GLAS NARODA
List slovenskih delavcev v Ameriki.
CiTATELJE OPOZARJAMO,
Jda pravočasno obnove naročnico. S tem nam boste mnogo prihranili pri opominih. — Ako še niste naročnik, pošljite en dolar za dvomesečno poskušnjo.
fc ZA IZBOlJS^JEL^T^)J
((	Vato Mn t*IJ«. Vuk. ki l\
// mu priporočate "C I » ■ N m r • 4 m" ali c* f/ V) prltoMto za aaratekka. Via bo k vole- jf (( ic«, ker Me aiu odprli pot k tares lepemu \\
TELEPHONE: CHelsea 3—^__ Knlrml as Serond CUs« Matter September 21st, 1903 at the Port Office al Sew York. N. i, under Art of Congress of March 3rd. 1879.	ADDRESS: 216 W. 18th ST., NEW YORK
No. <41. — Stev- 141»	_ NEW YORK, SATURDAY, JUNE 18, 1938- SOBOTA, 18. JUNIJA, 1938 *	Volume XLVI. - Letnik XJ-VL
STOJADINOVIČ JE ZOPET ODPOTOVAL V ITALIJO
Izgubljena divizija se je rešila
CIANO BO SKUŠAL ODTUJITI JUGOSLAVIJO FRANCIJI IN JO BOLJ NAVEZATI NA ITALIJO
Stojadinovič je bil že lanskega decembra v Italiji.
toda priklopitev Avstrije Nemčiji je dala povod
novim političnim in gospodarskim vprašanjem.
Mala antanta noče poseči v češko-nemški spor.
Razprave o zahtevah sudetskih Nemcev se bodo
še ves teden vršile.
RIM, Italija, 17. junija. — Jugoslovanski mini strski predsednik dr. Milan Stojadinovič je v četrtek zvečer dospel v Benetke, kjer bo nekaj dni preživel počitnice s svojo ženo. V Benetkah ga je pozdravil vnanji minister grof Galeazzo Ciano, ki so je pripeljal z avtomobilom iz Rima; pred svojim odhodom pa je še imel razgovor z Mussolinijam v Rocca delle Caminate.
Stojadinovič in grof Ciano stanujeta v istem hotelu in sta to priložnost takoj pričela izkoriščati, da razpravljata o državnih zadevah. V prihodnjih dveh dneh bosta imela še več razgovorov.
Vladni krogi v Rimu odločno zatrjujejo, da ministra ne bosta razpravljala o kakem političnem sporazumu ,med Jugoslavijo in Italijo, ker so odno-šaji med obqma državama popolnoma določeni v pogodbi, ki je bila podpisana v Beograu 26. marca leta 1937.
Premet razgovorov v Benetkah je, preiskati razvoj evropskega položaja, odkar je bil Stojadinovič zadnjikrat v Italiji v decembru lanskega leta.
Priklopitev Avstrije Nemčiji je dala povod za mnoga politična in gospodarska vprašanja, katera je treba rešiti v okvirju beograjske pogodbe iz le
ta 1937.
Brez dvoma pa bo skušal grof Ciano odtujiti Jugoslavijo od Francije in Male antante ter jo dovesti v osišče Nemčije in Italije. K tem prehodu sili Jugoslavijo v prvi vrsti gospodarski položaj dežele, kajti Jugoslavija je v veliki meri odvisna od Ita lije in Nemčije z oziram na izvoz svojega blaga, kakor tud z ozirom na blago, ki ga mora kupovati v drugih državah.
Nemčija in Italija se nahajata v resnici na čelu držav, ki imate zelo živahen izvoz in uvoz z Jugoslavijo. Prvo ^meato v tem je od Italije vzela Nemčija tekom sankcij. Iz tega je mogoče sklepati, da bo gospodarsko vprašanje igralo zelo važno vlogo v razgovorih v Benetkah.
Drugi vzrok, da bo imela Jugoslavija poslušna ušesa za italijanska in nemška prigovarjanja, pa je, ker v nemško-češki krizi Mala antanta ni delovala. V največji češko-ne^mški napetosti zadnjih tednov Mala antanta ni pokazala nikakega določnega sta-lišča, četudi je bila antanta v prvi vrsti vstanovljena v namenu jamčiti nedotakljivost ozemlja, ki so fti ga vse tri države Male antante pridobile po raz sulu avstro-ogrskega cesarstva.
Italijani so vsled tega prepričani, da je bila vera Jugoslavije v Malo antanto vsled iskušnje Cehoslc-vaške zelo omajana in se bo vsled tega, da obdrži svojo zepnljo, približala rimsko-berlinski osi.
PRAGA, Cehoslovaška, 16. junija. — Nocoj je bilo oficijelno objavljeno, da se bodo razprave o zahtevah sudetskih Nemcev in drugih narodnostih manjšin na čehoslovaškem še ves teden vršile.
Prihodnji teden bo ministrski predsednik Hodža konferiral z voditelji vladnih koalicijskih strank.
Neki vladni zastopnik je zaamehljivo rekel: — Ne bomo se posvetovali samo z Nemci, Madžari in Poljaki, pač bomo pa tudi Cehom naročili, naj pred lože svoje zahteve. Po mojem skromne/m mnenju morajo ^meti na Čehoslo vaškem tudi Cehi neka i besede*	*
—
RMENA REKA JE PRESTOPILA SVOJE BREGOVE
Voda je zalila okoli 100' kvadratnih milj zemlje. Reka si bo najbrže izbrala novo strugo.
ŠANGHAJ, Kitajska, 17. junija. — Vsled hudih nalivov vodu Rumene reke vedno nara-šf-a. Rumena reka si ho naj bi -že izjidla novo .pot do morja v >uieri proti Hajčovu, doleč pro ti j uprti od sedanjega ustja v severnem Šantungu.
Vse vojaške operacije ob Lungbaj železnici so . vstavi je- j ne in japonski inžinirji in voja-: ki popravljajo nasipe, da zadr-;že vodo.
Kot poročajo Japonci, po^ta-'ja povodenj vedno nevarnejša |in se btije, da se bo ponovili noreča iz leta IKj.j, ko je Rumena reka zadnjikrat »»remem-la svojo strugo.
Pod vodo je okoli 1000 k v a dratnih milj ozemlja in se razteza severno od Ceugčova, nato jugovzhodno skozi Cuugeov in zatem proti jugu skozi Ju-*:.i in Fukov.
Tok povod nji je Širok od 10 do 20 milj Itonilo je že okoli 50,000 Kitajcev, okoli 500,000 pa jih je bilo pregnanih iz 1*000 vasi.	jI
Tudi Jangce je že narastel za ■ -0 čevljev in če naraste še za 5 čevljev, se bo voda razlila čez bregove in mogoče je, da bo re-J ka ponovila katastrofo iz letr. 1929, ko je utonilo 3,000,000 KI j tajcev.	|
Povodenj ni samo vstavila j japonskih vojaških operacij 4»roti Cengčovu, temveč bo tu | di Japoncem preprečila, da bi prebili Peiping - liaukov žele-1, znico dalje proti jugu. Tri ja-ponske divizije >o opustile vsa-1 ko vojaško delo in samo zadelu-j jejo luknje v nasipih ter pripravljajo na višje ležečih kraljih prostor za begunce, katerih število stalno narašča.
HOXKON<i, Kitajska, 17. junija. — Japonski aeroplam skoro vsak dan bombardirajo razne kraje v provinci Kvan-tuug. Posebno ponoči, ko sveti luna, radi napadajo. Vendar pa je le malo človeških žrtev, ker ise je prebivalstvo iz najbolj o-g rože nib krajev izselilo in ker so japonski letalci malo bolj previdni, da -bombardirajo sa-' iino vojaške predmete.
Kitajci naznanjajo, da so nji-, liovi zasledovalni aeroplani iz streiili 6 japonskih bombnikov pri Lokčongu.	|
S VEDSKA NEVTRALNOST | V PRIMERU VOJNjs.
Be u ter je v urad javlja iz Stockholm a, da so vse politične sti'anke odobrile skle»p vlade, da ostane Svedfika v vsaki i bodoči vojni nevtralna,	I
NEMČIJA NOČE PREVZETI ODGOVORNOSTI
^ Dolgov, ki jih je napravila Avstrija v Ameriki, Nemčija ne bo poravnala. — Funk navaja za vzgled Anglijo in Zdr. države.
BREMEN, Nemčija, IG. junija. — Ob praznovanju 400 letnice zgodovinske SeUuetting palače, v kateri je glavni stan bremenske trgovske zbornic *, je govoril Walther Funk, lieiti-*ški gospodarski minister ter o jčital Ameriki, da je odgovorna (za sedanjo zmedo v svetovnem gospodarstvu.
Istočasno je tudi rekel, da Nemčija lie bo priznala nobenega dolga, ki ga j«* napravila Avstrija..
—	Nemčije ne more nihče -siliti k temu. Za vzgled nam je Anglija, ki po burski vojni m priznala dolgov burske republike. In tudi Združene države niso j »o državljanski vojni prizna obveznosti južnih držav.
Funk je zavračal trditev, da je treba smatrati avstrijski del sedanje Nemčije kot nasledstvo a v s t ri j s ke re pu-bi i ke.
—	To je bil zgodovinski raz-v°j» — jt-1 rekel, — ki ga je
(povzročilo revolucijonaruo dejanje. Avstrije, kot je obstojala pred 13. marcem letošnjega leta, ni več. Izginila ,ie po volji (avstrijskega naroda.
! GLASS SE BO PODAL NA j POTOVANJE
| WASHINGTON, I). C., 17. Ijunija. — SOletni senator Glass iz Virginije, ki je najstarejši j član senata, je rekel, da bo t j poletje vprizoril dolgo vožnjo
00	morju, ako dobi koga, da na j bo spremljal.
POROKA R00SEVLT8VEGA SINA
N AH AN T, Mass., 17. junija. •— Danes se bo tukaj poroc.l najmlajši sin predsednika F. D. Roosevelta, John Roosevelt, z Ano Lriudsay Clark. Pil poroki bo navzoča vsa predsednikova družina.
BUTLER PRI KRALJU LEOPOLDU
! BRUSELJ, Belgija, 17. ju-|unija. — Nicholas Murray Butler, predsednik Columbia uni-' verze, je bil danes v avdijenci ' pri belgijskem kralju L»eopo-jdn.
! BORIS IŠČE POSOJILO
j SOFIJA, Bolgarska, 16. junija. — Bolgarski kralj Boris namerava prihodnji mesec obiskati več evropskih prestoli«*. Šel bo v Pariz, London, Rim in Berlin. Namen njegovega poto-
1	vanja je, da dobi kako posoji-ijo.
SIN ČIKAŠKEGA POLICISTA JE BIL USTRELJEN
Oče je privedel detektive na sinovo sled. — Malo pridnež se je zgrudil osemnajstkrat zadet. i
CHICAGO, LIL, 17. junija.--Policist Ernest L. Keen je vzel • lane- dopust, da pozabi svoje ga let starega malopridnega sina, katerega so sinoči ustrelili detektivi. Oče je sam privedel detektive na njegovo sled.
Preti nekaj dnevi je obvestil Keen policijske oblasti, da ima svojega sina na sumu kot ro- i parja, ki je v zadnjem času o- j ropal gazolinskih postaj i.tj restavracij.
Prišel je ž njim v stik in ga j nagovarjal, naj se sam javi pj j liciji, česar pa sin ni hotel sto riti.	|
Nato je povedal detektivom,1 kje ga lahko najdejo, in zab:-čil jim je: — Pazite se. Moj sin je nevaren človek. Streljal bo.
Sinoči so ga zajeli v nekem, skrivališču. Se p red no se je mogel poslužiti revolverja, ga je zadelo osemnajst krogel.
— Hvala Bogu! — je vzkli ; kni 1 oče, — da so ga preseneti-1 li in da ni mogel ustreliti nobenega policista.
JAPONSKA JE V PRIJATELJSTVU S SOV JET. UNIJO
Vojni minister Itagaki hoče ostati v prijateljstvu z Rusijo. — Še tri leta ne želi vojne z Rusijo. ______ _
TOKIO, Japonska, 17. juni ja. — Politični opazovalci napovedujejo, da bo Japonska »* kratkem premenila svoje stali šče do >ovjetske Rusije ter sv:>-je mnenje naslanjajo na konference med vnanji m ministrom Kazunšige Ugakijcim in vojnim ministrom Sejširo Ita-gakijem.
General Itagaki želi, da j" vsa japonska vojaška sila osredotočena na Kitajskem, dokler ni dosežen kak uspeh ter želi odstraniti vsako rusko vojaško nevarnost za prihodnjih dvoje ali troje let.
Četudi je general Itagaki, iči velja za najvišjo vojaško osebnost glede Mančukua, lansko leto nasprotoval, da bi bil general Ugaki izbran za ministrskega predsednika, sedaj zelo tesno skupno delujeta. Tudi drugi mlajši časaniki, ki so -bili lansko leto nasprotni generala Ugakiju, so mu pred štirimi meseci izrazili svojo udanost. Zato tudi ni bilo nikake opozicije proti njemu, ko je bil imenovan za vnanjega ministra. Ker je general Ugaki-posta-
NAD 8000 REPUBLIKANCEV JE ZBEŽALO PREKO MEJE V FRANCI JO
PARIZ, Francija, 1 7. junija. — Nad 5000 častnikov in vojakov republikanske izgubljene 43. divizije je prekoračilo mejo v Francijo, ostanek pa se še vedno bori s fašisti. Fašisti so s pomočjo 50 aeroplanov obstreljevali postojanke te divizije visoko v Pirenejih ob francoski meji. Diviziji je pri čelo primanjkovati municije in v sredo so oričeli posamezni oddelki orehaiati čez meio.
Francoske oblasti jim nato. dajo na izbero, ako hočejo iti V| Katalonijo k republikancem,' ali pa v Irun k fašistom. Značilno je, da se je samo 14 med! trmi odločilo, da gredo k faši • jstom.	:
i Kot zatrjuje poročilo iz Bici-i | se, je sinoči cela divizija pre-i koračila francosko mejo. j Poveljnik divizije, polkovnik; Autinio Beltran, pravi, da di-j i viziji ni bilo več mogoče zdrža-i j ti artilerijskega in zračnegsi' bombardiranja. Bet ran pravi, I da bi divizija še obdržala svoje1 postojanke, ko bi imela dovolj municije.	j
Včeraj je prišlo čez mejo V j Francijo od 8000 do 10,000 via dni h vojakov.
BFRGOS, Španska, 17. juni ja. — Fašisti so včeraj zasedli j eel o dolino ob reki Bielsi in -»• pognali ostanke 4o. vladne di I vizije čez mej ov Francijo. Di-I vizija je zbežala skozi edini I Igorski prelaz, ki je še bil odprti v Francijo.
CORDOBA, Španska, 17. ju j nija. — General Gonzalo Quel-! po de Liano, kateremu posebno i pomagajo artilerija in aeropla-! ni, nadaljuje s svojim prodiranjem severno od Pena r rove v južni Španski. General de Liano sedaj drži gorovje Sierra G rana. na čegar najvišjem vr- j hu vihra zastava gen. Fra»ca j
PODPREDSEDNK JE 0DP0-TOVAL
WASHINGTON, D. C., 17. junija.—-Podpredsednik John Nance Garner, ki je obenem tudi predsednik senata, je odpotoval dve uri pred odgod'-tvijo kongresa v svoj rojstni kraj, mestece Uvalde, Tex., kjer ga prebivalci poznajo pod imenom "Cactus Jack'*. Garner, ki je že 35 let član kongresa, bo imel C1** ianuarja počitnice.
vnanji minister, mu bo zelo '-] lajšano, da ob (pravem času zasede mesto ministrskega pred-j se<.lnika. Ker Ugaki, odkar je postal vnanji minister, igra v, kabinetu poleg ministrskega' predsednika princa Fumomaro' Konoje najvažnejšo vlogo, so1 politični krogi mnenja, da gfi' hoče princ Konoje izvežbati za! svojega naslednika. Konoje že-1 li odstopiti, kar bo tudi storil,' kakorhitro bo prepričan, da s svojim odstopom ne'bo razbu-' ril domačega političnega položaja.	/
OBRAVNAVA V :_LONDON, KY.
Obtoženci s o zavaja'i majnerje h krivemu pri-{ če van ju. — Hubbard in j Middleton glavna kriv-' ca. — Vlada je z&klju-i čila svoj slučaj.
| LOivDON, Anglija, 17. juni ja. — V procesu proti premogovnim družbam ter sedanjim | i n bivšim pomožnim šerifom je vladni zastopnik zaslišal vs« (priče, ki jih je nameraval zašli išati. Prihodnji teden bodo ine -li besedo zagovorniki obtožencev.
Včeraj je bil zaslišan inajne;-Krnest Huff, ki je pričal. <'«•. sta ga bivša pomožna šerifa I-. Hubbard in Merle Middleton !silila podpisati napačno izjav« , jda je v noči, ko je bil Bennelt | Music k u-mrčen, igra; x»ool < iHiibbardom.
Iluff mu je ugovarjal, da te igre sploh ne }>ozna.
Bennett Mu>ick, sin United Mine Workers organizatorji!, je bil usmrčen. ko je bilo od danih v noči J), februarja lanskega leta več strelov v Mi;-isickov dom v Harlan okraju.
Priče državnega pravdništvn j so s prisego potrdile, da je bi i Hubbard v družbi drugih ]>'» možnih šerifov oni čas v bližini Musiekovega doma.
Middeleton in Hubbard sM pod bondom za novembersko veleporoto ter sta olxlolzena zarote in krivega pričevanja.
IGletni Avery Eggers je izpovedal, da mu je obljubil Hub-bard pet dolarjev na dan za krivo pričanje.
SEN. R. COPELAND UMRL
W ASHINGTON, D. T., 17. junija. — Nocoj je'umrl tukaj !EoyaI S. Cojpelaml, ki je zastopal državo New York v zve-jznem senatu. Smrt je povzroči la bolezen na ledicah. Star je I bil (J9 let. Pokojnik ni bil znan samo po svoji politični delavnosti, ampak je bil tudi na gla-(su kot dober zdravnik. Svoj$-časno je bil zdravstveni komi-jsar mesta New York. Rojen je i bil v Dexter, Mich. Y svoji 'mladosti je bil republikanec, potem je pa presedlal in post a i navdušen demokrat. Bil je ve lik prijatelj časopisnega kralj i He ar sta
"QLAB yilt OD A" — HcirTtat
Saturday, June 18, 1938
THE LARGEST SLOVENE DAILY IN U. S. ill
-GLAS NARODA" I
(VOICE OF THE PEOPLE)
Owned and Published by 8LOVEN1C PUBLISHING COMPANY
(A Corporation)
Frank BakvX President	J. Lopah*. See.
place of boalnees of tbe corporation and Addresses of above officers: ti« WEST 10th STREET	NEW YORK, N. Y.
45th Year '
ISSUED EVERT DAT EXCEPT SUNDAYS AND HOLIDAYS _Advertisement on Agreement *	"
Za celo leto velja list sa Ameriko Za New York za celo leto . . $7 00
In Kanado ..............$8.00 Za pol leta ................«3^-0
Za pol leta ................$3.00 Za inozemstvo m celo leto .. $7..X>
Za Četrt leta................$1-V) ■ Za pol leta ................$3.50
Subscription Yearly $6—
"GIAS NARODA" IZHAJA VSAKI DAN IZVZEMŠI NEDELJ IN
PRAZNIKOV
-GLAS NARODA", 216 WEST 18tb STREET, NEW YORK, N. Y. TELEPHONE: CHelsea 3—124%
^^mmm—i——^—■■——
DOPISI bres podpisa In osebnosti se ne prlobčujejo. Denar za naročnino naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nair tudi prejšnje bivališče naznani, da bitreje najdemo naslovnika.
PREKASNI PROTESTI
Senator Pitminan, ki je načelnik ameriškega senatnega odbora za vnanje zadeve, je vztrajal, naj bo sprejeta resolucija, ki obsoja obstreljevanje civilistov in neutrjenega ozemlja na Kitajskem in Španskem.	|
Španski vstaŠi že osemnajst mesecev bombardirajo in I pobijajo neudeležence — to je ženske in otroke — pa niti administracija niti kongres nista proti temu niti enkrat protestirala.
Par ur prej, predno so se podali kongresniki na počitnice, sta se pa državni tajnik in senatni odbor za vnanje zadeve zdramila in zavela zahtevati konec nečloveškega početja na Kitajskem in 'Španskem. Čemu šele sedaj, zakaj prej net
Ali je res, da bo ameriške politike osamljenja in navidezne nevtralnosti takoj konec, ko bodo v nevarnosti ameriški finančni interesi?
Za Špansko ni posebnega zanimanja. Embargo je v veljavi, in Angliji je dovoljeno mešetariti s krogi, v čijili službi je Franco.
Povsem drugače je pa s Kitajsko. Če se Japoncem posreči zavojevati in monopolizirati Kitajsko, bi bili ameriški gospodarski interesi v nevarnosti, kar je pa treba na vsak način preprečiti.
Škoda, da "prihaja Washington dosti prepozno s svojimi protesti in opozorili. Sledi pač Chamberlainovi švigašva-garski politiki, ki nikamor ne vodi in nima poguma samostojno nastopiti.
Mr. Hull je proti prodaji letal Japonski, ravnodušno pa dovoljuje zaveznicama generala Franca—Nemčiji in Italiji— ter seveda tudi Japonski kupovati v Združenih državah toli ko teh krilatih po dance v smrti in bomb, kolikor jih morejo tovoru* ladje odpeljati z ameriške obali.
Vloge, ki jo igra ameriški državni department z oziroin na vojno na dveh kontinentih, je dosti bolj smešna in žalostna obenem kot je vloga zloglasne neintervencijske komisije, ka teri je dala pobudo Anglija.
>11111 —————
Denarne ssassasssss posiljatve SES^SSS
DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO TOČNO IN ZANESLJIVO PO DNEVNEM KURZU
V JUGOSLAVIJO	V ITALIJO
Zm. $ 2.86............ Din- 100 Za $ «.38............Lir 100
f *.00............200	» 12 25 ............Ur 250
| 720............Din. 800	$ 29.50 ............Lir 800
Ul^B............Din. 5o0	$ 57.00............Ur 1000
•28 00 ............Din. 1000	«112.50............Lir 2000
£4&00............ Din. 2000	«187.00 ............Ur a0Q0
O! sm (9N1 SEDAJ HITRO MBNJAJO 80 NAVEDEN« CENE PODVRŽENE SPREMEMBI GORI ALI DOLI
mm tspMHa valj* smAii kst cganj MvadcM, Mirt v JtaarJU «tt IM ImlMoM k MJie pHiit
'tsr Izplačila v ameriških dolarjih
fc i pilili • mmtmU p—H-IM	'
^ • tia— • m _fiftJK	I
- «	"Sf—
• * ........ ta-—
fnj—tm V <■!■ knji tapMIlo v «9HdH.
SjOVEMC PUBU8HWG COMPANY *GUi NsrojU"
40,000 DIN UKRADEL, >
DA SE JE POROČIL ]
i ,
| V Novi vasi pri Mariboru je 1 I bila te dni odkrita velika tat- J vina., (ki je povzročila po vsem { mestu veliko (pozornost. Upo- » kojenemu železničarju Francu Kodbekii je zmanjkalo iz zaklenjene omaire v njegovem stanovanjiu 40,000 din. Kocfl>ek ' je znan kot izredno šitedl jiv človek 'ki je vise življenje vanV : val in si prihranil toliko vsoto, • Ipa jo je zaklepal doma, ker ( ni prav zaupal hranilnicam. Ta njegova nezaupljivost um ! je postala usodna.
V zacotiku lanskega leta se je ' priselil k njemu 25-letni nečak
Franc starin, ibrezposlen trgovski pomočnik. fitanoval je l pri stricu nekoliko mesecev, kmalu pa se je vsem, ki so Ma- , rina poznali, ^delo čudno, od- ' kod "mlademu možu toliko denarja Neprestano je popival, se vozil z avtomobilom, vaibil v gostilne tudi svoje prijatelje, katerim je obilo dajal za pijačo.
i
Koobefc je dne 31. maja t. 1. , potreboval nekoliko denarja. Takoj je odkril tatvino in sum je padel na nečaka Marina. O-vadil ga je orožnikom v Studencih, <ki so potem obvestili o tatviui mariborsko policijo, ker se je Marin tam oženil in preselil v 'Maribor. Dasi Ma-■ rin ni bil nikjer zabeležen, da , stanuje v Marilboni, ga je ma-' riborska policija davi našla v, neki gostilni* kjer je imel svojo stanovanje z ženo, in ga aretirala. Skra ja je tajil, potem pa je priznal, da je on tisti, ki je okradel strica. Prvič je vzel 600 din, drugič 1000 din. Še štirikrat je potem vzel po celega ju rja, pa tudi takrat ni ■strio opazil ničesar. Končno se je mlajdi Marin spoznal z dekletom od Sv. Bme pri Šmarju. Ker ni imel denarja, da bi jo poročil, je zopet segel v stričevo blaigajno in vzel ve? ostanek, ki je znaišal še okrog 35.000 din. Potem je napravil , svatJbo,, ki je Ibila zelo vesela. Od Sv. Eme, kjer je bila poroka, so se peljali svaitje na račun ženina z avtomoibilom vi Rogaško Slatino in Maribor.
Mlada ženica je bila vsa ob-jokaraa, <ko so ji moža odpeljali,
Iz Slovenije
še (bolj pa, ko je videla, da je ! poročila sleparja in tatu. Od ^ vseh. 40.000 din so našli pri njem samo še 800 din, vse dni- , a^o je medtem zapravil.	J
SLABA PATRONA [ PREPREČILA UMOR :
Posest niča Angela Rotner v , Janževi gori pri Selnici ob j Dravi,, je okrog 11. zvečer za- , slišala v kuhinji čuden šum, ki 1 je prihajal iz •sobe. Mislila je, . da se je mačka vtihotapila v so- , bo, pa je šla pogledat ter si je svetila z električno svetilko.
Ko pa je vstopila v sobo, je opazila pod posteljo tujega moškega j ki je meril nanjo z Iovteko pušiko. Tujec je puško sprožil, patrona pa ni vžgala. Rotnerjeva je nato zakričala na pomoč, zaloputnila in zaklenila vrata ter klicala sosede. Tu-jeic pa je pobegnil skozi okno in ljudje, ki so na klice prihiteli na pomoč,*so videli five postavi izginiti v temo. Selniškim orožnikom se je posrečilo izslediti napadalce v osebah dveh mladih frkolinov, 16-let-enga Virika Saiboleka in 17-Iet-nega Franca ISulca. Sabolek se je splazil v sobo ter odprl omare, da bi pokradel obleke, Sulc pa je stražil pod okno«7. Ko je Salbolek začul, da prihaja gospodinja, je zgrabil lovsko puško, ki je visela na steni, napel petelina ter se akril pod posteljo. Priznal je, da je imei namen streljati na posestnico, ko je vstopila v solbo Sabolek je kljub svojim 16 letom pokvarjen fanlt, ki ima že celo vrsto tatvin na ve.<ti.
POVODENJ USTAVILA OBRAT PAPIRNICE
Nad pol milijona dolai"Jev škode je povzročila zadnja poplava Mure v Ceršaku. Odnesla je most nad jezom, poleg tega pa je podrla nasip med gla vno strugo in odvodnim kanalom v dolžini 100 metrov ter je ta kanal za^mla z gruščem in peskom. Zaradi tega nima voda, ki prihaja iz tuifoin, dovolj odtoka, pa je ustavljen ves obrat papirnice, ki zaposluje 120 delavcev. Večina teto delavcev; Jbo sicer našla zaslužka pri čiščenju odvodnega kanala fti
EDINA SLOVENSKA POGREBNBCA
V NEW VORKU IN OKOLICI
PETER JAREMA Mme. JULUA JAREMA flffl^^ Pogreb 9110. in VEC
Preteo sKSte kis drapa.
tako *M. pridite. aH pm trtffr
m^M—^^^^m	bu m pijusik
Važno zet potovanje
Kdor je	potvvati t stari krsj »II Miti ksgs —
taw, > ptsirsMw. rta Js psaiyp.V -»s* alf^fli. Vsle^ os*e d^l lei« ikoftoje Tm iuwr«p« dati naJMJIa polMtifla In Ml /m potratno prjajurkgll, ds Ja. potasaaja odsbm te UHe. «ata ss is apno sk^H« n^ asp ss TSS poias^
Ml prs^rblsBs m, kwUsi pro*pip: sa,	dtyoMscO«.
palpi (Iste. v|iej« lo.apl«k vsa, kar |e sa"petovaoje" p^rekaa v ■■JhilrcJica is§a, tn kar ftefpp^ N itetetanflf Nrtilct - v
Nsdrisrljaiil ftaj as sdlaM> d» taApJfOLtrerotk«. ktr pr«*» m M t> WaMctwp psfrstDs dsrolMe. RE-ENTKY PERMIT, trpi —J—sj sa . "	% "
PWt« torej tak«! u >ria»l>^pp pasa*ta la tMacarijaata Vmm, da k—ta »it—I ta aiitai patasptt.
SLOVENIC PUBLISHING "COMPANY (TimlBnw)
216	18th Street
j
pri gradnji novega nasipa, to- ^ varna pa ibo zaradi tega zelo prizadeta ter trpi okrog pol ; milijona din škode.
SMRTNA NESREČA 1 MLADEGA VAJENCA (
V delavnici ključavničarskega mojstra Julija Stermenake-ga na Tržaški cesti v Ljubljani i te dni prišlo do ih-ujde obratne nesreče, ki je zaihtevala življenje 17-letnega vajenca Jožefa Hočevarja, stanujočega v iba-raJkii na Cesti na Brdo. | Ko je Jože Hočevar prišel zjutraj na delo, m<u je mojster odkazal posel ob peči, ki je v popravilu. Takoj zraven ognji. 3ča ge na betonskem podstavku nahaja ventilator, ki služi namesto .meha za razpihovanje ognja. Med delom se je moral fant, tki je ostal sam v delavnici, dvigniti in pripogibati, pri tem pa je z roiko zašel v okvir nezavarovanega stikala, po ka-( terem se ventilatorju dovaj*a električni tok. Ko ga je tok zagrabil, se je hotel najbrž z drugo roko odtrgati od stikala' a -struja ga je •z vso silo pri-i te,gnila nase, da je ^bvnsel na| zidu. Mojster, 'ki je imel o-, pravita na dvorišču, previdno! odtrgal onesvečenega vajenca' oi stHkala in ga skrušal »z umetnim dihanjem zdramiti nazaj I v življenje, a vse prizadevanje) je ostalo 'zaman. Fanta je električni tok ubil.
ANGLIJA SE ZALAGA Z ŽELEZOM.
Po vesteh angleških listov,! se bo angleška vlada založila t url i z železom. Zaloge bodo j ' tako dolgo polnili, dokler se ne j bo nabralo v njih milijon ton rezerve. Doslej se je Anglija ' za primer vojne založila z velikimi zalogami pšenice, olja in sladkorja.
NTAROClTE SE NA ^OLAS NARODA" NAJSTAREJŠI STiOVENSKI DNEVNIC v| AMERIKI
POVPREČNA KRiMl- s NXLNOST MED TUJE- i RODCI OSTAJA J NIZKA	|#
----a
Podatki o zločtinstvu, ki jih = Federal Bureau of Investigation objavlja vtsalko leto, potrjujejo, kar je bilo dognan® potom drugih šitudij o količini zločinov med tujerodnim pre-bivalstvom te dežele. Podatki pokasujejo, da v razmerju k svojemu številu tujerodci izvr-šujejo znatno manj zločinov kot tukaj rojeni Amerikanci in da naziranje, ki prevladuje v nekalteriih krogih, češ da so tu- ^ jerodci odgovorni za visoko , razmerje kriminalnosti v Zdru- y ženili drža<\raih, izvira iz predsodkov in krivih informacij, nikakor pa ne iz dejstev.'
Povprečnina aretacij za 100 tisoč prebivalcev, kar se tiče j( vseh zločinov v letu 1937, je v zrfaišala 517.4 za tukaj rojene Aimerikance in le 212 za tuje- s rOdice. Leta 1936 pa izmed t Msakiih 100 tiisoč tukaj rojenih r je 437.9 bilo aretiranrh, pa le j 199.9 iznned vsakih 100 tisoč tu- \ jerodcev. Za leto 1935 je bilo r to razmerje takole: 382.6 za tu- < rodne in 194.7 za tujerodne j prebivalce. Z dru&imi bese- t dami, v vsakem izmed teh treh let vsaj dvakrat toliko ^ turodnih Amerilkancev je bilo Vobdolženih zločina kot tujerod- ( ' cev, aiko primerjamo isto ste vi- i lo fcurodcev z istim številom 1 tu jerodcev.
Podartki za leto 1937 poka-1 zujejo, da razmerje aretacij 5 r med tujerodci je večje kot od- : s nosno razmerje med tukaj rojenimi prebivalci le v treh vrs- < x tah zločinstva: vlom (21 na- : _ pram 20.1- nakmpovanje ali e sprejemanje ulkradene lastnine . 1 (3.7 napram 2.9) in požig (1.0 . na,praim 0.6). Na drugi strani i več kot trikrat toliko tukaj ro- , r jenih prebivalcev je bilo areti-. ranih radi roparstva (12.8 na-a pram 2.8). t r ilk rat več radi k tatvine (38 napram; 28.6), se- < z deirikrait toliko radi tatvine aval tov (16 napram 2.1), trikrat toliko radi nošenja ore'/ia, več ai<kot dvakrat toliko rt»di pija-H nosti (86.7 napram 36.7) itd. 0j Tato ta<ko kot med tukaj ro-ajjrnimi Amerikanci paida veli-ka odstotnina aretacij na mlaji drno. Tako najdemo za leto e j 1937, da iznie l vsakih 100,000 e prebivalcev v -starosti 15 let je .bilo povprečno 116.2 aretacij med tukaj rojenimi belokožci lin 98.9 tujerodnih. Za skupino i v '-ta rast i 16 let je povprečno |šte\'i!o aretacij "znašala 346 3 '♦ za tmrodce 346.3 ('brez ČVncev) a in 289.8 za t«jerodce. Za sku-°ipino v starosti 17 let jej iarto e | razmerje znašalo 552.4 oziroma n 335.5 in za skupino v starosti a 18 let 707.9 oziroma 269.7. Z l" v i« jo »starostjo padajo a ret a-n cije toliko med tarrodniimi, kolikor med tujerodnimi prebivalci. T6 zopet dokaziuje, da zlo-^ činstvo mladine ni posebno ^ vprašanje tu jerodcev, marveč 7 | je splošno vprašanje ameriske-j ga .življenja.
NOVA KAZNILNICA v CALIFORNIJI
rim . ■ .-jI	..	—	•*_-
Pogled na zvezno kaznilnico na Terminal otoku pri San Pedru. V ozadju je Los Angeles.
Peter
:: Zgagčg
Zdravnik je rekel rojaku: ■
—	Vašo ženo sem natančnfl jreiskal. Bolezen ni huda. Safl no nekaj me vznemirja .
—	Kaj pat	j
—	Na hrbtu ima rdečo sral ro. Zdi se mi, da je strjena krH >am ne vem, od česa se ji je ti Dojavilo.
—	Oh, to je pa zadnja skril i risto srago ima od vežnegl djuča. Odkar je bolna, len ysako noč na njem, da jaz rti vei nikamor ne morem.
I
Vedno bolj vztrajno se širi | jo govorice, da bodo vse držtl I ve odpravile zlato vaiutn-
Kar naj jo, zaradi mene. j al sem že zdavnaj odpravil z hI to in srebrno. Zdaj je nikel nasta na vr^ti, tako da bo kml lu le še kufrena ostala. In ll bodo zlato valuto odpravil naj obenem ž njo odpravijo ti d i morgiče. dolgove in obresti Potem se bo že vsaj dalo živi ti.
Ženske delimo v trdi razrel de. V prvem so lepe, v drugel nadarjene, v tretjem je pa večl na žnsk.
Pošten mladenič je prišB snubit hčer bogatega in sami zavestnega bankirja.
—	Koliko pa zaslužite na ti den? — ga je vprašal banki za niči ji vo.
—	Petindvajset dolarjev, je odvrnil snubec.
—	Kaj, samo petindvajs«! dolarjev? Petindvajset dolail jev ne zadostuje moji hčeri nI ti za žepne robce.
—	Če je stvar taka, — je rl kel snubec, — je pa za noto ■ denar ne vzamem. Nisem nai I reč vedel, da je tako smrkava I
I
—	Vi sto vendar dovolj mo u I iii in laliko bi delali, mesto, il beračite, — je dejala gospočl nja nekemu večnemu popotr I 'ku.
—	In vi ste tudi dovolj le] I da bi laliko postali filmska gralka. Zakaj torej čepite v k I hinjif
Berač se še nikdar ni tal I dobro pogostil.
Ko je bilo že vse pripraclj I no za poroko, ae je v temne I parlorju sklonila k njemu in t I vprašala:
—	Po pravici mi povej, t I te je ljubezen, ali pa pamet d I vedla do tega, da me boš vzel I
—	Ljubezen, — ji je zatrd I — Sama čista in iskrena ljub I I zen. Pameti sploh nisem vp I števal.
Zakonca sta prišla pred s I dnika. In strogi sodnik je vpr I šal moža: — Čemu ste pretep H li svojo ženo?
Po kratkem premisleku I odvrnil: — Zato sem jo pret I pel, ker je rekla, d^ nima I rad.
Otroci., i Oh, otroci!... Kc I
se more poglobiti v njiho\ I misli in nazore 1 . .
—	Kje si bila ti rojena, nuji j ma? —' jo poizvedoval desetle?! ni fant^.
—	V Domžalah, — je rekfl mati.
—	Kje je bil pa papa rojeil|
—	Tam daleč na StajerskeM Ja« sem bil pa v Ne||
Torku i^ojen, kaj ne?
—	Ja, ti si bil pa v Nel Torku.
Fantič s« je globoko »aminM in sl^diqio izmodroval:	j
—	Taka narazen smo bil! ril
1 Jen't pa MM TTCcne »kvptj pil I j
H A B O D A-'- tfew^Toif
j	1 ---■■ ~<y « ' ... J. I II ?	, " '• - ijfl
1 Kratka Dnevna Zgodba |
K. G. MORRIS:
ALKOHOL
cfoenean je ipa poskušal zadati mu nekaj boksarskih udarcev, kar -se mu pa zaradi vitkosti dežnika ni posrečlilo.
Se prcdno se je mosrla Mabel odkrivati strica, je Jchit:
1.	poskusil zaplesati s starim gospodom;
2.	zagrozil staremu gospodu, ta ni!ii bo izrezali jetra;
3.	pozval starega gosjpoda na bo losa nje;
4.	poljubil starega gospoda strastno na usta;
5.	ugriznil starega gospoda v meča;
ti. .poskusil izravati staremu gospodu brado, o kateri je trdil. da ni njegova.
Naslednjega dne umu je Mabel resno stopila na prste. Pojasnila je Jofhnu, da je pripravil oba ob zadnje upanje na bn-jnskrbno starost in z vsem povUarkom mu je povedala, <la ara bo nepreklicno in za vedno zapustila, ee lKjpije le še k^>-Ijico alkohola. Nekaj se je moralo v Johnu zgndi-ti. Minili «o tedni in nobeno opojne pijače >e niti dotaknil ni. Z doma sta hodila iskupa i, obiskovala sta znance in John jo dosledno odklanjal vsako pijačo. M'niili so meseci v novi, moderno mpreniljeni sobi, v novem krasnem .modernem stanovanju. Vsa pravila k repo j«.ti so bila izpolnjena. John je bil postal ravnateljev namest-
Jobn Travers je pil. S tem mislim, da je zares pil. Ni spadal -med tiste, ki se nekega večera napijejo do nezavesti, potem pa prepevajo nedostojne pesmi, preveč govore in gredo slednjič spat. John je začel vsak petek pripravljati svoj week-end. Te priiprave »o se pričele z whisky, tucatom piv in primernim številom velikih ikon jakov. V nedeljo proti (poMne^u je bil navadno že ustaljen na nun.
S popivanjem in iztreznjc va-njeui je imel John obilo posla. Bazen tega je imel še službo pri reklamnem svetovalcu. In vendar <se je še utegnil seznaniti z mnogimi labkoživkami, zamenjati ipomotrwna razne dele obleke in pritisniti na vse zvonce sosedov proti jutru o-krog četrte ure.
Vse to je .bilo znano Mabel Datbinovi, ko se je možila z Johnom. Morila gfc je vzela, j ker je bil "tako mil, simpati j čm dečko," ali pa zato, ker je mislila, da -ga bo izlečila. Tega ne vem.
Nekaj tednov jh) poroki je bil John zelo priden. Steklenice niti pogledal ni. Potem se je pa zopot začelo. Mabel ni nikoli vedela, kdaj ga bo našla ob belem popoldnevu doma v postelji skupaj v družini •pajdašev iz Mikeeve knrne v Charles Streetu (večina Mi'ke-evi'h gostov se ne umiva poseb-no fMi^osto). Nekoč se je vozil v»so noč s paru i kom med New Yorkom in Staten Islan-dom sem in tja, «em in tja, dmrgič zopet je izginil za teden dni in vrnil se je v admiralski uniformi,, tela v prav;-
Kljub tfimu je Mabei pri njem vtzdržaha. Prosila je, grozila. OHipcljala se je k svoji materi, toda vedno se je zopet vrnila. Potem je pa prijet dan, ko ju je posetil Ma-•belin stric. Bil je to edini stric v rodbini, po katerem bi »bilft morala (podedovati. Mabel je bila njegova ljubljenka in dtric je večkrat omenil, da ji bo zaipirstil vise svoje premoženje. Bil je pa tudi že precej star. Eno posefonost je imel: sovražil je pijance. Menda v«e svoje življenje ni 4:?pil niti kapljice piva.
Prispel je popoldne in ta čas, ko ga je Mabel zabavala, je v duhu molila. Molila je, da bi se JoJm vrti i I trezen — ali pa sploh ne. Njena molitev je •hila zaman. Zunaj je -prišlo in točno o4r šestih je zavil John okrog vogala. Slišala sfta ga. Bil je srdit boj z dežnikom, mrmral je nekaj o roditeljih in prednikih tega dežnika,
mk njegove oči so bile jasnejše stiskanje roke krepkejše, njegove ideje -boljše. Mabel je dvignila glavo od svoje knjige in se ozrla na Johna, zaposlenega g posebno važnim besed FlomL Zdaj je zvečer navadno delal. Vildela je, kako dobro se počuti in kako zanesljiv je. Da, zanesljiv je bil John zdaj res. Nikoli se ni vračal jpozno domov in vedno je prihajal v svoji lastni obleki.
Ozrla se je na Jdhna in vzdihnila. Vedela je, da se mora nekaj zgoditi. Kar se je zavedla, da že najmanj šest mesecev ni bila srečna. Tiho je smuknila v sosedno sobo in naročila zaboj škotske whisky.
To je bilo pred trem« me-peci. ^daj ista Malbel in John edina zakonca med svojimi znanci, ki nista ločena in ki se ne pripravljata na ločitev. Mabel odpotuje seveda včasih k svoji materi in John se je nedavno vrnil z dvema Kitajcema, .pobeglima pred izseljeni-šikimi oblastmi. Opazil sem pa, da je Maibel tista, ki skrbi za to, da je vedno whisky v hiši, kadar Jo'linu slučajno primanjkuje denarja.
Razmišljal sem in razmišljal o teh zakonci n. Gotovo mora biti tu enaka moralka, toda za boga jo ne morem najti.
LJUDSTVO, KI OA UKlCV JEJO OftPIOE.
Ljudstvo, ki prebiva na o-točju Fidži v Tihem oceanu, je bilo brez dvoma precej srečno, dokler niso tjaikaj prišli beli ljudje iz Evrope. Ti Evropci namreč niso tja prinesli posebnih dobre t, najhuje pa je, da so zanesli tja ošpice, ki jih tamkajšnji otočani dotlej niso poznali. 'Ker njihova kri ni imel« v sefoi nikakih varovalnih snovi zoper strup te 'bolezni, so ljudje na otočju Fidži začeli tromoma -umirati. Zadnja velika epidemija, ki je otocane skoro izJtrenlla, je bite leta 1870. Kako strašna je «bila tista morija, ki so jo napravile ošpice med tamkajšnjimi ljudmi, je najbolj razvidno iz tega, 'ker go Fidžamei začeli od talkrat novo štetje časa. Pravijo namreč, če hočejo povedati letošnje leto v številkah: "Letos je 68. leto po ošpicah." Kaj se je poprej dogajalo na tem otočiu, to so *ti lahkomiselni ljudje že davno pozabili in jih nLc več ne zanima.
"glas naroda" j
pošiljamo v staro do- g movino. Kdor ga ho- 4 če naročiti za svoje p sorodnike ali pri jate- ^ I je, to lahko stori. — i Naročnina za s t a r i S kraj stane $7. — V p Italijo lista ne poši- A ljamo.	|
Razne
vesti.
ČLOVEK PROTI ŽUŽELKAM.
Čl ovek in žuželke vodijo neizprosno vojno za posest sveta. Že skozi stoletja se bojujejo n le. dseboj. Človek ni bil vselej zmagovalec, ali vsaj je o-hranrl svoje postojanke in ob nekaterih frontah je celo uspel vničiti sovražnika. Svetovni učenjaki so vojvode v tej vojni.
Borba je bila nedavno dramatizirana v seriji radio predstav o delovanju znanstveni-v odbijanju žužel/k — ki so za človeka resnični sovražnik št. 1. Te radio-predstave so se vrtile vsled skupnega prizadevanja departmentov za notranje stvari, federalnega prosvetnega <urada in Smithsonian Institute.
Muhe, ki okužajo s kolero, legarjerrs in »sapnicami, komarji, ki prenašajo malarijo in rumeno mrzlico — ti in druge žuželke, ki napadajo človeka, so 'bile predmet znanstvenega protinapada. Še bolj hudobna pa je žuželtka, ki vničuje
hrano, predno jo človek dobi.
V CMiforniji, na primer, so neke žuželke vničevale sadje. Oprševanje s 'kemičnimi tekočinami ali fuiuigacije niso nic pomagale. Končno so en-tomo-logi nasvetovali, naj se rabijo druge žuželke v borbi proti tem. Našli i§o hrošča, ki jih rad požira, gojili so ga in ta je končno vničil sovražnika. To ■odkritje je bil prvi uspeh bio-logične kontrole insektr** ^ Združenih državah.
Opustošenje s strani kobilic, (ki so največja nevarnost naši hrani, ni bilo sicer povsem u-tsavljeno, ali entomologi vodijo neizprosno bor'bo proti tem žuželkam. Da-li bo končno človek zmagovalec ali pa insekti, je stvar, ki je v rokah znanstvenikov. Sodelovanje poljedelcev je enake važnosti. Praktična v po raba metod, izumljenih od znanstvene raziskave, bo odločila, kdo bo zmagal v tej vojni.
POSLEDICE FA5ISTICNIH BOMB
■at*	-
Q-likod so prišli ti otočani na te samotne otoke f Njihove pripovedke vele, da so se njihovi davni pradedi (preselili na otočje Fidiži iz Afrike. Na drugi strani <pa se adi skoro docela nemogoče, da bi se brli pred tisočletji ljudje v svojih preprostih čoln i čili upali čez silne Širine Tihega oceana iz AfrHke do otočja Fidži. Saj v svoje male čolni"čke ne bi bili mogli spraviti niti dovolj živeža, niti dovolj vode za tako
strašno popotovanje. Pa tudi •če 'bi bilo to mogoče, vendarle ni verjetno, da 'bi toil i prišli iz Afrike, ker ne kažejo nobenih znakov, da ibi bili količkaj podobni Zamorcem. Pač pa* poznajo talko imenovani *4 ognjen i ples," ki ga takega raziskovalci nikjer drugo*! še niso izsledili kakor le okoli Padskega jezera v Srednji Afriki.
O otočanih vele, da so ljud-žrci, ali pa da so vsaj bili. Baje jih taki očitki nič ne bole, kakor so siplch silno lahkomiselni. Prav vseeno jim je, ali njihovo pleme izumrje ali ne. Vprašanje, da sedanji otočani ne "bodo imeli- za seboj nobenih pravrtukov več, jih mnogo m-anj zanima, kakor pa vprašanje, Ikaj 'bo danes opoldne v loncu.
Ko so otočje zasedli Angleži, ie bi'lo to Fidžancem vseeno. Niti zmenili se niso zato, čeprav jim je prfrieslo pozneje velike neprilike. Celo dobr« se ji.ni je -adelo, da so mogočni Angleži sedaj njihovi gospodarji. S tem pa so prišli v isto gospodstvo, v katerem so bili
Indijci. Ihdija je dežela, ki »ma preveč ljudi, da se morajo izseljevati. Tako so se tudi Indijci <začeli izseljevati na o-točju Fidži in -tokaj delati domačinom konkurenco. Indijci so služili denar, Fidzanci pa so gtadali. Bili pa so preleni, da bi se t«111111 -postavili po robu.
Vendar naj mihoe ne misli, da so ti ljudje neurntai. Imajo pač svojo logiko in hudo trde »bu-tice. Fidzanca ne boš, zlepa prepričal, <da je luna na nebu. On vidi kino v vaški mlaki in pravi, da je lwna v mlaki, da pa je na nebu le odsev te njegove vaške lune. In če mu poveš, da po vsem svetu luna sveti na neibu in da samo odseva v vaških mlakah, ti bo odgovoril: "Tisto je tvoja luna, naiša pa je drugačna.*'
Torej 'kulture in civilizacije tem ljudem ¥>vropa ni prinesla, pač pa jim je prinesla po-srin in smrt.
ADVERTISE IN
"GLAS NARODA"
Prizor iapred železniške postaje v Cerbere na francoski strani meje, kjer so bombe iz faši-
fMftih ktal ranile ^dva»Francoza.
r
Spisi Josip Jurčiča:
I. ZVEZEK: Uvod — Narodne pravljici in pripovedke. — Spomini na deda. — Jurij Kozjak. — Jesenska noč med slovenskimi polhar« — Domen.
—	Dva prijatelja.
n. ZVEZEK: Jurij Kobila. — Tihotapec. — Vrban Smukova ženitev. — Klošterski žolnir. — Grad Ro-jinje. — Goliaa.
IK. ZVEZEK: Deseti brat. — Nemški valpet.
IV.	ZVEZEK: Cvet in sad. — Hči mestnega sodnika. — Kozlovska sodba v Višnji gori. — Dva brata
V.	ZVEZEK: Sosedov sin. — Sin kmetskega cesarja. — Med dvema stoloma.
VI.	ZVEZEK: Dr. Zeber. — Tugomer.
VTI. ZVEZEK: Lepa Vida. — Pipa tobaka. Moč in pravica. — V vojni krajini. — Pravda med bratoma.
Vin. ZVEZEK: Ivan Erazem Tatenbah. — Bojim se te. — Črtica iz življenja političnega agitatorja.
—	Telečja pečenka. — Sest parov klobas. — Po tobaku smrdiš. — Ženitev iz nevoščljivosti. — Spomini starega Slovenca Andreja Pajka.
IX.	ZVEZEK: Rokovnjači. — Kako je Kotarjev Peter pokoro delal, ko je krompir gradei. — Ponarejeni bankovci
X.	ZVEZEK: Veronika Deseniška.
10 zvezkov $10
Ivan Pregelj: Izbran
Stefan golja in njegovl—Tolminska
novele. 253 strani.
V Štefanu Golji nam podaja Pregelj edinstveno sliko trpljenja našega naroda v časih graščanske mogočnosti. V središču te žive nepoznane zgodovinske slike stoji klena postava župnika Štefana Golje, ki da
v pravem pomenu besede ** življenje za svoje ovce." Prepletel je roman s tragedijo lepe Tolminke, ki v svoji čudovito nežni izvedbi nima sebi enake. Tolminske novele vsebujejo med drugim tudi originalni, že splošno zasloveli pridiki "Pustina pridiga," in "Pulver nnd Blei" ter biser naše ncrelistike: "Gospoda Matije zadnji gost."
Cena $1.50
V i it
Tunel
(Spisal B. Kellermann)
Globoko pod zemljo vrtajo orjaški stroji tunel med Evropo in Ameriko. Genialni inženjer MacAlan vodi ogromno delo. Cele armade delavcev se zari-vajo vedno globlje v osrčje zemje. Sredi dela zaloti graditelje strahovita katastrofa, ki skoro popolnoma uniči že napravljeno delo in katere žrtev je tisoeČ in tisoče delavcev. Toda železna volja MacAlana ne odneha, dokler ne steče med Evropo in Ameriko globoko pod oceanom prvi vlak. Skozi vse delo se čuti orjaški ritem, ki mestoma kulminira v gran-dioznih opisih in dogodkih. Tunel je ena najzanimivejših knjig svetovnega slovstva.
259 strani . . . $1.20
I
Spisi
Naročite pri:
Knjigarni
Glas Naroda
216 W. 18th STREET NEW YORK, N. Y.
Rogovec Jernej
(Spisal Ivan Pregelj)
Pisatelj je posegel v dobo, ko se je začel širiti protestan-tizem po Slovenskem. Pridigarja Jerneja je klasično opisal. Romana so dodana potrebna pojasnila.
Cena *L50
odisej iz komende. — Zapiski gospoda Lanspreškega. 269 strani.
V tem HI. zvezku nam prikaže Pregelj prelepo postavo našega velikega narodnega gospodarja 18. stoletja, Petra Pavla Glavarja. Hrbtenico temu deln trori že pred leti napisana večerniška zgodba o mladostnih letih Glavarjevih,a dopolnil je to mladostno sliko z Glavarjevimi zapiski, ki nam ga kažejo v njegovi življenjski modrosti pri čebelah, na njegovem gradu Lansprezu, kjer mu sivo glavo ozarja mlada ljubezen njegovega'oskrbnika in nesrečne kon-tese Klare. S Peter Pavlom Glavarjem je ustvarjena najboljša slovenska ljudska povest. Knjiga nam poustvarja kos slovenske preteklosti in iz nje diha slovenska zemlja sama.
Cena $1.50
j 1
Saturday, June 18, 1938
1MB LARGEST SLOVENS DAILY IN U. & *

Saturday, June 18, 1938
VMM LABGEST SLOVENS DAILY IN U. B.
(Jmor Fr. Okorna pred sodiščem-
Boj za ljubezen
ROMAN 12 2IVUEUA Q ZA "SUSIAHOIA" PRIREDIL: I.N.
32	j
Baif namenoma v tem pismu ni pisal o tem^ da uin je i Urwila iadala, da ga Rozana ljubi ui da je hotela umreti, ako 1 Hi tudi !-am moral iti s-koei vrata smrti. Da je vedel za to I Gfsrewjcco »tajnost, ji ni hotel iasdati, ker je sMiU da bi to rahlo čutečo Bozano osramotilo. Sama mu bo nekega dne J povedala, da ga ljubi in tedaj »ele bo popolnoma ©rečen. In ■ Ralf »krti, »da se bo za tio njeno priznanje moral še zelo boriti. «
S kaftciani oibectki je Rozana brala to pismo, ni mogoče 3 popisati. V veliki ginjenosti joka in bi rada verjela, kar s je bilo v tem pufiinu. pa vendar ne more. Bil bi čudež, ako -bi jo Ralf Tieferibaoh v resnici ljubil, prijeten čudež, v kate^ I rega ne more verovati.
Kaj je povzročilo, da se je njegovo srce nenadoma obrnilo < k njej T Prav gotovo ji ni hotel lagati toda najbrže je smat- ^ ral za {jutoezen, kar je bilo samo W-tftje. Mogoče je tudi slutil, kaj je čutila zanj in bilomiu je žal, da se je zanj žrtvovala, da je acdaj brez kk>ma in da jse mora brez vsakega varstva boriti z življenjem. Bil je vendar-le odličen, dostojen mož, četudi je taval v zmoti. Da so se njegovi občutki dfc) Uršu-le ohladili, niu je verjela — on in ona sta bila tako različna, da je bila trajna sveea med njima nemogoča. Da pa je sedaj njo mogel Ijtfbirti in ljubiti tako, *kot ji je zatrjeval, \ega ne more verjeti. -Za njo bi bilo veliko razočaranje, ko bi hotela to storiti, kajti ne&ega dne bi 'spoznal, da ga je k njej gnalo samo jsodutje.
In kaj potem?
Toda — ali slednjič ne bi bilo mogoče, da jo Ir»bi?
Misel nato jo skoro premaga.
Naenkrat bije ura eno. Prestrajši se; ne ve, koliko časa je sedela pri pismu Najrajse bi mu takoj odgovorila, toda sedaj ne j>me zanemariti svojih dolžnosti.
Pi-mo zopet der.e v ovitek in ga skrije pod obleko nad svojim srcem. Ko pri«le zopet k drugim, opazijo, na njej, da je prejela dobro >poročilo in gospodar jo smeje vprrtša:
44Torej sedaj je zopet vse dobro?"
Rozana zardi. O, ne, še ne! Pa vendar je bilo dobro, da ji je Balf p!sal ta'vo ljubeznive l>esede in zato pravi:
"Dobro »poročilo sem sprejela, Mr. Lautliam."
Rozana pa ne opazi, da .jo je Reginald pogledal z bolestnimi očmi.
Gospodar kmalu odide, da piše očetu pisano in Gwen za-kliče za njim:
"Dobro napravi. William!"
"Pi«mo vama bom pokazal v presojo."
"Dobro! Pokliči naju, kaclar si gotov.**
Reginald gre v .sosedno sobo in prične igrati klavir.
"O," pravi Mrs. Gladys, "sedaj s<» spomnim, R-egi. da še nisi prav i!igral. In tako smo se že veselili na domače koncerte. V Raza in l>oš iniel zelo <lobro sq>remljeval'ko. Pa tudi poje lepo."
Reginald >e prikaže na pragu.
"Mi«* Rozana tudi igra in poje?"
"Samo doma. Mr. Lauthani," odgovori Rozana smeje.
Reginald pa opazi, da je njen nasmeh, odkar je dobita pismo, mnogo sladke j ši in očarljiv^jši kot prej in to ga boli. Toda pravi mirno:
"AlFbi me za ]>osku5njo hoteli opremljati v eni pesmi, Mlss Rozana?"
Rozana ima sicer nmojgo drugega dela, toda na \Tprašu-ioči pogled na gospodinjo, ki ji veselo prikima, pravi:
"Rada — ako zadostuje moje spremi je vanje."
"To je lepo, Miss .Rozana, potem bom lahko nemoteno poslušala, ker morain drugače Regita vedno spremljati," pravi Owen .prime Winnie za roko in gre ž njo v sobo. kjer je bil klavir.
Mre. Lautham jima sledi. Rozana sede h klavirju. Reginald p& (brska po notah. Nato pa položi pred Rozano pesem. Rozana jo pogleda, nato pa se začudeno ozre vanj.
"Brahuia pojete?"
"Zelo rad. Ali morete spremljati to pesem?"
"Seveda, tudi sama jo pojem."
In Rozana takoj prične igrati predigro, takoj nato pa prične Reginald:
• "Vedno tišje je moje spanje."
Poje zelo dobro in z občutkom. Rozana veselo posluša gorki, mehki moški glas.
Na lahko se odpro vrata in vstopi gospodar — v svojo sabo je slišal petje ter je odložil pismo na očeta, da l>i mogel poslušati.
Tudi Gwen in Gladys (pazno poslušate in celo mala Winnie je držala svoje drugače vedno tilko klepetava usta .
Ko je pesem končana, vsi navdušeno ploskajo.
"Sedaj pa imamo nepričakovano jutranji koncert," vzklikne gospodar. "Prosim že več."
"Saj moraš vendar pisati očetu, William," ga opominja Gwendolin.
"O, zato je še čas. Danes je nedelja, tedaj mi preostane se celi dan. Sedaj hočem imeti glasbo. — Tudi M iss Rozana mora kaj zapet:."
Rozano je ReginaJdovo petje prevzelo in posebno jo je ganilo ko je pel: "Drago boš poljubljal". Posebna tožba je bila v teh besedah.
Rogana i68e med notanii in najde najbolj priljubljeno peseta. »Misli na Ralfa Tiefenbaoha, vzame pesem ter hoče »esti, da bi sama sebe spremljala. Tedaj pa ji Reginald vzame tfvemek iz rok.
"Sedaj vam hoc-«jn vrniti za vašo iasborno spremljavo."
Ko pogleda pesem, jo nekaj časa gleda. Poznal jo je in jo je tudi.sam rad pel.
9\ (Pilfr prihodnjih.)	- -
b važno za naročnike
Poleg naslova je razvidno do kdaj imate plačano naročnino. Prva 1 Številka pomeni mesec, druga dan Id tretja |>a leto. l>a nam prihranite nepotrebnega dela iu stroškov, Vas prosimo, da skušate naročnino pravočasno poravnati. Pošljite naročnino naravnost nam ali jo , pa plačajte našemu zastopniku v Vašem kraju ali pa kateremu izmed zastopnikov, kojih imena so tiskana z debelimi črkami, ker so upravi- i Čeni obiskati tu«i: druge naselbine, kjer je kaj nagih rojakov naseljen ib. Zastopnik Do Vam izročil potrdilo za plačano naročnino.
CALIFORNIA:
Ban Francisco, Jacob Laoitir
COLOKADO:
Pueblo. Peter Culi*. A. Saftlč Walsenburg, M. J. Bayuk
INDIANA: Indianapolis. Fr. Zupančič
ILLINOIS: Chicago, J. Bevčk. Cicero. J. Fabian (Chicago, Cicero
in Illinois) Juliet, Jennie Bambicb
- La Salle. J. Spelich
Maecoutah, Frank Auguatin North Chicago in Waukegan, Mmk
War«*
MARYLAND:
Kitzmiller, Fr. Vodopivae
MICHIGAN: Detroit, L. Pl—har
MINNESOTA: Cblaholm, Frank Gouie, J. Lnkanicn Eiy, Joa. J. Peshel K relet h, Loaia Goule
..Gilbert, Louis Vessel mbbing. John Povfie Virginia, Frank Hrraticto
MONTANA:
Roundup. M. M. Panian Washoe, L. Chajnpa
NEBRASKA: i Omaha. P. Broderick
NSW TORE: Gflvmada, Bail flMdi
1 um* f-.lu- rn-k lMf
— — — - - — — — - !
OHIO:	i
Barberton, Frank Trsbs Cleveland. Anton Bobek, Cbms. Kar-linger, Jacob ResnUc, John Slapnik Girard, Anton N a gode Lorain, Louis Balant, John Kumfie Youngs town, Anton Eikelj OREGON:
Oregon City. J. Eoblar PENNSYLVANIA: Bessemer, John Jevnikar Brougbton, Anton Ipavee Couemaugh, J. Brezove« Coverdale In okolica, Mrs. Ivana
Kapnik Export, Lsais SupančM FarrelU Jerry Okorn Forest City, Math If Mi In Fr. Blodnikar Greensburg, Frank Novak Homer City, Fr. Ferenchak Johnstown, John Polaots Krayn, Ant. Taulelj Luzerne. Frank Balloch Midway, Jonn Žust Pittsburgh to okolica, Philip Progar Steelton. A. Hren Turtle Creek. Fr. Sehlfrer
West Newton, Joseph J or an......
WISCONSIN. Milwaukee, West Allla, Fr. Skak Sheboygan, Jwfh fff^tf WYOMING: Rock Springs. Luk TMcksr DiamondvlUe, Joe RoUui
Vsnk aalapsft Us »atiills a sto-
phut*
SPOMIN NA STARO DOMOVINO
Naši Kraji
ZBIRKA 87 SLIK
iz vseh krajev Slovenije. V finem bakrotisku na dobrem papirju, v velikosti 5x7 V2 inčev
Ta krasna zbirka, vas _ stane samo
SPADA V VSAKI
SLOVENSKI DOM.
Največja zaloga slovenskih knjig i Ameriki!
dobite vsakovrstno slovonska knjig« naših priznanih pisateljev* Cankarja, Tavčarja, Jurčiča, J>regija, Kmetove^ Milčinakega, itd. V udogi im«n3 prevode del tvetovnosnanifc mojstrov^ Gospodarske, gospodinjske in poučne knjige v-. . Igre, pesmi, ■emljervidei
Ljubitelji lepe knjige naj pišejo cenik knjig, ki jih imamo ▼ salogL
>6IAS \\K0D\* (Dep. K) 21« VI. IBIh Street, \rw V>rii
l^JUBI^JAXA. 1. junija. — 1 Ali je verjetno. <la bi postal 75- s letni starec, ki stoji že 2 eno i nogo v grcibo, morilec svojeira lastnega sina t Posestnik Gaš- < par Okorn, doma iz Trnjave, j občina Krašn.ja. kamniški o- 1 kraj, je danes stopil pred sod- i nrke velikega senata, da se I akuipno s svojo 33-1 etno hčerke i Liao zagovarja zaradi obtožbe J z^pT'ina mnora lastnejfa si«a, j 35-letnega Fram-eta Okorna. Stari Ga^par je za svoja leta ' <še rprav lmipak. nelkoliiko i sključen, toda prožnih noja:. V ' <fvorano je prišel v beli, letni jetnižki oblrtki.
dbravnava proti očetu in hčeri se je iwpd velikim senatom pričela ob 10. dopolcfne. Obtožnica navaja, da je umor Franceta Okorna, ki naj bi bil to jesen sprev^el od očeta posestvo v Trn javi, v podrobnostih nepojasnjen iu ta-jine-tven. Državni tožilec ie oba obtf>žil izločinstva umora, očitajoč nji-|nia. da sta ponoči ali proti iutru .s <sekiro ubila Franceta Oflcorna, ko sita dvakrat močno udarila po prlavi, <la -sta nmj lobanjo razdrobila in je smrt. nasto(})ila trenuttmo. France O-J kom je 30. oktoibra. kakor na-j vadtao. *sipal na kozolcu v senu, i in usodno jutro jra je oče našel j mrtvega, ležečega v krvi.
Zelo obzirna obtožnica utemeljuje obtožbo le na podlagi raanih. v preiskavi zbranih in-dicij. ki naj obremenjujejo oba obtoženca kot morilca. V postov so prihajale na videz prav neznatne podrobnosti dogodkov. ki -so se vrstile usodne noči na Okornove.m domni.
Zasliševanje obeh obtožencev je trajalo dobre tri ure. Prvi (rašpar Okorn je na zadevna predsednikova vprašanja mirno odgovarjal:
"Nirsem kriv! "Nisem v obtožbi vsega razumel, ker je nekaj v moji glavi, da se mi kar zasuje." Dobi omotico, da nato o ničemer vee ne ve. Predsed-• ni'k: "Veste, česa vas tožijo?" t — "Dobro ne veni." — "Pravijo, da -ste s hčerjo sina pobili." — "O tem nič ne vem.*' — "Vse je nekam čudno. Velika ' iuč ponoči, ko drugače ne gori, pes-čuvaj, ki ni lajal." Oee je . nato navajal v svojem zagovoru vse podrobnosti in odgovarjal na mnoga vorasanja logično in mimo. V svojo raz-
bremenitev je povedal mnoge stvari, ki jih obtožnica ni poudarjala. Povedal .je, kako je fnri^el sina zjutraj na kozolcu mrtvega. France je na ko-, zolcu večkrat prenočil kakega tujca. Usodno jutro je videl nekega neznanca hoditi okoli
•	liiiše. Proti 4. zjutraj je slikal neko govorjenje pred hišo.
■ Spoznal je sinov glas, a dru-, gega glasu ne.
Državni tožilec obtožencu: i "Ali ie bil sin, ko ste ga našli i na kozolcu mrtvega* oblečen in r obut?"
i Obtoženec: "Popolnoma oblečen in obut. Sicer se je slekel i in sezul."
Sledilo je nato zasliševanje . hčere Lize. Predsednik: "Po-
*	vejte! Steikriva?" Liza jasno: 1 "Kriva sploh nisem." — 'Mno-
-	go okolnosti govori proti vam.*
-	— "Sem nedolžna," — Opi-sala . je na razna predsednikova 1 vprašanja domače družinske
-	razmere. Z bratom sta se r»>s i nekoliko postrani gledala, ma-i lo sta govorila. Ni pa nanj je-
-	ze držala. Ko ji je pred-sednik i jpredočil, da jo nekateri indici t, močno obtežujejo, zlasti pes, j -jki ni lajal, velika luč ponoči,; -jko sicer ni gorela, cunje in j .Ulruire- stvari, jo je vprašal: lj"Ali ste morebiti koga najeli,,
'da je brata pobil (s sekiro?"
-	— "Nobenega ni<seni najela, i Na posesh-o nisem bila lakom-j
-	na." Ker nanjo pada sum, da a je najbrž ona brata pobila, je
branilec dr. ^laček vprašal: v 'Kdo je močnejši? Vi ali brat?T I- — "Brat je bil močnejši in tu-;i di večji. Star je bil 35 let."
To vfprašanje je važno, kajti i- iz /poškmlb je očrtno, da je mo-». ral France Okorn dobiti prvi i- uftarec s sekiro stoječ in ml t- zadaj.
Popoldne so bile zaslišane tri ^ priče, med dragimi soseda Ma rija Vehovec. ki najhuje obre-T menjuje oba obtoženca, ker je o ponoči začula hud krik: "O. I- .ioj!" Prihajal je s kozolca. Pokoinikova izaročenka Roza-lija Koroštn* je povedala, kako j, ii ie pokojnik potožil, tla je _ hudo skregan s selstro. a Na popoldanski razpravi so i, bile precitane mnosre iiZT>oved-je be v preisikavi zaslišanih prič. )- kakor tudi razne listine in izja->- ve zdravnikov. Po končanem >- pastoiianju in po govoru dr-5- žavnega tožilca, ki je predlagal
otso«Jbi> v ^mi.~lu cibtoabe. ter j (x> govorih obeh branilcev, prediagajočih oprostitev, se je senat umaknil na posvetovanje, ki je bilo prav kratko. Senatni predsednik je nato obja-bil sodbo.
Obtoženca Gašpar Okorn in Liza Okorn so zaradi pomanjkanja dokazov popolnoma o-prostita od obtožibe.
V razlogili je obsodba navajala, da je današnja razprava podala povsem drugačen dejanski stan. kakor je bil opisan v preiskavi in v obtožbi. Obtoženi Gašpar Okorn, ki je bil ves čas razprave prav apatičen. in obtoženka Liza Okorti sta -so<lbo mirno ssprejela na znanje. Po končani razpravi ob 20. sta bila oba puŠčena na svobodo.
ČUDAKI.
C V melius Vani lenbilt starejši je spal vedno na postelji, ki je imela noge v stkledicah, polnih soli. Tako je baje pre-
liiiiiiiit|l.iiitiiiii]iljiiiiiiiiiii|(jitiiiinii|,|.||iii:
MiuuU,M|ii;inni!' l|<ni.nn'»M';ulm;H«!,'»u;j
vse7arnike 1
važne za [ Slovence zastopa:
; SLOVENIC PUBL CO.
YUGOSLAV TRAVEL DEPT.
216 W. 18th St, New Vork. N. V.
«irilliilliHiliii,li.iiurrnii,I .iiiliiiiitiHiiillllliii
itiH'?l|'iinmii'!i'iimiiiii'!l»unmin»»iu,imii
j-^onjal hudobne duhove ill tež-1 tke sanje. Čeprav je spadal , j !ihmi največje bogataše, ni imel j nikoli čekovne knjižice iu na- i kazila je pisal na košček pa-; pirja, ki jih je pač imel pri, roki, najraje pa kar na papir-nate servitete.	|
K. Sage, eden največjih bo-," gatašv, se je vozil vsako jutro! s podzemno železnico, nosil je| najcenejše obleke in za obed/ je imel navadno samo nekaj . jabolk.	I
TI. Greenova je imela 80 : milijonov dolarjev, pa je pri svojem perilu tako vareevala. da si je dala le zda" pa zla j oprati najnujnejše. Raztrgano ali prežgano perilo je za lepi ja-la s starimi novinami.
Ruska Ksariea Katarina 11. je držala svojega frizerja tri leta v- jekleni kletki, da hi se ne razširila vest, da so ii jeli izpadati lasje.
Kardinal Richelieu se je v<ak dan po več ur ukvarjal s čudno . ZEibavo: preskakoval je v svoji . sobi pohištvo.
Pisatelj Hawthorne si je ved-i no umil roke, predno je prečital f pismo svoje žene.
Aleksander Dumas je mogel pisati romane samo na modrem ipesnii na žoltem. članke pa na rdečkastem pa|>irju.
Pesnik Charles Baudelaire si je barval lase z temnozeleno bar\*o, češ, da je ljudožre. v svojem stanovanju ie pa redil kače.
Slavni violinski v i rtu oz Ni-kolo Pagamini je igral na starih obrabljenih stran ah, ker je upal, da bo tako lahko najbolje pokazal občinstvu svojo spret-' n ost. Ce mu je stmr.:*. močila, je igral kar naprej.
KRETAJVJE
PARNIKOV
SHIPPING NEWS
19. junija: De Grasse v Havre
21. junija:
Europa v Bremen '££. junija:	t
Queen Mary t Cherbourg , , * lie de France ▼ Havre 25. junija:
Vulcanla ▼ Trat 2». junija:
New York v Hamburg Normandie ▼ Havre
Aquitania v Cherbourg
2. julija: Xieuw Amsterdam, Boulogne Bremen » Bremen Champlain v Havre	•
Rex v Genoa julija :
•Juwu Mary v Cherbourg Hanssi v Hamburg
7. julija :
11»» <H- Fram-e v Havre S. julija :
Knntpn v Rmnen !». julija : Satumia v Trst
Voli-tKlniu v Bi nlopp
12.	julija •
I>e flrasse v Havre	*
13.	julija :
1 H'utsrhlaud v Hamburg I Aquituiiiu v Cherbourg
•	i Noruiaudie v Havre 1 15. julija :
lj Stateudnui v Boujogue . Hi. julija:
t Con te di Savoia v (Jei:oa	,
. 10. julija: 1 j Breuu-ii v Breuieu - JO. julija: i <Jutt!jj ilarj v Cherbourg "■C. julija:
j Nieuw Auittterdam v Boulogne L) J Hex v Ueuoa e |. .C ha m lil a iu v Havre ^ 2t>. julija :
•	1 Europa v Breuieu 27. julija :
I New Yiirk v Hamburg 0 28. juUjti:
Ile de Frauce v Havre ^ :t0. julija : ; Vuknuia v Trst .! 3.avgu.<tta: o iliiusa v Hamburg , Aquitania v Cherbourg Noruiaudie v Havre o avgusta:
Slatetiduui v Boulogne . l>rt*uien v Breuieu 0. avgusta :
0	Coule di Suvoia v lienoa
10.	avgusta:
(juefii Mary v Cherbourg
11.	avgusta :
k Chauiplaui v Havre Ui. avgusta:
K u ropa v Breuieu i:». avgusta:
Saturuia v Trst j. 10. avgustu:
Nieuw Amsterdam v Boulogne 17. avgusta :
Noruiaudie v Havre . Aquitania v Cherbourg Hamburg v Hamburg 11» 20. avgusta :
Rex v Cenoa Ile de France v Havre Veendam v Boulogne '2li. avgusta :
Bremen v Bremen
1	} 24. avgusta :
^ Paris v Havre i I Queen Mary v Cherbourg ^ New York v Hamburg
•	27. avgusta:	—
.Roma v Genoa » 30. avgusta: je Europa v Bremen
Stateudaui v Boulogne I L»e Grasee v Havre 31. avgusta :
Aiiuitauia v Cherbourg Normandie v Havre
'SKUPNO POTOVANJE V STARO DOMOVINO
Z BRZOPARMKOM
BREMEN
3. julija, 1938
BKZl VLAK V ( HKKBOI RGI ZAJA.MČI IIKIBNO
POTOVANJE DO LJI BUANE " #
Potnike bo spremljal
i	ig. hude
I Uradnik Slovenic Publishing Company
216 W. 18th Street	New York. X. V.
I	St rokovnjaški nasveti glede vizejev za priseljence
[	in obiskovalce
' HAMBUBG-AMEBICAN LIVE ; NORTH GERMAN LLOYD