SVOBODNA&LOVENIJA LETO (ANO) LXXIV (68) • STEV. (N°) 21 ESLOVENIA LIBRE BUENOS AIRES • 11 de junio - 11. junija 2015 NE ZARADI KOMUNISTOV Cerar pri Papežu ANDREJ M. POZNIC - Nedavno sem prejel telefonski klic prijazne gospe, ki me je spraševala, če rad pridigam, pišem in govorim po slovensko. Ker je bilo vprašanje nenavadno in neobičajno, sem jo vprašal, kaj pravzaprav želi. Na kratko je povedala, da mi vse to omogoča »osvoboditev« iz leta 1945. Ko je povedala svoje, je takoj odložila slušalko. Gospa se mi je zasmilila, saj je ena od premnogih, ki brez občutka za stvarnost, napačno povezuje vzroke in posledice. Prva in glavna napaka njene logike je ideologija, da vse dobro izvira iz revolucionarnega komunističnega boja za oblast pod okupacijo med drugo svetovno vojno. A kako velika zmota je to! Komunistom je med revolucijo zelo temeljito uspelo nekaj daljnosežnih stvari. Uspešno so »poročili« svojo revolucijo z »bojem proti okupatorju« in svobodo so izenačili z rdečim totalitarizmom. Zato še danes premnogi ne morejo razumeti, da do naših prvih demokratičnih volitev pred 25. leti nismo živeli v svobodi, ampak v »času po svobodi«, torej v sužnosti. Sijajno jim je uspelo tudi enačenje vsega, kar je komunistično, s slovenstvom. Ta poteza je bila najbolj temeljita na Primorskem, kjer so po uničenju TIGR-a, sami sebe oklicali za branik proti fašizmu. Zanimivo, proti fašizmu in ne proti italijanizaciji, ki je starejša grožnja od fašizma in ostaja na nek način do današnjih dni. Na tem braniku slovenstva stoji in je stala predvsem Cerkev. »Poroka« med slovenstvom in komunizmom je sicer nekaj nemogočega. Podobna bi bila poskusu poroke med človekom in živaljo, čeprav ni izključeno, da se ne bi našel nekdo, ki bi v našem norem svetu začel zagovarjati tudi tako zvezo in jih hotel izboriti status »zakonske zveze«. Z izrazom »slovenstvo« opisujemo vse tisto, kar nas dela to, kar smo glede na rod, dom in kulturo. Celokupnost vseh dejavnikov, ki nam dajejo zavest, da spadamo skupaj, Tržačani in Go-ričani, Primorci in Kraševci, Gorenjci in Štajerci, Dolenjci in Prekmurci, levi in desni, verni in neverni, napredni in konzervativni... Slovenstvo je podlaga, zaradi katere, vsem našim partikularnim identitetam navkljub, spadamo skupaj. Komunizem pa je najbolj nečloveška in zmotna ideologija doslej. Načelno in zavestno zavezana nasilju, diskriminaciji, internacionalizmu in ateizmu. Nas tokrat zanima prav internacionalizem. Interna-cionalizem, ki je neka oblika vesoljnosti. Internacionalizem komunizma je povsem drugačen od katoliškega. Slednji ohranja narodno identiteto in jo odpira svetu. Tako jemlje ljubezni do svojega prvine, ki so potrebne, da bi v njem nastajal fašizem, nacionalizem ali drugačna oblika sistematičnega zatiranja pripadnikov drugih narodov. Zato je katolištvo vedno bilo in vedno bo branik naroda in nasprotnik totalitarnih režimov, čeprav se nacionalisti marsikdaj lepo primerjajo s katoliškim čutenjem, da bi si pridobili množice. Kakor se kameleon priliči okolju, tako se nacionalistični fašisti priličijo čutenju katoliških množic. Ta proces je uspel tudi KPS, ki je zlorabila slovensko čutenje našega naroda, da je izpeljala revolucijo. In v tem je tudi težava, ker je silno težko ob pravem času prepoznati take vrste prevar in še težje prepričati množice o zmoti in nevarnostih takega lažnega poistovetenja. Katoličani v Sloveniji nismo nikoli zapadli v fašistoidne smeri, ki jih predlaga in ima za svoje KPS in kontinuiteta. Zato pri nas nismo imeli ne lokalnih fašistov, ne lokalnih nacistov, žal pa imamo preveč lokalnih komunistov. Komunizem posnema katolištvo tudi v svojem internacionalizmu, vendar vedno znova teži za brezoblično maso človeštva, kjer se narodi in lokalne posebnosti izgubijo v veliki blodnji komunističnega raja in takega ali drugačne delavskega razreda, ki je parodija za celotno človeštvo. Naš narod že 70 let trpi nasilje komunističnega internacio-nalizma. Na začetku se je izrazil v 4. tč. zloglasnega programa OF, ki napoveduje totalno vojno naši narodni identiteti, ki da jo je po njihovo, potrebno spremeniti. Za ta cilj so člani KPS bili pripravljeni na oltar SFRJ žrtvovati slovenstvo, tudi naš jezik, ki je najbolj eminentna oblika naše identitete. Ko so se slovenski pisatelji, sredi osemdesetih let preteklega stoletja, borili proti t.i. »skupnim jedrom«, so se borili proti načelom in duhu OF, čeprav tega takrat morda niti niso vedeli in morda zdaj kateri od njih zagovarja prav to zločinsko gibanje. Sistematično razkrajanje slovenstva se nadaljuje tudi zdaj. Čedalje glasnejši so tisti, ki npr. hočejo odstraniti obveznost poučevanja v slovenščini na univerzi. Komaj sto let je minilo, kar smo z velikim trudom in naporom uspeli dobiti almo mater, ko se prav njeni profesorji trudijo, da bi ukinili njen smisel in pomen v imenu fatamorgane internacionalizma. In ti, ki ne znajo slovenščine, hočejo poučevati zdaj v angleščini. Vse to pa ni nič drugega, kakor kapitulacija duha pred naporom, ki ga zahteva biti Slovenec. Moč, ki ga imajo ateistični internaci-onalisti, pravi ideološki dediči komunizma, ki se odlično razumejo s svetovnimi ideologi teorije spola, je razkrajajoča in čedalje manj je v naših ljudeh moči, da bi se jim zoperstavili. A prepričan sem, da smo se sposobni obraniti pred tem novim navalom potujčevanja, zdaj v imenu »svetovnega človeka«. In da bomo zmagali, da bomo kos tudi temu viharju in tako obstali. Zato, spoštovana neznana gospa, ne zaradi »osvoboditve«, temveč njej navkljub pišem, govorim, mislim in ljubim po slovensko. In to delam z ljubeznijo, ker sem rad in hočem biti rad to, kar sem. Slovenec sem, s koreninami v Ar- Slovenski premier Miro Cerar se je na obisku v Vatikanu, v petek, 29. maja, srečal s papežem Frančiškom, nato pa še z vatikanskim državnim tajnikom kardinalom Pietrom Parolinom. Papež in slovenski premier sta se pogovarjala o dvostranskem sodelovanju, o krizah v Siriji, Ukrajini in Severni Afriki ter begunski krizi v Sredozemskem morju. Kot je po srečanju na družbenem omrežju Twitter sporočil premier, sta s papežem na pogovorih potrdila prijateljske odnose med Slovenijo in Svetim sedežem. Premier je papeža tudi povabil na obisk v Slovenijo. Zasebna avdienca predsednika vlade pri papežu Frančišku je trajala približno pol ure. Do zdaj so se - razen Boruta Pahorja - s papežem v Vatikanu srečali že vsi slovenski premierji. Na obisku je predsednik slovenske vlade papežu predal tudi tradicionalne slovenske dobrote, in sicer slovensko orehovo potico ter Pletersko hruško. Kot nogometnemu navdušencu mu je podaril tudi posebej zanj oblikovan slovenski reprezentančni nogometni dres z napisom Frančišek 1. Cerar in vatikanski državni tajnik kardinal Pietro Parolino sta se pogovarjala o razmerah na Zahodnem Balkanu in v Ukra- jini. Slovenski premier si je v Vatikanu ogledal še del knjižnice (Salone Sistino) in Vatikanske muzeje. Pred obiskom Vatikana se je Cerar v ponedeljek srečal s predstavniki Slovenske škofovske konference (SŠK). Na sestanku so ugotovili, da so odnosi med državo in Cerkvijo dobri, dogovorili pa so se tudi za nadaljnji dialog med vlado in SŠK. Kako je z delom v Sloveniji gentini. (Časnik.si) Med brezposelnimi se zmanjšuje delež iskalcev prve zaposlitve in število brezposelnih do 29. leta, navaja Zavod RS za zaposlovanje. Na splošno se stopnja brezposelnosti še četrti mesec zapored znižuje, saj je bilo maja na zavodu prijavljenih 112.385 brezposelnih oseb, kar je 2,2 odstotka manj kot aprila. Sodeč po rezultatih najnovejše ankete, ki jo je med podjetji opravil zavod, se optimizem med delodajalci krepi. V drugi polovici leta bodo potrebovali 16.400 delavcev, zaradi nadomeščanja ali zaradi širitve dejavnosti. Odprlo naj bi se 3800 novih delovnih mest. Vprašana podjetja so v času anketiranja zaposlovala 595.700 delavcev, v prihodnjega pol leta pa predvidevajo, da bo njihovo število naraslo na 599.500. Skupno število zaposlenih se bo povečalo v predelovalnih dejavnostih, gradbeništvu, prometu, skladiščenju, gostinstvu, trgovini ter v drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih, v kateri naj bi bila rast največja. Delavce bodo iskali predvsem zaradi nadomeščanj po upokojitvah, porodniški, odhodih, nekaj zaradi širitve. Potrebe bodo po varilcih, voznikih tovornjakov in vlačilcev, delavcih v predelovalnih dejavnostih, orodjarjih, prodajalcih, čistilcih, strežnikih in gospodinjskih pomočnikih, zidarjih, natakarjih, vzgojiteljih in njihovih pomočnikih ter mesarjih. Med temi poklici jih je »znova veliko takšnih, ki so na trgu že dlje časa deficitarni«, je rezultate komentirala Tjaša Redek iz ekonomske fakultete, ki je sodelovala pri pripravi in prenovi vprašalnika ter pri obdelavi podatkov. Kot je dodala, se bo po regijah delavce pričakovano iskalo predvsem v Ljubljani, v Mariboru, Celju, Kopru in Kranju. A medtem ko je najmanj povpraševanja po družboslovcih, imajo usposobljeni v deficitarnih poklicih premalo praktičnega znanja, ne poznajo novih tehnologij, pravil in slovenskega jezika, je opozorila. Petina delodajalcev je za delo najelo zunanje izvajalce, petina pa je za ta dela izučila svoje delavce. »Velikokrat sodelujemo z območno enoto zavoda za zaposlovanje v Ljubljani. Včasih se mi zdi zelo zanimivo, ko dobimo podatke o deficitarnih in sufici-tarnih poklicih in na obeh seznamih se pojavljajo kar enako, recimo deficitarno medicinske sestre in sufici-tarno medicinske sestre, ali pa deficitarno trgovci in tako naprej .Skratka, odvisno je od zajema podatkov in od tega, iz katerih občin prihajajo povpraševanja,« pa je o povpraševanju po ustreznih kadrih v gospodarstvu za radio Ognjišče povedala direktorica Upravnega odbora Osrednjeslovenske gospodarske zbornice Marta Turk. Meni, da bi morali mladi med poklici prihodnosti videti tudi delo na področju informacijske tehnologije, ki se razširja na vsa področja našega življenja. »Danes si lahko antropologinja ali sociologinja - pa morda danes govorimo, da takšnih ljudi ne potrebujemo, ker jih je že preveč - ampak, če bi se dodatno izobrazili za področje informacijske tehnologije, kako komunicirati, kako se vključevati v marketinške procese, je tu neverjetno veliko priložnosti,« je dejala Turkova. Ugotavlja, da bo vedno večjega pomena mešanica družboslovnega znanja, ekonomije in informacijske tehnologije ali multimedije, ki bo prinesla številna nova delovna mesta, predvsem v mikro in malih podjetjih. NOVA KNJIGA DR. ANDREJA FINKA Latinska Amerika; varnost in vrednote IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI TONE MIZERIT Sredi meseca maja je v Buenos Airesu, pri ugledni založbi Fundacion Konrad Adenauer, argentinski izpostavi nemške Konrad Adenauer Stiftung, fundaciji nemške krščansko-demokratske stranke, izšla knjiga, ki jo je napisal rojak, univ. prof. dr. Andrej Fink, z naslovom »America Latina en el mundo: Seguridad y valores«. Knjiga je v španskem jeziku in je načelno namenjena vsemu špansko govorečemu svetu. Pred nekaj meseci je bila že izdana v digitalni obliki, kot e-book, postavljena na splet in je s tem dobila svetovno razsežnost. Knjiga načelno obravnava varnostni vidik latinskoameriške politične stvarnosti, vendar je v njej na široko obdelana današnja problematika držav špansko govoreče Amerike. Obdelava ne izhaja iz sociološko-gospo-darskih izhodišč, kot je to zelo običajno v tovrstnih analizah, temveč temelji na kulturnih postavkah celotne regije. Avtorjeva trditev je, da so samo vrednote tiste, ki utemeljujejo napore za zagotovitev državne in meddržavne, regionalne varnosti. Kultura je pa naravno področje kjer nihče ne ve, relativno nove i šibke in pretežno O predstavitvi vrednot. Avtor obravnava tudi pereč problem identitete latinskoa-meriških narodov. Za globljega opazovalca je ena glavnih težav teh narodov prav pomanjkanje identitete. Originarne vrednote tukajšnjih kultur so ali izginile ali se zelo oslabile, vrednote evropske kulture španskih in portugalskih različic pa ne dovolj utrdile. Tem je treba dodati še kulture mnogih priseljenskih tokov. Posledica je v tem topilnem loncu nastala zlitina, ki je mešanica vseh teh in še drugih elementov, kar pa ne zagotavlja potrebne identitete, po kateri se posameznik sprašuje: Kdo sem? Kaj sem? Kaj pomeni tako imenovana latin-skoameriška identiteta, če o tem sploh lahko govorimo? Kot posledica te nejasnosti je končna avtorjeva teza ta, da je v Latinski Ameriki neka strateška oziroma varnostna praznina, kaj zastopa in kaj brani. Zato so tudi ntegracijske južnoameriške ustanove neuspešne. knjige bomo še poročali. Zaradi Njega jih preganjajo Nasilje nad kristjani se stopnjuje na Bližnjem Vzhodu, kot tudi v Aziji in v nekaterih afriških državah. Na tisoče beguncev živi v nevzdržnih razmerah, mednarodna skupnost pa je pogosto brezbrižna do trpljenja teh ljudi. V Pakistanu se vedno bolj zaostrujejo odnosi do verskih in etničnih manjšin, tarča napadov pa so pogosto tisti, ki si prizadevajo za zaščito temeljnih človekovih pravic. To je bila ena od ugotovitev udeležencev konference z naslovom: Verske manjšine in svoboda izražanja veroizpovedi v Pakistanu. Na njem so se zbrali borci za pravice in predstavniki manjšin, da bi skupaj iskali odgovore na pereča vprašanja. Opozorili so tudi na problem pomanjkljive komunikacije. Časnikarjem namreč grozijo in ne morejo svobodno pisati o manjšinah. Odprto preganjanje verskih manjšin, še posebej kristjanov, pa se nadaljuje tudi v Iraku in Siriji. Milanska Karitas zato zbira sredstva za pomoč kristjanom, ki so pobegnili z območij, ki jih je zasedla Islamska država. Kardinal Angelo Scola bo namreč od 16. do 20. junija odpotoval na Bližnji vzhod. Sodeloval bo na sinodi libanonskih škofov, ki bo potekala na temo družine, obiskal pa bo tudi begunska taborišča na severu Iraka. 19. junija se bo mudil v Erbilu, da bi zagotovil solidarnost milanske nadškofije s preganjanimi kristjani. Prav zanje namreč milanska Karitas v zadnjih tednih zbira denar. Razmere v begunskih taboriščih so katastrofalne. Ljudje že skoraj eno leto živijo v šotorih pred cerkvami, ali pa v prenapolnjenih zatočiščih. Otroci potrebujejo zdravstveno oskrbo in šolske potrebščine. V glavnem mestu Burundija pa so preteklo nedeljo med procesijo ob sklepu marijanskega meseca preprečili atentat na tamkajšnjega nadškofa. Dogodek se je zgodil potem, ko je škofovska konferenca z dvema izjavama izrazila jasno stališče o krizi, ki je nastopila v državi, potem ko se je predsednik odločil, da bo 26. junija še tretjič kandidiral za to mesto. Škofje so v prvi izjavi zahtevali, da se datum volitev prestavi, pretekli četrtek pa so naznanili umik duhovnikov, ki so dobili dovoljenje, da bodo del neodvisnih volilnih komisij. To so le nekateri od izzivov, s katerimi se srečuje Cerkev na najbolj vročih krajih našega planeta. Kaj bi danes volili Med nami v Argentini se včasih piše, še večkrat pa govori o tem, po kakšnem kriteriju so v Sloveniji stranke priljubljene in o načinu, kako oddajajo glasove slovenski volivci. Težko je namreč razumljivo po parametrih, ki jih poznamo, da se ustanovi nova stranka, ki čez nekaj mesecev prepričljivo zmaga na volitvah, potem pa tudi kmalu zatone v nepriljubljenost. To seveda ostaja in se izraža tudi še v današnjih dneh. Te dni so izvedli novo anketo o priljubljenosti. Medtem ko podpora vodilni koalicijski stranki SMC že četrti mesec zapored pada, je javnost vse bolj naklonjena ZL. Združena levica, ki je bila ustanovljena februarja lani kot združitev treh strank in ene iniciative z namenom skupnega nastopa na evropskih volitvah, je v junijski anketi javnega mnenja za časnik Delo dobila že 9-odstotno podporo in se tako skupaj z SDS, ki jo prav tako podpira 9 odstotkov vprašanih, zavihtela na vrh. Na tretjem mestu sledi SMC, ki bi jo podprlo 7,6 odstotka vprašanih. Sledijo SD (7 odstotkov), NSi (4 odstotke) in DeSUS (2,6 odstotka). Nobene stranke medtem ne bi podprlo kar 12,4 odstotka vprašanih, 15,8 odstotka se volitev sploh ne bi udeležilo, 28,6 odstotka od 600 anketirancev pa je neopredeljenih. Na barometru priljubljenosti je na vrhu še vedno predsednik države Borut Pahor, ki mu priljubljenost pada, na druge mestu pa je evropska komisarka Violeta Bulc, ki ji priljubljenost raste. Priljubljenost raste tudi poslancu ZL Luki Mescu, ki je na petem mestu na lestvici priljubljenih politikov. Kot vedno, pa se tudi to pot vprašamo, koliko zaupanja nam sploh zbujajo take in podobne ankete v Sloveniji. RAZMIŠLJANJA OB ZMEDI Življenjska rast, ki je prisotna v redu stvarstva, je žilava, a hkrati krhka sila, ki potrebuje nege, varstva. Zato naj človek jo usmerja s svojim delom in s spoznanji, a hkrati skrbno pazi, da je ne zatira. MK To je tudi eden izmed znakov sedanje Argentine: pripravo te številke smo morali zaključiti en dan prej, zaradi splošne stavke tega torka. Tako bo marsikaj, kar tukaj navedemo, že zastarelo, ko bodo rojaki brali te vrstice. Razen tega pa to sredo, 10. zapade ključni rok za vpis volilnih povezav. Zatem pa bo na vrsti vpis kandidatov. Volitve se bliskovito bližajo, a obzorje je kljub vsemu nejasno. Znova pri papežu. To nedeljo sta se ponovno srečala papež Frančišek in gospa Cristina. Kar nekaj zamere je bilo v argentinski opoziciji, ker utemeljeno ugotavljajo, da predsednica izrablja papeževo prijaznost. Frančišek sam je povedal, da čuti, da ga argentinski politiki »izrabljajo« in da jih do volitev ne bo več sprejemal. Zakaj torej srečanje z gospo? Po drugi strani pa je gotovo vatikanski diplomaciji težko zavrniti predsedniško prošnjo za avdienco. Seveda je ob tem znova prišla do izraza dvoličnost, ki jo kaže najvišja politična oblast v državi. Kako nastopa zunaj in kako v notranji politiki. Jasno je izrabljanje položaja, ko vsak njen poseg preko medijskega omrežja ne predstavlja predsednice države temveč vodjo vladne stranke. Stalni pozivi, kako naj ljudje volijo; lažne grožnje, da bi zmaga opozicije pomenila konec socialnih podpor; in še potvarjanje dejstev. Tako potvarjanje je bila tudi njena trditev v Rimu, na zasedanju FAO, češ, da revščina v Argentini dosega komaj 5%. Kje je vzela to številko? Uradni zavod za statistike že dve leti ne objavlja podatkov o revščini. Privatne številke, med njimi zavoda pri Katoliški univerzi, pa se sučejo med 20 in 25%. A kampanja je ostra in treba je pripovedovati pravljico. Politika se namreč suče po svoje. Te dni je vse pričakovalo, kako se bo odločil Sergio Massa. Zadnje čase so župani drug za drugim kar bežali od njega. Macri pa na noben način ni hotel sprejeti njegove ponudbe, da bi nastopila skupaj. Trpeča notranjost. A še pred tem je kot možni kandidat za guvernerja province Buenos Aires odstopil tudi Francisco de Narvaez. On naj bi bil možen most med obema veljakoma, da bi vsaj v največji provinci nastopili enotno. Vse zaman. Kako bo torej nastop izpadel? Dodatna neznanka so tudi novi volivci. Sem je treba prišteti še tiste, ki niti še nimajo 18 let. Teh bo ob prihodnjih volitvah skoraj en milijon. Se jih bodo udeležili? Kam se bo nagnila ta volilna masa? Macri napreduje v nekaterih predelih notranjosti. Te dni so objavili, da bo Reutemann v provinci Santa Fe ponovno kandidiral za senatorja na volilnih listah Macrijevega PRO. Vladi tam zelo slabo kaže. Sploh je notranjost države hudo prizadeta zaradi vladne gospodarske politike. Te dni so blokirali ceste na severu Patagonije. Sadjarji na področju Rio Negro letos v mnogih krajih niso pobirali sadja, ker je izvoz dejansko ustavljen, za notranjo uporabo pa je letine preveč. Tudi v tem oziru vlada laže, ko trdi, da nizek dolar ne prizadene gospodarstva. Saj zaradi pomanjkanja deviz pada tudi proizvodnja elektronskih izdelkov. Tako televizorji kot pametni telefoni so v krizi. Izdelovanje je od januarja do danes padlo za 40%. V tem primeru pa je prizadeta Ognjena zemlja, kjer je večina elektronskih tovarn. Premočni sindikati. V zadnji številki smo omenili, da je sindikat oljne industrije uspel v svoji zahtevi višje povi-šice plač. Takoj za njimi so isto dosegli tudi bančni uslužbenci. Kar 33% je poskočila njihova plača in prejeli bodo še ugodnosti glede davka na »dobiček«. Seveda, podpisali so 27%, ostalo pa dobili kot dodatek, podpora ali kakršenkoli izgovor. Da je volk (vlada) si in koza (sindikat) cela. Sedaj isto zahtevajo prevozniki kamionov in njihov vodja Hugo Moyano. On je tudi glavni pobudnik splošne stavke, ki je ta torek prizadela vso državo. Temelj uspeha so bili seveda člani sindikata potniških prevoznikov. Ne vlaki ne avtobusi niso vozili, ker ni spremembe glede zmanjšanja davka na »dobiček«. To je ena tistih zahtev, o katerih vlada noče ničesar slišati. A kljub televizijskim nagovorom gospe, delavska nejevolja raste tudi, ker cene naraščajo. Maja je prehrana poskočila za 4%. Vlada pa upa, da bodo povišice, ki bodo predstavljale več denarja v delavskih žepih, vsaj nekaj časa omilile protivladno zadržanje. Še nekaj: Mednarodni denarnim sklad (FMI) ne bo preverjal stvarnosti vladne inflacije. To je tudi prav. Vsak poseg ali omembo bi vlada prikazala kot vmešavanje in se razglasila za žrtev mednarodnega kapitala. Pustimo zver pri miru ... SLOVENSKA KULTURNA AKCIJA Praznovanje biserne obletnice Z velikim veseljem in prazničnim razpoloženjem smo v Slovenski hiši v Buenos Airesu, na nedeljo sv. Trojice, 31. marca ob 17. uri praznovali 60-letnico Slovenske kulturne akcije. Lojze Lavrič, inž. Tone Podržaj in prof. Martin Sušnik. V zastopstvu glasbenega odseka SKA pa nam je pevec Marko Štrubelj podaril sledeče skladbe: ariji E la solita storia del pastore - L' Arlesina - Francesco Cilea in Che gelida manina - La Boheme - Giacomo Puccini; tri slovenske skladbe Lipa zelenela je - narodna - priredil France Cigan; Na tujih tleh Davorina Jenka in nazadnje Tam kjer teče bistra Zila - koroška narodna - priredil France Cigan. Pred zaključkom programa se je predsednica Slovenske kulturne akcije zahvalila najprej vztrajnim in požrtvovalnim sodelavcem: iz Mendoze arh. Božidarju Bajuku, iz Bariloch pa prof. Terezki Marn in dr. Stanetu Žužku. Nato pa se je zahvalila z besedami in tudi s simboličnim priznanjem glavnim sodelavcem tega praznovanja. Posebno zahvalo je namenila vodji likovnega odseka prof. Andrejki Dolinar kot zvesti in požrtvovalni sodelavki. Še prav posebno pa se je zahvalila glavnemu uredniku revije Meddobje časnikarju Tonetu Mizeritu ter je poudarila kvalitetno in neprekinjeno izdajo te kulturne revije. V veliki meri je po njegovi zaslugi SKA lansko leto prejela Schventnerjevo priznanje, ki nam ga je podelila Zbornica slovenskih knjižnih založb in knji-gotrzčev pri Gospodarski zbornici Slovenije meseca novembra v Cankarjevem domu. V zvezi z izdajo Meddobja se je zahvalila tudi lektorici prof. Metki Mizerit in oblikovalki Moniki Urbaniji Koprivnikar. Zaključil pa je ta del večera gost iz Slovenije kanta-avtor Gianni Rijavec, ki nas je popeljal v svet slovenske domače svežine in podal Prešernov sonet »Je od vesel'ga časa teklo leto.« Številna publika je vsakemu delu programa sledila s pozornostjo in poplačala s ploskanjem nastopajoče reci-tatorje in pevca kot različne nagovore. Razveseljivo je dejstvo, da večina sodelujočih pri izvedbi tega slavja pripada že drugi in tretji generaciji, rojenih v Argentini. Ko je kulturni del programa prišel do konca so bili vsi prisotni povabljeni na prigrizek, srečanje z znanci in klepet. Še prej pa so si ogledali odlično likovno razstavo, ki je prikazala le del naših ustvarjalcev skozi 60 let. Razstava je bila na skrbi prof. slikarke, vodje likovnega odseka SKA Andrejke Dolinar Hrovat s sodelovanjem umetnice Irene Žužek. Na razpolago je bila tudi jubilejna številka Meddobja na več kot 300 straneh bogate vsebine, zadnje štiri pesniške izdaje mladih avtorjev in knjiga Mirka Vasleta »Cientfficos eslovenos a traves del tiempo«. S tega bisernega jubileja Slovenske kulturne akcije smo vsi navzoči odhajali domov prenovljeni, z navdušenjem, z željo po lepoti in s soncem v duši, novim kulturnim časom in izzivom naproti. Dr. Katica Cukjati A: Veleposlanik g. Tomaž Mencin je prinesel priznanje Urada- B Inž. Jure Komar je izročil plaketo Zedinjene Slovenije - C: Andrejka Dolinar, dr. Katica Cukjati in Tone Mizerit Najprej je v cerkvi Marije Pomagaj delegat msgr. dr. Jure Rode daroval zahvalno sv. mašo za vse prejete dobrote in milosti ter za žive in pokojne člane naše ustanove. Med sv. daritvijo je pel pevski zbor iz San Martina pod vodstvom prof. Lučke Marinček Kastelic ob spremstvu organistke Anke Savelli Gaser. Kulturni del programa je potekal v veliki dvorani škofa dr. Gregorija Rožmana. Prvo presenečenje je bila elegantna scena. Pred temno zaveso je visel razsvetljen grb SKA posebno izdelan za ta jubilej - delo umetnika Toneta Oblaka. Ovalni rob odra pa so krasili lončki s barvitimi cvetlicami. Program je povezoval novinar in glavni urednik revije Meddobje Tone Mizerit. Pozdravil je res številno publiko. Omenil je pozdrave in čestitke, ki so jih poslale nekatere vidne osebnosti iz Argentine in od drugod. Še prav posebno omembo zaslužijo ganljive besede bivšega desetletnega predsednika SKA arh. Marjana Eiletza. Nato je predsednik naše krovne organizacije inž. Jurij Komar spregovoril nekaj besed o tej visoki obletnici in izročil predsednici SKA plaketo z napisom »Ob 60-letnici SKA, priznanje in čestitke. Zedinjena Slovenija in Medor-ganizacijski svet. Maja 2015«. Sledil je nagovor veleposlanika Republike Slovenije v Argentini g. Tomaža Mencina. V imenu Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu je Slovenski kulturni akciji izročil priznanje s sledečim besedilom: »Priznanje in zahvalo prejme ob 60-letnici delovanja Slovenska kulturna akcija, Buenos Aires, za neprecenljiv prispevek k ohranjanju in razvoju slovenske kulturne in narodne identitete v Argentini ter spodbujanje slovenskih kulturnikov po svetu«. Predsednica SKA, dr. Katica Cukjati se je za to priznanje iskreno zahvalila ter poudarila, da je v prvi vrsti namenjeno ustanovnim članom in tistim, ki so se kasneje pridružili. Poudarila je, da so »ti pionirji po vsem trpljenju, ki ga je za njih predstavljala vojna in revolucija na Slovenskem, po vseh preizkušnjah taboriščnih let ter s tesnobo, ki jo predstavlja odhod v neznane kraje, nosili s seboj posebno energijo. Vir iz katerega so črpali to izredno moč so bili globoka vera, ljubezen do Slovenije in do demokratičnega življenja, zato so kot ptič Feniks ne samo zaživeli, temveč vzleteli z novim zagonom na Parnas in povezali slovenske ustvarjalce po vsem svobodnem svetu«. Naslednjo točko programa pa je povezoval dr. Štefan Godec. Iz literarne zakladnice naših pokojnih ustvarjalcev smo prisluhnili poezijam pomembnih, danes že pokojnih članov: Vinka Beličiča, dr. Jožeta Krivca, dr. Milana Komarja, Milene Merlak Detela, Dolores Trseglav, Mirka Kunčiča, Tineta Debeljaka ml., Antona Novačana. Venec teh poezij pa se je dokončal z nekaj verzi argentinskega epa Martm Fierro v slovenskem prevodu dr. Tineta Debeljaka. Recitatorji tega večera so bili, poleg dr. Štefana Godca, prof. Mirjam Goljevšček Barle, ga. Tatjana Modic Kržišnik, PRED 70 LETI MARKO KREMZAR Junijski spomini (2) Sedemdeseta obletnica konca revo-lucijeJaz sem sod bolj malo rabil. Na veliko potrebo nisem šel celih 16 dni. To sem si zapisal na listek in mesece kasneje z listka v zvezek, ker sem vedel, da čez nekaj časa tega niti sam ne bom verjel. Pa je le bilo tako. Potem pa me je neke noči zavila po trebuhu huda bolečina. Odpravil sem se proti bližnjemu sodu. Bil je poln, da je teklo čez. Privlekel sem se čez ležeča telesa do drugega, ki je bil prav tako prepoln pa se obrnil proti vratom in obstal z roko oprt na stopnico, na kateri je stal stražar. Prosil sem ga, naj me pusti na stranišče. S svojega mesta, ob luči, ki je prihajala skozi priprta vrata s hodnika, je partizan lahko videl, da sta soda polna. Namesto odgovora mi je grozil s strelom. Od bolečine in od slabosti sem bolj ležal kot stal na stopnici. Tudi puška me ni mogla premakniti. Stražarjev tovariš, ki je stal na drugi strani vrat, je slišal glasove in prišel pogledat, kaj se godi. Ozrl se je name, nekaj trenutkov postal, pa rekel prvemu: »Pusti ga«. Pomignil mi je. Privlekel sem se do vrha stopnic, ki so se mi zdele strašno visoke in se potem opotekal za njim čez vežo in hodnik do stranišča. Pustil me je samega in se postavil pred vrata. Ko sem opravil, sem opazil, da je šla od mene kri. Stražarju, ki me je odpeljal nazaj, sem se iz srca zahvalil. Usmilil se me je na kraju, kjer je bilo usmiljenje takrat redko, a zato toliko bolj dragoceno. Kasneje smo bili že tako oslabljeni, da niso mogli med nami več najti fantov, ki bi lahko prenašali polne sode. Pa tudi naše vrste so se že tako razredčile, da so nas pričeli voditi od časa do časa, kadar se je stražarjem zazdelo, na stranišče v skupinah po dvajset jetnikov, iz poslopja ven v gramozno jamo, ki je bila ne daleč od poslopja. Po nekaj tednih sem se pridružil taki skupini, ker sem slišal, da je na poti do jame, na robu parka, pipa s čisto vodo. Vode ves čas nismo pili, ker je v dvorani ni bilo. Menaža je bila tako redka, da vsaj jaz, nisem občutil žeje. Vendar misel na svežo vodo je bila vabljiva, pa tudi na to, da bi si morda lahko umil vsaj obraz. Bog ve, koliko tednov se že nisem umil. Ko je bila priložnost, sem se odpravil »k jami«. Kmalu sem videl, da nisem edini, ki ne namerava do jame in se bo ustavil kar pri pipi. Stražarjev, ki so nas spremljali, ni dosti brigalo, kaj počnemo. Eden je ostal pri pipi, drugi so šli naprej. Ko se jim je zdelo, da so dovolj časa čakali, so one v jami poklicali. Če niso hitro pritekli, so včasih, tako so mi pravili, spustili rafal ali dva in disciplina je bila vzpostavljena. Okrog pipe se nas je nabralo kar precej in treba je bilo pohiteti. Zajel sem pod pipo prgišče vode, jo popil pa se sklonil, da bi si splaknil obraz. Naenkrat sem videl le še rdečo meglo, ki je postajala vedno temnejša. Zravnal sem se, a tema je ostala. Bil sem slep. Zaletaval sem se z iztegnjenimi rokami in prosil, naj mi kdo pove, kam naj grem. Sprva fantje ob meni niso razumeli kaj mi je, jaz pa tudi nisem znal razložiti. Le to sem menda pravil, da ne vidim ničesar. Tovariši so me privedli nazaj v dvorano. Legel sem in čez čas spet videl. Kasneje se mi je, ko sem vstajal, večkrat stemnilo pred očmi. Slabost je minila, ko so se naše vrste razredčile in smo, že proti koncu mojega bivanja v Zavodih, pričeli dobivati hrano dvakrat na dan. Vsak dan, ob katerikoli uri so prihajali med nas partizani. Sprva so taki obiskovalci stali le pri vratih in gledali, če opazijo kakega znanca. To niso bili naši stražarji, temveč partizani različnih činov, iz raznih krajev. Zdelo se je, da prihajajo iz vse Slovenije iskat med nami sovaščane in znance. Spraševali so kdo je iz tega ali onega kraja. Kdor se je oglasil, so ga odpeljali ven. Navadno so se ti fantje čez nekaj ur vrnili. Nekateri so povedali, da so jih pretepali, zasliševali in spraševali o znancih in kdo vse je še v dvorani iz domačega kraja, drugi so molčali, a vsi so se vrnili sklonjenih glav. Vedeli smo, da bodo ponoči prišli ponje. Sredi noči, redno, noč za nočjo, so se na stežaj odprla vrata. Ker je na hodniku svetila luč, smo videli iz dvorane le temne obrise partizanov, ki so stali na pragu. Bili so oboroženi z brzostrelkami. Nekdo, o katerem so rekli, da je komisar, a ga nisem nikdar videl v obraz, je imel v roki list papirja z imeni. Počasi in glasno je klical imena in priimke teh, ki so bili na seznamu. Navadno so bili prvi na vrsti tisti, ki so jih čez dan »zasliševali«. Sledilo pa je vedno še veliko drugih imen. Nismo vedeli od kod imajo imena, ker nas niso popisali. Sklepali smo, da so jih nabrali ob »zaslišanjih«. Navadno nismo zaspali, dokler niso prišli »klicat«. Šele ko so se za tisto noč zaprla vrata si vedel, da imaš pred seboj še dan življenja. Nihče ni povedal, kaj se zgodi s tistimi, ki jih ponoči odpeljejo, a med nami je vladala neizgovorjena gotovost, da jih peljejo v smrt. Nismo se motili. (Konec prihodnjič) MLADINSKE ORGANIZACIJE Pevsko glasbeni večer PGV je, skupaj s zveznim Mladinskim dnevom, najvažnejša vsakoletna prireditev, ki jo mladina pripravlja in vodi že šestinštirideset let. Ta festival nudi mladim prilo- 1 ARGENTINI žnost, da pokažejo svoje glasbene talente pred obširno publiko. Večer je neke vrste tradicija in ima bogato zgodovino. Na njem so pred leti nastopali danes priznani pevci, kot Marko in Bernarda Fink. Seveda je kakovost nastopajočih zelo različna, a zagon in navdušenje sta enaka. Vsako leto se tudi spremeni scenografija in predstavitev. Značilno je tudi, da vsak nastopajoči, naj bo solist, zbor ali skupina, predstavi tri pesmi, ena od teh mora biti slovenska. 3, 2, 1 ... »Dober večer vsem našim poslušalcem, ura je 9.00 po vsej Argentini. Nocoj bomo oddajali Pevsko glasbeni večer v živo!« Originalna in zanimiva predstava je bila začetek programu Okence v Argentini. Kar presenečeni smo bili ob glasovih in talentih naših novih radjiskih napovedovalcev: Igor Malovrh in Saši Ayerbe Rant. V veliki dvorani Slovenske hiše je tako v soboto, 16. maja potekal 46. Pevsko glasbeni večer. Program pa je bil zamišljen na tak način, da je občinstvo poslušalo in gledalo radijski program, v katerem so se predstavili naši mladi glasbeniki, zbori, in skupine. Večer je pričela vokalna skupina Mučačas. Trenutno sestavlja skupino dvanajst deklet (Sofi Hernandez, Juli Kastelic, Sofi Kastelic, Marta Belec, Luci Dimnik, Sonia Dimnik, Saši Podržaj, Leli Podržaj, Kati Podržaj, Maru Santana, Kami Santana, Miri Šenk). Nekatere tudi pojejo pri pevskem zboru iz San Martina. Sproščeno so zapele »Compadre del sol«, »Aquarela« in »I will follow him«. Z inštrumenti sta jih spremljala Toni Podržaj in Mati Rožanec. Sledil je nastop Tonija Podržaja, ki se je začel učiti kitaro, ko je bil star 10 let. Dve leti potem se je prvič predstavil na 34. Pevsko glasbenem večeru. Od takrat naprej je skoraj vsako leto izkoristil priložnost in nam kaj zaigral. Letos je ogrel svoje prste na kitari, ko je zaigral »El Mishi«, »Gran Vals« in »Cava-tina«. Igra pa tudi v raznih skupinah, kot v šolskem orkestru, Baires polka, pri Andinskih lamah in spremlja tudi vokalno skupino Mučačas. Kot tretje so nastopile članice skupine Alumine (Nevenka Grohar, Marijanka Grohar, Karo Kenda, Viki Selan, Erika Urbančič in Karina Novak), ki so z ubranim večglasnim petjem dinamičnih priredb predstavile znane pesmi »On« (Tabu), »Heartbeat song« (Kelly Clarkson) in »Super Trouper« od Abba in dvignile vzdušje v dvorani. Letos so se že tretjič predstavile na PGV. Pred sklepom prvega dela je nastopil fant, ki se je začel učiti kitaro ko je bil star 12 let. Zanimivo je, da se je večinoma sam naučil po internetu. On je Tomi Lenarčič. Zdaj ima devetnajst let in se je že dvakrat predstavil na našem festivalu. Kitara mu povzroča veliko veselja, zato nam je zaigral Pachelbel's Cannon od Trace Bundy in Classical Gas od Manson Williams. Ploskanju je sledil odmor. Toda naša napovedovalca sta imela pripravljeno presenečenje. Povabila sta na oder slovenskega pevca in skladatelja Giannija Rijavca. Sproščen nastop je žel priznanje publike. Potem, ko smo malce se okrepčali in poklepetali s prijatelji, nas je v drugem delu najprej razveselila skupina Zlatorock, ki jo sestavljajo Dejko Lenarčič, Luka Škulj, Dani Vasle, Branko Marinič, Sofi Marolt in Tomi Kenda, ter spremljajo Agu Zakrajšek, Dafi Ribnikar, Marianka Oblak in Luciana Jakoš. Letošnji nastop predstavlja njihovo peto obletnico obstoja. Zaigrali so »Od višine se zvrti« Vlada Kreslina, »Come together« The Beatles in »Uptown Funk« Bruna Marsa. Po močnem aplavzu, je stopila na oder skupina Sitni (Maksi Žnidaršič, Ignacio Mehle, Hernan Pinti, Mikaela Allende in Sebi Žnidaršič), ki se je prvič predstavila na PGV. Predzadnja točka večera je bila skupine Estreno, ki je začela ta projekt pred enim letom, ko se je predstavila na Rock pod ombujem '14. Marjan Loboda, Tonči Oblak, Tomi Lenarčič, Dejko Lenarčič in Ludmi Smrdelj so zaigrali »Losing my religion« (REM), »Across the universe« (The Beatles) ter Bob Marlejovo »No woman no cry«. Nazadnje pa je nastopila skupina KM 43, znana kot »slovenski Agapornis«. Danilo Žgajnar, Damian Marinčič, Peter Kopač, Marjan Vombergar, Tomi Marolt in Martin Marolt so navdušeni publiki zaigraili Kreslinovo »Z Gorič-kega v Piran«; lastno pesem »No puedo mas« in zaključili s cumbio »Marchate ahora« od Los Totora. Iz leta v leto so boljši in prepričljivejši fantje RAST-i XLIII, ki stalno nastopajo na raznih prireditvah v naši skupnosti. Ob koncu pa so na oder stopili vsi nastopajoči, pevci in igralci ter skupaj zapeli mladinsko himno. Napovedovalca sta se lepo zahvalila publiki za tako številno navzočnost, mladim za vso pomoč v pripravi festivala, zvočnim mojstrom Audia Pristave za njihov trud, Cecilji Urbančič za oblikovanje plakata in programov, Aleksu Šucu za pripravo scene in luči, in Barbari Kržišnik za fotografiranje. »Če Bog da, se drugo leto vidimo na 47. Pevsko glasbenem večeru. Jaz sem Saši. Jaz sem Igor. In to je bilo okence v Argentini.« Maksi Malovrh fotografije: Barbara Kržišnik Ш „ NOVICE IZ SLOVENIJE PISALI SMO PRED 50 LETI MOGOČNE SPOMINSKE SLAVNOSTI Za sprejemom, ki ga je osrednje slovensko društvo demokratičnih slovenskih emigrantov v Argentini Zedinjena Slovenija pripravila dne 28. maja predstavnikom argentinskega ter inozemskega tiska v velikem buenosaireškem City Hotel, na katerem so jih predstavniki slovenskega političnega, kulturnega un gospodarskega življenja seznanili s tragično usodo slovenskega naroda pod komunistično diktaturo v domovini, so se spominske slav-nosti nadaljevale v nedeljo, dne 6. junija. Za ta dan sta bili v Buenos Airesu na sporedu dve prireditvi; polagaje venca pred spomenik osvoboditelja Argentine, Peruja in Čila generalu San Martinu ter slovesna koncelebrirana maša za slovenske žrtve v buenosai-reški katedrali na Majskem trgu. Polaganje venca. ... Od vseh strani so prihajali. Kljub vremenu, ki je napovedovalo dež, in navzlic veliki propagandi, ki so jo elementi, ki odobravajo sedanjo komunistično diktaturo v domovini, širili po slovenskih naseljih Vel. Buenos Airesa, češ, da je nevarno hoditi na to prireditev, ker da bodo lahko eksplodirale bombe, ker da prireditve sploh ne bo, ker da jo je oblast prepovedala, in podobno. Pa ni nič zaleglo. Ljudje so prihajali in še prihajali. ... Koncelebrirana maša v katedrali. Buenosai-reška katedrala na zgodovinskem Majskem trgu, v kateri počivajo v grobnici pri stranskem oltarju tudi posmrtni ostanki osvoboditelja San Martina, že dolgo ni nudila tako veličastne podobe kot v nedeljo, dne 6. junija t.l. popoldne ob štirih. Slovenski rojaki so prihiteli vanjo v tako velikem številu kakor jih v tej veličastni cerkvi še nikdar ni bilo. Zbrali so se, da prav v tem veličastnem glavnem buenosaireškem svetišču s sveto mašo počastijo spomin vseh slovenskih žrtev, slovenskih junakov, ki so darovali svoja življenja, samo, da bi narod mogel živeti v svobodi in da bi v njej mogel še naprej razvijat ter gojiti slovenske narodne in verske tradicije. ... (Svobodna Slovenija, 10. junija 1965 - Št. 32) RESUMEN DE ESTA EDICION DELO IMA NOVE LASTNIKE Časopisna družba Delo bo končno dobila novega lastnika. Pivovarna Laško jo bo prodala družbi FMR, ki bo zanjo plačala 7,3 milijona evrov. Prodajna pogodba je sklenjena pod več pogoji, ki morajo biti izpolnjeni pred zaključkom transakcije; predvidoma naj bi se to zgodilo v dveh mesecih. V FMR se zavedajo, da ima Delo »posebno vlogo v slovenskem medijskem prostoru, ki ga ustvarja z vsebinami v svojih izdajah, in je na tem področju predvsem odgovorno svojim bralcem«. Sočasno pa kot lastniki družbe pričakujejo od uprave Dela dobičkonosno poslovanje, kar je tudi eden izmed pomembnejših razlogov za nakup, so zapisali. Delo je lani ob 41,6 milijona evrov prihodkov ustvarilo 1,1 milijona evrov čiste izgube. STABILIZIRANE FINANCE Slovenska centralna banka je zadovoljna z razmerami na finančnih trgih v Sloveniji. Stanje se je stabiliziralo, gibanja pa so bolj pozitivna od predvidevanj, je zapisala v poročilo. Viceguvernerka Stanislava Zadravec Caprirolo tako ugotavlja, da so tveganja v bankah manjša. Bilance bank so se lani krčile in tako bo še letos, saj gre realni sektor še vedno skozi proces razdolževanja. Toda naslednje leto Banka Slovenije že pričakuje obrat. SREČANJE POSLOVNEŽEV V Portorožu je v začetku prejšnjega tedna potekalo srečanje poslovnih voditeljev JV Evrope Summit 100. Glavno sporočilo srečanja je bilo, da podjetniki za uspešno gospodarsko sodelovanje potrebujejo medsebojno zaupanje in politično stabilnost. Premier Miro Cerar je v nagovoru sporočil, da je Summit 100 močna povezovalna sila za bodoče gospodarsko povezovanje Jugovzhodne Evrope. Po njegovih besedah je prihodnji razvoj regije izjemno pomemben za Slovenijo in slovensko poslovno skupnost. NA ZDRAVJE! Na Ljubljanskem gradu se je v ponedeljek končalo 57. mednarodno ocenjevanje vin, na katerem je 40 degu-statorjev z vsega sveta od petka ocenjevalo 258 vzorcev vin iz 21 držav. Slovenska vina, ki jih je bilo največ, so prejela največ odličij. Kar trem so ocenjevalci namenili šampionski naziv, preostala dva pa gresta na Slovaško in v Španijo. PAPEŽ V SARAJEVU Sveti oče Frančišek je opravil enodnevno apostolsko popotovanje v Bosni in Hercegovini. V Sarajevu je med drugim dejal, da gre mir in sloga med Hrvati, Srbi in Bosni, ter med verskimi skupnostmi preko meja države. Po papeževih besedah naj bi pričevali, da je sodelovanje med narodi in verstvi mogoče; da lahko prinese prave rešitve za probleme in da je mogoče ozdraviti tudi najgloblje rane. »To upanje sem videl v otrocih, ki sem jih pozdravil na letališču; pravoslavni, muslimani, katoličani, ki nam prinašajo upanje«, je dejal papež, ki je znova poudaril pomen sodelovanja tudi med političnimi predstavniki. Ti naj bi bili prvi služabniki njihovih skupnosti. Po papeževih besedah je za mirno sožitje pomembna tudi pravica do verske svobode. Mladim pa je dejal: »Če ti, ki si mlad, postaneš zasvojen z računalnikom, postaneš suženj. Če v računalniku iščeš grde stvari, izgubiš dostojanstvo. Torej uporabljajte televizijo in računalnik toliko, da vam bo dobro delo.« TRAGEDIJA NA KITAJSKEM Reševalci so po nesreči turistične ladje, ki se je potonila prejšnji ponedeljek zvečer na kitajski reki Jangce, našli trupla večine žrtev nesreče. Kot poročajo kitajski mediji, je po najnovejših podatkih v brodolomu umrlo 431 ljudi. 11 jih še vedno pogrešajo. Žrtvam najhujše ladijske nesreče na Kitajskem v skoraj 70 letih so se poklonili na žalni slovesnosti. Na prizorišču nesreče se je zbrala množica ljudi, ki so se žrtev spomnili s tremi minutami molka. USODNO SREDOZEMLJE V Sredozemskem morju so v soboto rešili 3480 migrantov. V reševalni operaciji so sodelovale italijanske, nemške, malteške in irske ladje. Prebežniki so bili natrpani na devetih nekdanjih ribiških in šestih gumijastih čolnih. V upanju na boljše življenje čez Sredozemlje skuša priti v Evropo vse več ljudi, večina doseže južne obale Italije. V prvih petih mesecih letošnjega leta je prebežnikov za deset odstotkov več kot v enakem obdobju lani, tako da je pričakovati, da bo obale Italije letos doseglo še več migrantov kot lani, ko so zabeležili 1 70.000. Samo letos pa je Sredozemsko morje zahtevalo tudi več kot 1800 življenj. GRŠKE TEŽAVE Grčija si je pri Mednarodnemu denarnemu skladu pridobila še nekaj časa za poplačilo dolgov, saj s posojilodajalci še niso sklenili dogovora o reformah, ki bi omogočil izplačilo pomoči. Grški premier Aleksis Cipras si želi, da bi tokratni dogovor prinesel dokončno rešitev za več let trajajočo grško krizo, zato mora vključevati tudi klavzulo o vzdržnosti grškega dolga. Atene se z mednarodnimi upniki - Evropsko komisijo, Evropsko centralno banko in Mednarodnim denarnim skladom - o programu reform, ki bi državi odklenil vrata novega obroka pomoči, pogajajo že štiri mesece. Grčija ima v že dogovorjenem programu pomoči še 7,2 milijarde evrov, a jih mednarodni posojilodajalci ne želijo izplačati, dokler se grška vlada ne zaveže k zanje dovolj ambicioznemu svežnju reform. NOGOMETNA KORUPCIJA Korupcijska afera, ki je do temeljev pretresla mednarodno nogometno zvezo, ne pojenja. Iz dneva v dan dobiva nove razsežnosti. Le nekaj dni po izvolitvi za nov mandat je odnesla dolgoletnega predsednika Seppa Blat-terja, FBI namreč preiskuje tudi njegovo domnevno vpletenost v nečedne posle. Na seznamu Interpola ga za zdaj še ni, je pa ta izdal tiralico za štirimi izvršnimi delavci v športnem marketingu in dvema nekdanjima visokima funkcionarjema v Fifi. Obtoženi so hudodelskega združevanja in sistematičnega podkupovanja v nogometu. CON EL PAPA El pasado 29 de mayo el premier esloveno Miro Cerar visito al papa Francisco. Durante el encuentro abordaron las relaciones entre la Iglesia y el Gobierno en Eslovenia, a las que calificaron de positivas. Tambien trataron diversos problemas de la polftica mundial, como el caso de Ucrania, las crisis de Siria, Africa del Norte y el problema de los refugiados, que tratan de llegar a Europa cruzando el mar Mediterraneo. El encuentro duro media hora. Posteriormente el premier Cerar se entrevisto tambien con el Secretario de Estado de la Santa sede, el cardenal Pietro Parolino. (Pag. 1) UN NUEVO LIBRO La filial argentina de la Fundacion Konrad Adenauer acaba de publicar un nuevo libro del abogado y docente universitario, Dr. Andres Fink. Su tftulo es: »America Latina en el mundo: Seguridad y valores«. El libro analiza el tema de la seguridad en los pafses de America latina, desde el punto de vista polftico. Pero el analisis no parte de las premisas socioeconomicas, sino que pone especial enfasis en el tema de los valores, a partir de la identidad del hombre latinoamericano. Toma en cuenta tanto las culturas originarias como las de la inmigracion europea. Senala la necesidad de preguntarnos, en relacion con esa identidad, quienes somos y que somos. El marco de su estudio es la integracion de las instituciones de America latina. (Pag. 2) 60 ANOS DE CULTURA En 1954 nacio la institucion decana de la cultura eslovena en le mundo. Se trata de la Accion Cultural Eslovena, que el pasado domingo 31. de mayo celebro con todo brillo ese aniversario. Numeroso publico se reunio en el Centro Esloveno del barrio de Floresta, donde primero fe reyada una misa de accion de gracias. Con posterioridad en el salon obispo Gregorio Rožman tuvo lugar un acto cultural, con recitados y canto lfrico y popular esloveno. La asociacion Eslovenia Unida, a traves de su presidente, el Ing. Jure Komar entrego una placa recordatoria a la actual presidenta de la entidad cultural, la Dra. Kati Cukjati. Y el embajador de Eslovenia, Sr. Tomaž Mencin, le entrego un diploma dela Oficia del Gobierno para los Eslovenos por el mundo, en reconocimiento a su longeva labor en pro de la cultura y la identidad eslovena. El encuentro termino con un agape de camaradena. iFelicitaciones! (Pag. 3) MEMORIAS DEL PRESIDIO Publicamos en este numero la segunda entrega del relato del Dr. Marko Kremžar, acerca de sus viven-cias estando preso de los comunistas en junio de 1945. Cuenta todo el sufrimiento, las privaciones y las angustias al ver que todos sus companeros, mayores de edad, fueron llevados de ahf, con destino supuestamente desconocido, pero sabiendo que los esperaba una muerte segura. El relato fue tomado de su libro "El anos sin sol". (Pag. 3) UN CANTO A LA VIDA Todos los anos nuestras organizaciones juveniles convocan a los talentos jovenes de la colectividad a una "Noche de canto y musica". Esta vez fue el sabado 16 de Mayo y allf se dieron cita coros, conjuntos y solistas. Ante un salon totalmente repleto en el Centro Esloveno de la calle Ramon Falcon 4158, los jovenes desplegaron sus virtudes artfsticas y dieron vida a uno de los encuen-tros mas concurridos (y aplaudidos) de nuestra colectividad. (Pag. 4) BIENVENIDOS EN CASA Todos los anos la Oficia del Gobierno para los Eslovenos por el mundo organiza un encuentro artfstico y social, al que invita a los eslovenos, residentes en el exterior, que para el comienzo del verano visitan masivamente su patria. Este ano sera el sabado 4. de Julio en la ciudad de Ptuj. Se anuncian numeros artfsticos y de caracter folklorico, con participacion de grupos de distintos pafses, incluida la Argentina. Quedan todos invitados. (Pag. 4) SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE Fundador: MILOŠ STARE / Director: Antonio Mizerit / Propietario: Asociacion Civil Eslovenia Unida / Presidente: Jorge Komar / Re-daccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 - C1407GSR BUENOS AIRES - ARGENTINA Tel.: (54-11) 4636-0841 / 46362421 (fax) / e-mail: svobodna.ba@gmail.com Za Društvo ZS: Jure Komar / Urednik: Tone Mizerit Sodelovali so še: Gregor Batagelj (dopisnik v Sloveniji), Jože Horn, Metka Mizerit, Marko Kremžar, Katica Cukjati, Lučka Oblak, Maksi Malovrh in Barbara Kržišnik. Mediji: STA, Radio Ognjišče, Družina in Časnik.si. Naročnina Svobodne Slovenije: Za Argentino, $ 1.100.-; pri pošiljanju po pošti: sivi papir, $ 1.545.-; beli papir $ 1.755.-; Bariloche; $ 1.300.-; obmejne države Argentine, 270.- US dol.; ostale države Amerike, 300.- US dol.; ostale države po svetu, 330.- US dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto, 250.- US dol. za vse države. Dolg za letnike v zaostanku se plača po ceni naročnine tekočega leta. Svobodna Slovenija izhaja s podporo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu RS. Čeke: V Argentini na ime „Asociacion Civil Eslovenia Unida", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime „Antonio Mizerit". Oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L. / California 2750-C1289ABJ Buenos Aires-Argentina / Tel.: (54-11) 4301-5040 / E-mail: info@vilko.com.ar PO SVETU MALI OGLASI OBVESTILA DOBRODOŠLI DOMA tM TURIZEM TURISMO BLED EVT Leg. 12618 Dis. 2089 de Luaa Bogataj Monsenor Marcön 3317 B, San Justo Tel. 4441-1264/1265 GREGOR BATAGELJ, turistični vodnik v Sloveniji. Slovenski/španski jezik. Mob.: +386-(0)31-567-098. E-naslov: mgbatagelj@gmail.com ZOBOZDRAVNIKI Dr. Damijana Sparhakl - Zobozdravnica - Splošna odontologjia -Belgrano 123, 6. nadstr. "4" - Ramos Mejfa - Tel.: 4464-0474. ADVOKATI Dobovšek - odvetniki Somellera 5507 - C1439AAO - Capital Federal - Tel/Fax 54-11-4602-7386 E-mail:estudio@estudiodobovsek. com.ar Dr. Marjana Poznič - Odvetnica -Uradna prevajalka za slovenski jezik. Lavalle 1290, pis. 402 - Tel. 43821148 / 15-4088-5844 - mariana.po-znic@gmail.com Dra. Ana C. Farreras de Kocar — Sucesiones - Contratos - Familia - Co-mercial - Laboral - Civil - Jubilaciones - Pensiones. Martes y jueves de 16 a 19 hs. Avellaneda 174 1° Piso /(1704) Ramos Mejfa, Buenos Aires. Tel.: 4469-2318 Cel: 15-6447-9683 e-mail: farrerasanac_te@yahoo.com.ar GASTRONOMIJA od torka do vključ- r no sobote sabor ropeo od 19. ure naprej. Praznovanja, obletnice, srečanja. Cene ugodne, pristna domača hrana in kvalitetna postrežba. Rezervacije: 4658 4158. Avellaneda 450, Ramos Mejfa, Buenos Aires. Planika catering - Ani Rode Slovensko in mednarodno pecivo po naročilu - Tel.: 4655-4422 ali 154073-3495 VERA WINES - VINOTEKA Prodaja domačih in uvoženih vin in penin. Poroke, praznovanja, podjetniška darila. Tel.: 4342-4112; Cel.: 153941-0078 - info@verawines.com. ar - Av. de Mayo 769, CABA. Od ponedeljka do petka od 11.30 do 19.30 ure, v sobotah pa od 10-18.ure. POSREDOVANJA PATAGONIA Storitve Mana Cristina Breznikar Rant s.p. Vaš kontakt v Sloveniji. Osebna potovanja. Vzpostavimo stik med sorodniki. Pokojninski postopki, najemnine in več drugih storitev. E-mail: patagonia.storitve@yahoo.com OSEBNE NOVICE SOBOTA, 13. junija: Redni pouk na srednješolskem tečaju RMB, ob 15. uri v Slovenski hiši. Poslovilni večer rast XLIV v Slovenski hiši. NEDELJA, 14. junija: Procesija sv. Rešnjega telesa. Spominska proslava v Hladnikovem domu po slovenski maši. ČETRTEK, 18. junija: Z.S.M.Ž. San Martm vabi na sestanek v Domu ob 16. uri. SOBOTA, 20. junija: Spominska maša v španskem jeziku ob 50. letnici smrti msgr. Hladnika v cerkvi sv. Jožefa ob 19. uri. NEDELJA, 21. junija: Spominska maša ob 50. letnici smrti msgr. Hladnika v cerkvi Marije Kraljice v Slov. vasi ob 9. uri. Očetovski dan. PETEK, 26. junija: Vlado Kreslin na Pristavi ob 20. uri SOBOTA, 27. junija: Praznik slovenske državnosti. NEDELJA, 28. junija: Domobranska proslava v San Martinu po sv. maši. Vlado Kreslin na Pristavi ob 20. uri V Našem domu ob 13. uri kosilo upokojencev in prijateljev. Občni zbor v Carapa-chayu. SOBOTA, 4. julija: Redni pouk na srednješolskem tečaju RMB, ob 15. uri v Slovenski hiši. SOBOTA, 11. julija: Redni pouk na srednješolskem tečaju RMB, ob 15. uri v Slovenski hiši. SOBOTA, 18. julija: Redni pouk na srednješolskem tečaju RMB, ob 15. uri v Slovenski hiši. Letos na Ptuju DAROVALI SO V dobrodelni sklad Zveze slovenskih mater in žena je N.N., Capital, daroval $ 5.000,- spomin na starše. Bog povrni! V tiskovni sklad Svobodne Slovenije je N.N., Loma Hermosa, daroval $ 400,- v spomin Jožeta Možina. Bog plačaj! Prosimo, popravite V poročilu o 60. Slovenskem dnevu, ki je bilo objavljeno v naši številki 18-19, so na koncu izpadla imena nekaterih sodelavcev. Ti so bili sledeči: Povezava: inž. Daniel Jerman; oblačilna oprema: Cecilija Močnik Tašner, Brigi Leber Medvešček in Monika Zupanc Filipič; multimedia: Štefi Leber; scenski prostor: odborniki Doma; luči in zvok: Janez Filipič; in končno grafično oblikovanje: Mikaela Podržaj. Naročnike prosimo, da upoštevajo, prizadete pa, da nas opravičijo. Smrt V Ramos Mejii je umrla Pepca Habat roj. Javoršek (91). Naj počiva v miru! Nov elektronski naslov Za bolj uspešno delovanje smo se odločili, da ločimo elektronski naslov društva in tednika. Odslej naprej prosimo naše dopisnike, sodelavce, oglaševalce in bralce, da vso pošto na tednik naslovijo na: svobodna.ba@gmail.com Društvo Zedinjena Slovenija pa še v nadalje obdrži oba dosedanja naslova: esloveniau@sinectis.com.ar in pa esloveniau@ gmail.com Hvala za razumevanje. Uredništvo in uprava Svobodne Slovenije Tudi za letošnje leto Urad vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu vabi na prireditev »Dobrodošli doma«. »Letos se bomo srečali na Ptuju«, pišejo z Urada, » kjer bomo s pesmijo in plesom, prijetnim druženjem in z domačo kulinariko slavili slovenske korenine in skupno domovino. Vabimo vas na območje z najdaljšo neprekinjeno poselitvijo na Slovenskem: nad mestom je Ptujski grad z najbolj obiskanimi muzejskimi zbirkami na Slovenskem, v mestu vsaka stavba pripoveduje zanimivo zgodbo, pod mestom pa se nahaja najstarejša še delujoča vinska klet, ki hrani najstarejši vinski letnik. Ptuj vsako leto proti koncu zime postane slovenska pustna prestolnica, poleti pa njegove ulice oživijo s festivalom sodobne umetnosti Art Stays in glasbenim festivalom Arsana. Jeseni se poklonijo vinski kulturi in pesniškemu navdihu na Dnevih poezije in vina.« » Veselilo nas bo,« še poudarjajo na Uradu, »če boste v Slovenijo prišli že prej; na obisk sorodnikov, ogled naše lepe domovine ali pa vas lahko navdušimo z najavo nekaterih dogodkov pred sreča- njem.« Tako v Ljubljani, kot na Ptuju, bodo dejavnosti že v petek, 3. julija. Osrednja prireditev bo seveda v soboto, 4. na različnih ptujskih lokacijah. Poudarimo pa posebej popoldansko prireditev, kjer bodo, po pozdravu krajevnega župana in tudi ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu, g. Gorazda Žmavca, nastopili zbori, pevske skupine in folklorna združenja Slovencev po svetu. Med temi bodo na mestnem trgu, kjer bo postavljen velik oder, ob 17.10 nastopili dijaki letošnje RAST-i našega srednješolskega tečaja. Celotna prireditev se bo zaključila v večernih urah s koncertom Helene Blagne. Ves dan bodo na voljo tudi razna srečanja, razstave in delavnice, športno delovanje in gledališka dejavnost. Na razpolago bodo tudi vodeni ogledi starega mestnega jedra, gradu, okolice Ptuja, Ptujske Gore, Gorišnice, Juršincev in Muzej Janeza Puha ter mnogo drugega. Vse podrobnosti boste lahko poiskali tudi na spletni strani Urada (www.uzsz. gov.si) ali pa na strani prireditve: www. dobrodoslidoma.si SLOVENCI IN ŠPORT PLAVA KOT RIBA V ženski konkurenci najboljša slovenska plavalka ostaja Anja Klinar, ki je osvojila še četrti in peti posamični naslov. Začela je z osebnim rekordom 4:10,12 na 400 m prosto, le nekaj minut kasneje pa je suvereno slavila še na 200 m delfin. PADLE PROTI FRANCIJI Slovenska ženska rokometna reprezentanca je v prvi tekmi dodatnih kvalifikacij za nastop na letošnjem svetovnem prvenstvu na Danskem v Brestu izgubila proti Franciji z 20:27 (11:15). V DIVJIH VODAH Za slovensko reprezentanco v spustu na divjih vodah je še en uspešen dan. Kajakaš Nejc Žnidarčič ter Simon Hočevar in Blaž Cof v kanuističnem dvojcu so na evropskem prvenstvu v Banjaluki priveslali do naslova evropskih prvakov, na zmagovalni oder pa sta se s tretjim časom finala dvojcev uvrstila še Peter Žnidaršič in Luka Žganjar. NOVA POT OLIMPIJE Novi predsednik nogometnega kluba Olimpija Milan Mandarić se je takoj po Uradne ure za stranke v Slovenski hiši (atencion al publico) V pisarnah v Slovenski hiši (Zedinjena Slovenija, Du-šnopastirska pisarna, Svobodna Slovenija) smo na razpolago rojakom: ponedeljek, sredo in petek, od 12. do 18. ure. Hvala za razumevanje! Anja Klinar prihodu v Ljubljano sešel s predstavniki navijaške skupine Green Dragons ter jim predstavil kratkoročni in dolgoročni načrt delovanja pod novim vodstvom. Pogovarjali so se tudi o sodelovanju med navijaško bazo in klubom. Čeprav novi strokovni štab še ni znan, se je Mandarić še pred uradnim začetkom svojega delovanja v Ljubljani odločil za prelom s politiko prejšnjega predsednika in obnovil prekinjeni dialog z navijači. ROKOMETAŠI PRED ODLOČITVIJO Slovenska moška rokometna reprezentanca se je zbrala v svojem tradicionalnem taboru v Zrečah in začela priprave za zadnji tekmi proti Slovaški in Latviji, ki sodita kvalifikacij za nastop na evropskem prvenstvu prihodnje leto na Poljskem. Tekma s Slovaško bo tega 10. junija v Prešovu, tri dni pozneje v Velenje prihaja Latvija. Tod bodo živeli veseli ljudje! Slovenci praznujemo naš praznik, dan državnosti Zedinjena Slovenija vas vabi v soboto, 27. junija v Slovensko hišo Ob 19.15 sv. maša Poklon pred spomenikom Kulturni in družabni del večera Razveselimo se skupaj obletnice obstoja naše države!