Ivan Glinšek 90-letnik
Ivan Glinšek se je rodil leta 1894 in te aprilske dni preživlja svojo devetdesetletnico. S štiri-najstim letom si je iz rodnega kraja Praprotno pri Hrastniku šel služit kruh kot rudar, da so doma lažje prehranili 12 lačnih ust.
Ko se je začela I. svetovna vojna je bil že vojak in prav za svoj rojstni dan, 28. aprila 1915. leta je bil na ruski fronti ra-njen in postal je 80-odstotni in-valid.
Leta 1919 so vojni invalidi v Ljubljani organizirali svoje društvo in v njem dramsko sku-pino v kateri je igral tudi Ivan. Med tem se je v obrtni šoli izu-čil za krojača, kasneje pa je dobil dovoljenje, da v artilerij-ski vojašnici, (danes vojašnica Ljuba Sercerja), prodaja vsa-kodnevne potrebšfiine voja-kom in njihovim starešinam
V Mali vasi, v sedanji Ulici Prvoborcev, si je zgradil hiSo, kamor se je preseli! z ženo Te-
rezijo in sinom Mirkom, roje-nim 1924. leta v Srednji vasi pri Kamniku, po katerem se pio-ščad v KS Urška Zatler imenuje Glinškova ploščad Mirko, sin edinec, je šel v partizane že leta 1941, padel pa je avgusta meseca leta 1943, blizu Treb-nja, kot kurir štaba Gubčeve brigade. Pri Glinškovih sta na-mreč stanovala predvojna ko-munista Albin in Marica Kovač * in to ni ostalo brez vpliva na Ivana in njegovega sina, ki bi lahko, če nifi drugega, razna-šala govorice kdo Albina obi-skuje ali kdo pri njih prespi.
Ko je Mirko odšel v partizane se je Ivan povsem posvetil vprašanjem, kako pomagati si-nu in slovenskemu narodu, da bi osvoboditev prišla čimpreje, njegov edinec pa živ domov. Seveda, ta skrb ni mogla ostati skrita domačim izdajalcem in Ivana so Italijani že leta 1942 odgnali v internacijo.
Ivsn Gllniek • tvofo drugo žmno.
Po končani II. svetovni vojni se je Ivan med prvimi zavzel, da se je v Stožicah zgradila parti-zanska grobnica in da so vanjo prenasli posmrtne ostanke ti-stih posavskih borcev in bork, za katere se je vedelo kje so bili pokopani. To je bilo veliko delo na katerega je Ivan še danes ponosen.
Pri izgradnji porušene do-movine in kasneje je bil Ivan Glinšek aktiven vsepovsod. Kar 25 let je bil tudi predsednik in-validske    organizacije.    Leta
Foto: O. R.
1973 mu je umrla skrbna, mir-na in skromna žena, kateri je ob grobu spregovoril tudi on, kar je zelo verjetno edinstven primer. Pred leti se je ponovno poročil in zdaj v pozni jeseni svojega življenja, še vedno ži-vahen v mislih, pod težo svojih let pa že nekoliko utrujen, živi v Kadilnikovi ulici.
Ko mu čestitamo ob 90-letni-ci mu posavski aktivisti nekda-nje Osvobodilne fronte kliče-mo: Ivan, drži se!
STANE KOMAN