, mora žrtvovali Anglija vsako leto 2,500.000 funtov šterlingov za vaje mornariškeca topništva. Ani, najbrž pr\To na svetu. Že davno pred svetovno vojno so etreljali anj;le§ki mornarički topni-čarji na 8 milj oddaljene cilje. Zdaj je ne-kaj \TRakdanjega strelja-ti na hitro premika-joče se cilje, oddaljene 18 milj od vojne lad je. Top kalibra 16 palcev lahko izetreli eno tono težko granato 17 milj dalec in granata mora imeti na tej razdalji še toliko prodorne sile, da prebije 13 palcev debelo steno sovražne ladje iz temperiranega jekla. Za izstrelitev granate ju potreben pri-tisk 5 ton na en kvadratni palec. Elcsplo- zija je tako silna, da morak) imeti daleč od topa stojeći mornarji odprta u^la, da jiin ne pocijo bobenčki v u&esih. Zgodilo se je že, da je rešilni čoln raz-neelo na drobne kose, ker je bil ©amo 100 eevljav od topa, s katerim so streljali. Ob strelu ee vojna ladja tako strese, da se razbije v nji posoda, cesto pa tuđi poškoduje-jo stvari mornarjev, ki jih nišo pravočasno spravili v posebne zavarovane prostore. Srapnel leti & hitrostjo 1.200 milj* na uro in zadene taroo, š* predno se s^liši pri mi pok. Sigurnost streljanja ja pa tako neznit-na, da nierijo topničarji na večji prostor in streljajo v vsak del prostora tako, da mora po zakonu verjetnosti ena granata ali šrapnel sovraino ladjo zadeti. Castniki stoje med etreljanjem v pos^lmih jeklenih siolpih, iz katerih oddajajo telefonirao povelja mornarjem pri topovih, ki so tuđi Va- rattmmi i jeklcoimi gtonami. N« tetfai-kofo povelje nameri moitvo s porooCjo preciznih električnih n*prav top na cilj in čim ea sovražiui ladja toliko prib!iža, da jo je moffoife zadeti, obdrie avtotnati^ne naprave cev topa namerjeno na sovraino ladjo tuđi če se sleđnja hitro premika. Tako je omofpoće-no nepretrgano in hitro stxel>anje. Jasio ja, da je «Nelson< 2.7 tone petroleja, pri pdni bi-tix»ti pa 16 Um petrol?ja na uro. Na an-gleSkih ladjah je fte »Ura na-vada, da «a-pove kapi ton vedno pred bitko ali na va-jah: >Začnite fitreljati!« Po^adka tega povelja ne sli§i in tuđi i\a^tniki ga ne ali^ijo. To je samo tradicionalan klic kapitana, kakor je bilo v elavnih ?asih admirala Nel-sona. Pridigar, ki ima 30 milijonov poslušalcev V Lmid4m Je prispel znameniti ajsteriSki *««j>—^ o£e Coftelin V Loodoo je prispel slavni ameriški tup-nik oče Cou^lin. Mož je znan po veej Ame-riki, saj šteje njegova >ž-inpnijac 30000.000 vernikov. Cou^lin je đobitnlušen mož, ši-rokefira obraza in bistrih oči. Veako drugo neieljo pridi^ruje pred mikrofonom. V pogovoru z nekim angleškim novinarjem je pravil, kako je pričel na mieel pridigovati po radiu. >Ta m»et mi je hinila v 0avo, ko eom razmi^ljal o razm«rah v svoji župniji, kjer je samo 3f? rodbin, ki ho^iijo v cerkev. Cerkveno hnetje je znašalo komaj 5.000 dolar)ev in tako cerkve ni bilo mo^rvče vzdrževati. Zdaj se je moja župnija tnatno razorila in kadar pridigujem pred mikro-fono | v Detroitu, me po*4la§a 30,000.000 vernikcv-. Imam 8 pomočnikov in 150 taj-nikov, ki vodijo mojo kore^pondenco. To je pa^ lep uspeh v devetih letih. S po-roo^niki in tajnikj živimo skupaj, kt*r ^e tako znatno znižajo stroski. Stroški z.\*ta~ novanje in hrano znašajo za v^ake^ra 18 dolarjev na tedevn. Kmita v banki nimnm. Alkoholnih pija^. ne pijem ne moHa r.a-to, da hi bil a^Ftinent v načelu, temvo^ zato, ker mi ne diše. Kalim rad chrarete in vsak teden enkrat LTem v kino. Leto?-nji izlet v An^rlijo pomeni moif prvp po-citjiice. V ta namen mi je o<*e blairajnik Keating dovolil 400 dolarjov poleir potnih Ftroškov. Zdaj p^^oti ne pridifnijem v radiu, ražen če bi me izrecno povabili.« Na vprašaa^e, da-li spada njegovo politično delovanje po radiu v njo^rov duhov-niški poklič, je Cou^rlin od^rovoril, da v nje^ovem delovanju ne snie vid«je delovnnjo ho<>e naHa-Ijevati. »eve^la. čo bo imel dovolj po^Iu-Salcev. ki ?,» doslej krili Jz Bvojih žooov njpffov*" izdatke. Ti pa nUo l*a- niijlmi, #*aj poratn Contrlin 7aF0 in za svoje »otrudnike 600.000 dolarjev letao. Lord Rotschild i« zbiral bolhe Poročali smo že, da je umri poglavar londonske veje Rotschildov lord Rotschild. Pokojni je slovel po svojih naravoslovnih zbirkah, ki spada.jo med najpomembnejže privatne zbirke na svetu. Njegovo zanimanje je bilo osredotočeno zlasti na majhne živalce in imel je krasne zbirke hroščev, stenic in bolh. Lord Rotschild je bil samec in spadal je meci najstarejše in najugled-nejSe člane kluba starih samcev. Od leta 1899 do 1910 je bil član spodnje zbornice kot poslanec liberalne stranke. Največji govor, kar jih je kdaj govoril, se ni nana-Sal na finančna vpra^anja, temveć na ribe, ki nišo dosegle normalne dolzine. L#ord Rotschild je sam zaiožil in izdal •mjigo o izumrlih vrstali ptić. Strožki so zna^ali 20.000 funtov Sterlingov. Leta 1932 je prodal velik del svojih zbirk, nad 300 tisoč eksemplarjev, za 100.000 funtov šter-lingov newyorškemu muzeju. Njegov na-slednik mladi Viktor Rotschild se bavi z biofiziko in dela v bančnem zavodu N. M. Rotschild. V nasprotju z dosedanjo tradicijo Rotschildov se zelo zanima za sio-nistićni rx>kret. V tovarili izdelujejo trepalnice Plesalka varieteja na Broadway Maxime Birkova se je pred tremi leti še teiko prebijala »kozi življenje, zdaj bo pa kmalu milijjiarka. Do begastva in blagostanja ji je pripomoglo srečno nakljućjc, ki kaže, da se vedno leži denar na cest\ samo pobrati ga človek ne zna. Lepa plesalka ima zdaj c-dmstveno tovarno n-a svetu, kjer izždelu-jejo iz /enskih las umetne trepalnice. Njena prva zvesta odiem.dka je bila Greta Garbo in z njeno pomočjo se je tovama zelo hitro razvila. V prvih treh letih so iz-delali v tovarni nad 3 nvlijone parov tre-palnic. Umetne trepalnice rabijo žive in mrtve lutke, pa tuđi panoptiki so med od-jemalci podjetne Birkove. Največ umetnih trepalnic pa kupijo scveda ženske, lepotice, k: bi bile rade še lep>e. 200 delavk, pravih umetnic, dela leto in dan v tej svojevrsfcni tovarni. Prvotno pod-jetje ni moglo več ustreči vsemu povpra-ševanjoi in otvorit5 so morali podružnice v San Franciscu in C'hica^u. pozneje pa -ie v Angliji. Mnogo dam irrta un>ctnc trcpal-nic« naročene že vnaprej in tovarim skrbi, da jih vedino pravoćasno dobe. Skorai vse sotrudnice Maxunc Birkovc so bivsc plcsal-ke, njene tovarišice. Birkova je velikodušna in slabo plaćane ptesalke dobivaj<» hl njene tovarne umetne trepaln;ce po zn;/j|-ni ceni. Koledar še ne bo reformiran f"M %\. av^ruhia ro<-il^5 it-1. PiH-loge frle»de enotnr 7aknno<1,'«jp n rwb\e7,nera jamstvu avtotnobilistov in njihove oliro-voTnosti pri ne^re^vih ben f>tlbor. N'a zaiitevo sveta in medna rod np konlft-reno« dela je kombija ponovno raspra vi jala o rfformi koled a-r ja in jm> o-l^ovorih mnu. Komisija je vzeln na znanja porobilo odetoj^.ijo^eca prodso*1nika ("r^ko^lova^ke-zu /ariroipnikii ^reneralnega komika r ja ir*r. Krhra in ^reneralnejia tajnika o njunem d«*-lovnnjii v 7^»4njih dveh letih. (h\ kntr>rejra je trefra navrla sati posebno o^nutek novih pravil prometno komisije Dru^va narodov. Za novejra predsednika prometne kombije je V»il izvoljen 7a?topnik Poljs-ke. ct>ot,tix;e rs n'.teoova ?.t.s\ Pokojni ameri.^ki prezident Coolid'*^ Ja Ml znan T*o *voj" redkol>ei-e'1no^ti. Neko^ se je vrnil iz cerkve in žena jra y vpra-sala: — Kje fsi bil? — V oierkvi. — O čem je pa župnik pridiiroval? — 0 gTe^noFti. — Tn kaj je -iojal? — Bil je proti nji. Jkndr* Aimanćyz 89 Princesa Symianoua R/>TTI«T1 — Če naj sodhn po teh tu, se drže nekatea-i starih tradicij. Robeo-t je pokazal na priletnega Kitajca z obrazom barve stare slonovine. Iz starih časov je imel krasno narodno nošo in kito, ki jo je bila nova vlada kot simbol suženjstva prepovedala, čes, da je nedostojna emancipiranega naroda. — Ah, kaj ta. — je menil de Mervent, — to je pravi stari stolp, ostanek iz časov Mingov. Sicer bo pa pravi učenjak, če sodim po očetu OidSeru, ki ga je počastil s svojim prijateljstvom. To je zelo prijazen starec, dobrockišeai in vedno dobre volje. Njegovo delo je pa omejeno na to, da pokadi vaak dan sto pip in pri tem zasrieduje z obžaJova-njem iz svojega umetno zgrajenega raja propadanje Kitajske. Gredoč mimo sira Henria Pu-Hia se je >stari stokp« giobofeo priklondl. Le-ta se je pa deial, kakor da ga niti opazil ni. — Ne predstavim ga vam. sicer bi izraoov vtjud-Đosti ne biUo ne konca ne kraja, pa tildi govori mož samo jezik mamdarinov. če bi si pa radi ustva-rili sodbo o mentaliteti Kitajcev jutrianjega dne... Zaklical je: Lo! MHadi gen,UemPapigu«, ker m je zapomnl vsako izgovorjeno besedo. — In tuđi zaradi mojih trdih laet najetaiih ve» dno v nekafcften greben, — se je poSaifl Kitajec Atafc In de BranceHn sta se Mame jala njegovi šali — Lo je zasJužil, da bi bil rojen Evropec, — je dejai đe Mervent. — Če bi le vedel za kaScšn-o milo... je pripornTiil Lo s komično samozavestjb. — Torej res cersite naše šege in običaje? — je vprašal de Brancelin. — Recite raje, da jih cbčuchijem. Ah, Evropa! Napredek! Civilizacija! — Vaša je bila predhodnoca naše! — Zato "nam pa ni nič ostalo od nje! ... če mislite, da je človeku prijetno videti svoje ttižnje v bitjih, ki se krčevito oklepajo najbolj bedastih vraž.. . Tako sem morai davi odđloviti svojega shigo, ker ni hotel izprazniti vaae v moji kopataici. — Zakaj se je pa branfi? — Ker je dones tret^ dan po peti luni Kitajsfci koledar pozna ugoicne in neugodne dneve za vsako najmanjše delo. Današnji dan je pod zvezdo Zmaja in zaačko budbe Kiao-Pua. Iz tega štedi, da je primemo potegovati se za naiklonjenost bogov, obraćati se na nje s proanjami, jemati priležnice. hodrti na potovanja, dati se oštrici in sklepati kupci je. Nasprctoo pa ni dobro post il jati postelj in odstranjevati vode. Zato moj sluga ni hotel izprazniti vane. Franco-za sta se zasmejaia, Kitajcu se je pa zresnil obraz. — Vi dva sta brez srca. Temu se smejeta? Tuđi jaz bi rad videl vaše življenje, podrejeno kolcdarju iz čae»v križarskih vojn — če ne sa nič drugega, pa vsaj zaradi prizora, kako si zapenjate pasove krepostL Sin eh se je poSvojil. — Ka'kSen sa^jivec! — Šaljšvec s smehom na ustih, trda z jokom v srcu, — je pripomnil Azijat. Njihova \-eselost je opozoriia naše druge goste. — Če tako ljubite Bvropo, zakaj se pa ne vr-nete v njo? — Kaj pa moja služba? — je odgovoril Lo. — Ah, poz3