Vodnik pri živinoreji našim gospodarjem in gospodinjam. v Živina je kmetijstva nar veči bogastvo. To je stara resnica. Treba je tedaj, de jo tako oskerbljujemo, kakor zasluži. Umna pridnost se pri živinoreji obilo spla-čuje. Nadjamo se, de bomo gospodarjem in gospodinjam, starejim in mlajšim, vstregli, ako jim nektere vodila v živinoreji podamo, kterih dosihmal v domačim jeziku še niso brali. Zlatiga denarja vredne bukve našiga g. Vertovca ^Kmetijska kemija"*) imenovane, zapo-padejo scer tudi v ti reci tako lepe splošne poduke, de jih večkrat pridno prebirati vsacimu kmetovavcu ne moremo zadosti priporočiti. AH nas vodnik se bo od druge strani v živinorejo vrinil, in to reč po mnogo-verstnih plemenih natanjko pretresel. Kar je v g. Ver-tovcovih bukvah razloženiga, je splošna podloga, na ktero naš vodnik svoje posamesne poduke opira. Začel bo z rejo goveje živine. Naša domača goveja živina se šteje k tistimu plemenu žival, ki prežvekje, zato ima čvetero razločnih želodcov, ki so s požiravnikam tako napravljeni in vredjeni, de kerma (futer), ki jo živina požre, pride večidel v 1. želodec (vamp), de se tam enmalo raz-meči; iz 1. želodca gre potem v druziga (avbico), ki tisti del, kteri se ima prež vekoveti, po požiravniku nazaj v gobec poda. Tu prežvekje živina vsak vgrizlej, in kader je zadosti prežvečen, ga požre. Zdej pa ne gre več v 1. ali drugi želodec, ampak, perva dva želodca na strani pustivši, smukne berž v 3. želodec (prebirav-nik"); tukej ostane med platnicami nekoliko časa, in gre potem polagama v 4. želodec (siršnik) naprej, kjer se se le pravo prebavljanje začne, kakor pri druzih živinskih plemenih in tudi pri človeku, ki imajo le en želodec, — Z vodo, mlekarn in sploh s tekočimi rečmi pa se ne godi tako; te grejo večidel naravnost skozi 3. želodec v četertiga. De se to gotovo tako godi, nam pričata 1. in 4. želodec. Pri mladih ži-vinčetih, kise sesajo, je 4. želodec (siršnik) veči kakor pervi (vamp), zato ker perviga želodca (vampa) mlado živinče skoraj ne potrebuje; pri odrašeni živini pa je 1. želodec (vamp) nar v-eči, zalo ker je začasna hramba vsiga povžltlga živeža razun vode. Pa emu je b ž i v i nore dniku vedi ti potreba? bo morebiti marsikdo vprašal. — Vodnik mu odgovori na to, de mu je zlo potreba, ker umen živlnorednik in kmetovavec mora saj nekoliko spoznati: kdaj je živina bolna? ali je malo ali hudo bolna? in prav je, ako *) Kmetijska kemija, to je, natorne postave in kemijske rasnice obernjeue na človeško in živalsko življenje, na kmetijstvo in njegove pridelke. Spisal Matija Vertovc — se dobi še v nekterih iztisih v Ljubljani v zalogi »Novic« po 40 kraje. Vred, List 2. ima tudi saj nekoliko zapopadka od zdravilstva. In zavolj tega vam pove vodnik : Pervič: de jesti in prežvekovati ni vse eno* Jesti pri goveji živini ne pomeni nič druziga, kakor kermo v vamp devati; to pa po svoji naturi požrešna goveja živina večkrat še tudi takrat dela, kader je že tako bolna, de sta se 3. in 4. želodec svojim opravilam odpovedala, to je, de živina več ne prežvekje. Iz tega se vidi, de tisti gospodar ali tista gospodinja, ki le na to gledata: ali živina še kaj je, se bosta večkrat goljufala, in bosta svojo živino za zdravo imela, čeravno je že bolna, ker, kakor smo ravno rekli, skušnja uči, de zna živina, čeravno še kaj je, že zlo bolna biti. Pervi in drugi želodec, v ktera živina kermo pervikrat spravlja, sta le malo občutljivi shrambi — in prav prav hudo mora z govejo živino biti, ako jed odpove. Večidel se bo bolna živina poprej prežvekovanju kakor jedi odpovedala. JVaj se tedaj kmetovavec iz tega tole dobro zapomni: 1) če živina še je, pa ne prežvekje več, je že bolna, 2) če ne prežvekje, pa tudi ne je več, je hudo bolna. Drugič: Ker kmetovavec zdej ve', de vse, kar ni tekočiga, pade v 1. želodec in ondi nekoliko časa obleži, in še le po prežvekovanju v 3. in 4. ali pravi želodec pride —- mu bo to tudi kazalo, de bolnim go vedam se morajo vse zdravila v tekočim stanu v gobec vlivati, de pridejo neutegama v pravi 4. želodec, kjer zamorejo zdravila še le svojo moč razviti. Kdor bolnim govedam zdravila v podobi št up ali scer bolj suhih reči daje, je sam kriv, ako zdravila, ki so padle v neobčutljivi vamp, ondi obleže , brez de bi pomagale. To je sosebno v naglih boleznih, kakor je napenjanje i. t. d., zlo napčno. Mislim, de zdej dobro razumete, de je kmetovavcu potreba, napravo čveterih želodcov in naturo prežvekovanja poznati. — Drugo pot bo vodnik dalje razlagal. (Dalje sledi.) — 12 - Vodnik pri živinoreji našim gospodarjem in gospodinjem. (Dalje.) Kazun tega, de ima goveja živina konec noge v dva parklja razcepljene, ima tudi, kakor vsa živina, ktera prežvekje, le v spodnji čeljusti sprednje zobe, namreč 8, zgornja čeljust nima clo nič sprednjih zob, kotčnjekov je pa v vsaki čeljusti 12 (6 na eni, 6 na drugi strani), tedej v obeh čeljustih skupej 24 kotčnjekov. Tele prinese večidel že seboj na svet na vsaki strani zgornje in spodnje čeljusti troje kotčnjekov, tedaj v vsim skupej 12 spodnjih kotčnjekov, — zraven teh pa tudi dva srednja sprednika. O enim ali dveh tednih po rojstvu predereta še dva sprednjika, to je, na vsaki strani srednikov eden, o dveh ali treh tednih spet dva (na vsaki strani eden) — in o treh ali 4 tednih prideta poslednja dva na vsakim kraji, tako de ima tele, en mesec staro, vsih 8 sprednjih zob. C eter ti, ali tudi tako imenovani pervi stanovitni kotčnjek pride od 6. do 9. mesca na dan, — peti (ali stanovitni drugi) se prikaže konec druži ga, ali o začetku 3. leta, — šesti (ali stanovitni tretji kotčnjek) pa konec 5. ali o začetku 6. lata, tako de ima govedo v 6. letu vse kotčnjeke. Ker pa vse sprednjiske in tudi tiste 3 kotčnjeke, ki jih je sesajoče tele na svet prineslo in se zato tudi mlečni zobje ali mlečniki imenujejo, govedo ob svojim času poredama pomeče, in namesti njih druge stanovitne dobi, je treba živinoredniku tudi to ve-diti, de spozna starost goveda. O začetku 2. leta spremeni govedo srednja spred-nika, o 3. letu dva, ki sta tema bližnja, o 4. letu spet 2 bližnja, in o 5. letu 2 krajnika. — 0 5. letu ima tedaj govedo vsih 8 spremenjenih ali stanovitnih sprednikov. Stanovitni sprednji zobje so širji, bolj lo-patčasti, in nimajo tako razločeniga vratu. Kdaj pa se začne sprememba spremenljivih spodnjih 3 kotčnjekov na vsaki strani spredne in zadnje čeljusti? Pervi ali spodnji kotčnjek se spremeni o 2. letu, —« drugi o 3. — tretji pa o 4. letu, t«ko de ima govedo o 5. do 6. leta vse stanovitne kotčnjeke; — o 7. letu se poslednjič spremenjeni kotčnjeki popolnama izrasejo, in o tem letu je tedaj tudi rast goveda dognana. Od 8. do 12. leta se ne vidi, de bi bili pri zdravih govedih kaj preveč oribani in škerbinasti, — po 12. letu se pa že skerbine pokažejo, zobje so tumpasti, in se majati začno; o 16. letu začno izpadati. Zdej je tudi čas, de se živina proč da, ker brez dobrih zob se ne more rediti, ako ravno skušnje uče, de so goveda pri skerbui reji starost 30 do 40 let dosegle. Slavni živinorednik Laner na Koroškim je pital enkrat eniga 43 let stariga vola s poparjeno kermo ter ga je čez poprejšno težo za 140 funtov odebelil. Scer skušnje kažejo, de od 100 telet jih po boleznih 5 pogine od poroda noter do odstavljenja, — od tega časa noter do 3. leta pa 2 od sto, pozneje pa 12 od sto. Po 3. letu in tako naprej tedaj nar več goved počepa. Zdej pa še nekaj zastran zob pri goveji živini, kar je vsakimu živinoredniku vediti potreba. Goveji sprednji zobje so že po natori tako slabo v čeljust vtaknjeni, de se radi majejo. Kakošen razloček je v tem med konjskimi terdno zasačenimi zobmi in pa med rahlo vtaknjenimi govejimi! Kdor ni tega nikdar vidil, bi še ne verjel ne. Zato pa še tudi zobje pri več gobčinih ali tudi druzih boleznih, če le dlasna (zobje meso) nekoliko svoje kreposti ali moči zgubi, majati začno. Nikar naj se tedaj kmetovavec zavoljo tega prikazka preveč ne vstraši, — po odpravljeni bolezni se bo prešla moč dlasne vernila in zobje se ne bojo majali več. (Dalje sledi.) List 4. Vodnik pri živinoreji našim gospodarjem in gospodinjem. (Dalje.) Iz različnima obraza zob se da starost goved nar gotovši določiti. Scer pa so se nektere druge znamnja, ki pa niso tako gotove, kakor une. Krave dobijo po vsakim teleta en obroček (jrinko) na rogovih. Ker večidel o 3. le'tu pervo tele imajo, se doštejejo številu obročkov na rogu še »5 leta, in tako ee vgane starost krave. Je krava jalova ostala ali eno leto ni teleta imela, je prostor med obročkama veliko veči od navadniga. Je pa krava zvergla, se obroček le malo vidi. Pri bikih se prikaže pervi obroček o 4. letu, in potem zaporedama vsako leto eden, ki se do 8. leta večidel očitno vidijo. Kar scer vunanji obraz celiga života vtiče, so vpadene sanjci, globoke nadočesne jamice, siva dlaka okoli sanje in ušes, bolj viseče ušesa, okd brez bistro-sti, okorna hoja brez praviga življenja —• znamnja starosti. Vender vse te znamnja ne povejo tako gotovo števila let, kakor zobje in spremembe na njih. Plemena goved se ločijo v 3 verste, eno pleme je tisto, ki je na gorah doma, drugo v dolinah in tretje je tisto, ki je mešan ca iz perviga in druziga. Nar imenitniši dolinske plemena so: holanško, poljsko (podoljsko) in ogersko. Ogersko pleme je be-losive ali černkasto sive barve, ima velike gladke rogove, visoke noge, posebno ž lahno meso. se da dobro ispitati in je za vprego pripravno. Ce bi ogerske goveda tudi za mleko tako dobre bile, kakor so scer dobrih lastnost, bi ne bilo plemena na svetu, ki bi ogersko prekosilo. Ravno tacih lastnost so tudi poljske (^podoljske) goveda, ki se od unih le v tem ločijo, de nimajo tako dolzih rogov in bolj nizke noge. Med goratimi plemeni so nar imenitniši: S taja rs k o iz Mircne doline (Miirzthal) , Svaj carsko iz Švica, Berna in Freiburga, in pa Tir oljsko. Šta-jarska krava iz Mircoe doline je nar boljši krava za mleko, in ker je meso tega plemena posebno žlahno, in so tudi voli za vprego po Ogerskih naj pervi , se zamore reči, de so na Avstrijanskim goveda tega plemena nar boljši. Le škoda,, de se že težko dobe goveda tega čistiga plemena. Scer pa na Štajarskim zlo obrajtajo in po pravici — Mariahofniško pleme, ki je tudi za mleko posebno dobro. — Švicarsko pleme je zavoljo obilniga mleka in žlahniga mesa sloveče. — Tir oljsko pleme je zavolj mleka obrajtano, pa nima žlahniga mesa, ima posebno debelo kožo, zato se na videz med vsimi plemeni nar hitrejši odebeli, in tudi pri slabi piči ne shujša berž. Ce samo na meso in loj gledamo, bi tedaj ogersko in poljsko živino na pervo stopnjo postavili, — če pa gledamo na obilnost mleka, na žlahnost mesa in pripravnost za vprego, bomo Švajcarskimu in Štajarskimu plemenu prednost dali, — za gorate kraje, kjer ni preobilne kerme, je pa posebno Tirolj-sko pleme pripravno. (Dalje sledi.) List 6. Vodnik pri živinoreji našim gospodarjem in gospodinjem. (Dalje.) Včasih se telica, kadar je leto stara, že pojati začne. Pojajo se domače krave vsaki Jetinski čas. Po-jatve čas terpi 24 do 48 ur, in o S ali 3 tednih vnovič nastopi, ako ni krava breja postala. Ker je pa telica, eno leto stara, se premlada in preslaba za močne tele(a, naj si umen kmetovavec, ki si hoče lepih in močnih goved prirediti, dobro zapomni tiste skušnje, ktere uče, de naj se telice majhne rodbine še le po plemenu puste, kadar so poldru- *) Divje goveda se plemene o jeseni (mesca kimovcain ko-zoperska), ko so 15 do 18 mescov stare) tele sesa 2 do 3 mesca pri materi na paši. g o leto, srednje rodbine kadar so dve leti, velike pa, kadar so blizo poltretjiga leta stare. Tista misel, de, če se pervimu pojanju ne zadosti, krava potem jalova postane, je o ti mladosti jalova misel; velikoveč je gotovo, de pušanje premladih te-lic po plemenu, je veliko krivo naših slabih goved* Umnim živinorednikam mende ni treba, tega na daljo dokazovati. Otročja starost ni za pleme. *) Ko je 9 mescov breja krava se obravila, se po-jatev zopet o 3 ali 4 tednih prikaže, ako se je teliček zgodej odstavil in krava dobro pitala. Ali — predin nista 2 mesca pretekla, naj se krava nikar vnovič po plemenu ne pusti. Krava stori praviloma le 1 tele. Do 12. leta naj se pušajo krave praviloma po plemenu; prestare pokvarijo rod, kakor premlade. Natora se ne da siliti; in če se sili, rodi medle pri-siljence. Ker od eniga teletenja do druziga večidel 11 mescov preteče, bi se znalo na eno kravo do 12. leta 11 ttlet rajtati; ker se pa vselej ne obreji, se zamore — po mnogih skušnjah — sploh na eno kravo le 9 telet šteti. Ali pride več telic ali junčkov na svet? Skušnje uče, de je število obojiga spola zlo edino, ako ravno se na eniga bika za celo leto 80 do 100 krav rajtati zamore. » Po velikosti rodbine se zamorejo teleta v majhne, 40 do 60 funtov težke, — v srednje, 60 do 80 funtov teške, — in v velike, 80 do 100 funtov teške, razdeliti. Nar veči teleta store krave Švickisga in Friškiga rodu. Krave začno večidel še le po 3. teletu obilo molžo dajati, in skušnje uče, de tudi perve 3 teleta so manjši od poznejih. Za to umni živinorejci pervih 3 telet za rejo ne obderže. Po Šulčikovih skušnjah prinese krave, ki so kot telice le 2 do 4 tedne sesale, slabe le 35 do 48 funtov teške teleta na svet, — teleta od krav, ki so poldrugi ali 2 mesca sesale, so vagale pa 60 do 80 funtov. Velik razloček! ki nam očitno kaže, kako natora umno ravnanje obilno poplačuje. Ali našim navadnim gospodarjem se ne da nič kaj dopovedati. Oni ravnajo, kakor se jim zdi brez pre-mislika, brez prevdarka, češ: „kar bo, bo! de le danes en krajcar vlovim" — za povzdigo svoje živinoreje in za prihodnji stanovitni veči dobiček jim ni *) Tisti živinorejci, ki že telice z 1 letam po plemenu ženo, se bojo morebiti s tem izgovarjali, de reko: de tudi divje goveda že o 15 mesca po plemenu gredo. Ali te popraša-mo: ali tudi scer naša domača živina tako živi, kakor divja? aH se tudi divje krave v eno mero molzejo in se jim moč jemlje, kakor domačim? ali so tudi nase krave tako močne, čverste in zdrave, kakor divje? ali niso veliko bolj omehkužene po hlevih, molži i. t, d. od divjih? Slab gospodar, ki tega ne prevdari! 26 nič mar. V tem leži eno poplavnih vzrokov naše ve-čidel slabe živine. (Dalje sledi.) List 10. Vodnik pri živinoreji našim gospodarjem in gospodinjem. (Dalje.) Teleta rasejo tako, da noter do 12. tedna vsaki dan čez 1 fant na teži pridobijo. Navadno se rajta, da sesajoče teleta vsaki dan za poldrugi funt težji postanejo. Ravno te skušnje pričajo, da mleko, ki ga tele en dan posesa, 4 bokale ali okoli 10 funtov znese; — potem takim se ceni 8 bokalov ali 20 funtov mleka pri sesajočim teletu za 3 funte mesa. Je tedaj cena mleka in telečjima mesa znana, seda lahko prerajtati, kaj več dobička donese: ali teleta dolgo ali malo časa sesati pustiti. Teleta, za rejo določene, naj sesajo 6 do 8 tednov, — ne za rejo take pa nar manj 8 do 14 dni. Komur je na tem ležeče, si velike goveda za-ploditi, ima v tem, de jih dalje časa sesati pusti, gotov pripomoček v dosego tega namena. Skušnja je to do dobriga poterdila. Dokler junčki še sesajo , se dajo z nar večim pri-dam rezati, zato ker se rana takrat nar lože in nar hitreje zaceli. Kdor pa hoče močne vole za vprego imeti, jih ne sme pred, kakor o drugim letu, rezati dati. V nekterih krajih ^postavim tu in tam na zgornjim Šta-jarskim) režejo tudi eno leto stare telice zato, de žlahnejši meso dajo. Se teleta zgodej odstavijo, se morajo obilo rediti s posnetim mlekarn, otrobi, z brašnam ali debelo moko, ali z mučkano repo in žlahnim senam. Hočeš teleta dobro »pitati , ne smeš skop biti, da bi jim zraven sena ne pokladal tudi otrobov ali moke. Kar boš dal, to boš dobil. Na Stajarskim, kjer imajo, kakor je sploh znano, posebno lepo govejo živino, ravnajo s teleti večidel takole: Teleta ne za rejo sesajo 2 do 3 tedne, potem jih prodajo brez daljne reje mesarjem. Teleta za rejo sesajo 6 do 8 tednov, potem jim pokladajo do 1. leta poparjeno mešanco iz nar žlahnejšiga sena (drobu) in otrobov ali zmletima ovsa, vsak dan 3krat. Poleti jih ženo na dobre paše, ki so v zavetju pred hudimi vetrovi. Po plemenu jih navadno konec druziga leta puste, — pozneje telice rade jalove ostanejo. Ako so jalove, jih v nekterih krajih (Flori-an, Voit*berg, Teufenbaoh, Judenburg) rezati dajo, da se potem naglo odebelijo in posebno dobro meso dajo. (Dalje sledi.) List 15. Vodnik pri živinoreji našim gospodarjem in gospodinjem. (Dalje.) Kar klajo ali ker m o goved vtiče, skušnje umnih živinorejcov uče, da goveja živina za vsaki cent svoje teže 3 fante in pol sena vsaki dan potrebuje; ako se ji pa druga kerma poklada, mora njena teč-nost toliko izdati, kolikor izda gori imenovani polče-terti fant sena. Seno velja sploh za merotečnosti druge piče. Ako tedaj, postavimo, da govedo 3 cente vaga, potrebuje na dan 10 funtov in pol sena; če je 5 centov teško, ga potrebuje 17 funtov in pol; ako je 7 centov teško, 23 in pol. Samo po sebi se razume, da tolikošne piče goveja živina na dan potrebuje, da se pri dobri moči ohrani in mleka daje. Pitavna živina mora pa več piče dobivati. — 1 cent sena ali druge piče, ki za 1 cent sena zaleže, da 16 bokalov mleka. Ako se pa živini sirova (frisna) klaja, to je, trava ali detelja poklada, je mora 3 krat več, kot suhe, dobivati, zato ker 100 funtov sirove (Trišne) trave zaleže le za 25 funtov sena. Po tem se lahko prerajta, koliko živina po svoji mnogoverstni teži na dan sirove klaje potrebuje namesto suhe. Kadar se goveji živini pozimi repa, pesa ali scer korenike pokladajo, je treba, da živina vsaki dan zraven imenovane mehke piče tudi polovico suhe klaje dobiva, da se ji dostojno vamp napolne in se živina dobro počuti. Se poklada živini pozimi seno in slama, naj se ji daja polovica vsaciga; to ni predobra, pa tudi ne preslaba piča. Se redi živina v olarijah, žganjarijah, sladkornih fabrikah, naj se ji zraven mehke piče poklada vsaki dan po velikosti živine 5 do 10 funtov sena ali slame. Stelje potrebuje goveja živina, če se stanovitno v hlevu redi, vsaki dan 8 —12 funtov, —ako na pašo hodi, 5 fantov. Za eno govedo se rajta na leto 30 centov stelje. V hlevu potrebuje živina na široko 4 — 5 čevljev prostora, podolgama pa 10 — 12 čevljev. Visok naj bo hlev 10—12 čevljev. Gorkota v hleva pozimi naj znese po Romirjevim gorkomeru 15 stopinj, — za molzne krave in mlado živino pa 2 stopnji več, tedaj 17 stopinj. Mer zel hlev jemlje kravi mleko. S samo pičo še ni vse o-pravljeno, da bi krava veliko mleka dajala. So krave, kakor smo že rekli, ki so po svojim rodu (_sorti) za molžo posebno dobre; —po tem je potreba še obilne tečne klaje, potem dostojne gor kote hleva, potem snažnosti suhiga hleva in snažno s t i živine po koži in na vimenu, — in čiste iz-molže do zadnje kaplice vsaki dan dvakrat ali trikrat. Veliko kmetovavcov je, ki tega ne vejo, da je nemarna dekla dostikrat tega kriva, da krava manj mleka daje, za to ker vimena ^posode) čisto ne sprazne. Poslednje mleko je nar boljši in nar bolj mastno; ako to zaostane, zabaše mlečne cedila v vimenu, pomanjša molžo in napravi bolezni v vimenu. (Dalje sledi.)