«1 I Posamezne Številke* Navadne Din 1’—^ ob nedeljah Din 1*50. .TABOR* izhaja v*ak dan, razveu nedelje in praznikov, ob 1&. vri s datumom naslednjega dne ter stane mesečno po pošti D 12*50, za in o* temstvo U 20*50, dostavljen na dom P 14*—, na izkaznice D12*50l inserati po dogovoru. Naroča so pri upravi »TABORA*, MARIBOR, Jurčičev« ulica štev. i Poštnina pta&ana v §©5©vinf. v—-i" u«ia'ji*..cra^iiv:nHwac2a| Posamezne Številke) Navadne Din 1*—> ob nedeljah Din 1*50. UREDNIŠTVO m nahaja v Mari* boru, Jurčičev« a), št. < L nadstropje. Telefon interurb. H. 276. UPRAVA se nahaja » Jurčičevi ulici it- 4, pritličje, desno- Telo-fon it. 24. — SHS poštnocekovul račun Štev. 11.787. Na aaročila brca deaari* so na •žira. — Rokopisi ta ar vračaj*.. Leto: IV. Maribor, petek 25. maja 1923. Številka: 116 Federalisti in zunanja politika. Na zunanji politiki smo zainteresirani Vsi brez razlike plemen in strank. Pred zunanjim svetom stojimo kot državna enota; v tujih očeh smo hočeš-nočeš centralizirani, kajti ni mogoče, da bi vsaka pokrajina posebej določala svoje razmerje do sosednjih držav. V zunanji politiki ne gre za nič drugega kot za to, da varujemo mednarodne tpmelje, na katerih sloni naša država. Zato si morajo biti vse odgovorne stranke (plemena itd.) v svesti, da imajo pod sabo le en' mednaroden temelj in če bi si vsaka volila svojega, potem mora država v najkrajšem Času razpasti. Naši konfederalisti se sami zavedajo, da mora imeti država ria zunaj le eno isuverenlteto, in pred njo riaj se vkloni suvereniteta posameznih konfederiranih državic. Dr. Horvat, ki Pod Avstro-Ogrsko ni delal konfedera-tivnih načrtov, dasi so bili tam daleko Potrebnejši in upravičenejši, je nedavno objavil od Radiča inspirirani načrt o konfederativni ureditvi sedanje države. 'Ta načrt, ki seveda velja lo teoretično, ker je v najboljšem slučaju, da bi namreč res prišlo do »sporazuma«, zgolj Predlog ene strani, ki niu manjka predlog druge strani, brez katerega ni kompromisa, (t. j. edino mogočega izhoda), ta dr. Horvatov načrt vsebuje tudi predlog o samo enem ministrstvu zunanjih zadev, »pod katerega spadajo vsi naši konzuli in1 poslaniki v tujih državah«. Seveda bi bilo tudi tu uveljavljeno načelo separatizma. Srbi naj bi se brigali v prvi vrsti za Grčijo, Bolgarijo, Albanijo, Turčijo in Romunijo, dočim hi Hrvati vzeli v zakup poslaništva v Italiji, Avstriji, Nemčiji. (Slovenci pa bi najbrž dobili vpliv na Siam ali pa morila celo na sveto nebeško monarhijo. Tega seveda dr. Horvat ne pove). Če bi zunanja islužba obstojala v samem vidiranju potnih listov in v sklepanju trgovskih zvez, hi se najbrž razdelitev interesnih sfer -dala izvesti. Toda to 3* delo konzulatov, ni pa stvar diplomacije. Naša diplomacija bi morala zastokati v mednarodni oziroma meddržavni Politiki strogo enotne smernice. Ne smelo bi se zgoditi, da hi n. pr. v slučaju kakega diplomatskega boja med Francijo in Nemčijo naš poslanik v Berlinu, ki bi bil Hrvat, dajal drugačne izjave kot bi lih dajal pariški poslanik Srb, a Slovence pri poslaništvu v Vatikanu bi presenetil svet s tretjo izjavo, ki bi bila v nasprotju s srbsko in hrvatsko. Zunanja Politika ni opereta, temveč odgovorna igra, pri kateri je treba dobro paziti na lastne in' — kolikor moaroče — tudi na tuje karte. Enotna zunanja politika je za državo conditio sine qua non, osobito pa Se za male države, o katerih še vedno velja basen o ovci in volku. Izgledalo bi, da bo Radičev blok molče ali odkrito priznal sedanje glavne smernice 'zunanje politike, ki so zlasti važne v 2 točkah: 1. mednarodno-politič-na stabilizacija srednje Evrope v smislu Male antante, 2. sodelovanje z zapadni-mi državami za varnost evropskega miru (ki za sedaj sloni na veljavnosti mirovnih pogodb). Radič je v zadnjem času podal več izjav zunanjepolitičnega značaja, da se ne oziramo na njegovo pisare-nje v »Slohod. Domu«, kjer vpleta v svojo republikansko politiko samega — kralja Velike Britanije. Te izjave nam pričajo, da federalistični blok smatra tudi najvitalnejša mednarodno - političrta vprašanja za osebno iri strankarsko zadevo. Radič misli, da niora tudi tu »se-Parirati« in da ne strte priznati na pr. Male antante, ker ni bil ort med njenimi ustanovitelji, kakor noče priznati kraljevine, če iii o n enak kralju'. :' Ne ho m o poHavIjali1, ta? Je povecfal 0 zunafijih zadevah aa shojena fitodu S Revolucija v Bolgariji? Slamholijskij zbežal iz Sofije. — Glavno mesto v rokah' revolucionarjev. — Vse * vesti še nepotrjene. M:'? Beograd, 24. maja. (Izvirno.) »Prepo- retirant minister se je rsvnokar Jlame-rod« objavlja sledečo brzojavko iz Skop- raval podati v Sofijo. Policija ga je od-lja: Glasom vesti, ki oficijelno še niso pravila v kraj,, ki je zaenkrat Se. tajen, potrjene, je bil Stambolijskij prisiljen Aretacija ministra Tulakova jj vzbudila zapustiti Sofijo. Revolucij>marr.i odbor, velikansko senzacijo, ker je o njem znaki se je polastil oblasti, jo obsodil vse no, da je bil eden izmed. &aj uglednejših vaditelje zemljoradniške stranke na članov Stambolijske vlade. Govori se, da smrt ter to sporočil tudi StiUttbolijskemu. je vzrok aretacije iskati v oVolžitvah o Ministrski svet je imel predvčerajšnjem defravdaciji državnega denarja. Tulakov v rojstnem kraju. Stambolijskoga Sejo. je stal zelo blizu organizac;ji makedon-Med sejo so oboroženi kmetje zastražili stvujuščih. vse vhode v vas ter skrbeli za varnost, Beograd, 24. maja. »Preporodi poroča Sofijska policija je ukrenila .vse.potreb- iz Stipa, da je občinska uprava vasi \]a-no, da vzpostavi zopet red in mir v dr- d im ir o v izročila okrajni upravi v Paleski žavi. 18 bolgarskih eraričnih strojnic, ki so jih Beograd, 24* maja. Iz Sofije poročajo: poslali občini bolgarski komitasi. To bi Pred tremi dnevi je bil aretiran na po- bilo znamenje, da je Stamboljskega boj staji Sarambei, proga Sofija-Plot;s biv- proti makedonštvujuščim vedno bolj ši finančni minister Marko Tulakov. A- uspešen. ;• •; •. r, < . . , Ostavka profesorjev ne bo sprejeta. Beograd, 24. maja. (Izvirno.) Med sojo dalje je bilo sklenjeno, da «e bivSi dvorec narodne skupščine je imel sejo tudi mi- črnogorskega kralja Nikite spremen: v n istrski svet, na kateri je razpravljal o narodni muzej. Posebna komisija, mora demisiji srednješolskih profesorjev. De- zbrati vse predmete, ki so bili last bivše misija bržkone ne bo sprejela. Kaj se bo črnogorske dinastije ter jih prodati timu ukrenilo, da se ostavka prepreči, še Tli muzeju. # . sklenjeno. Minister Trifunovič je dobil Beograd, 24. maja. Včeraj so so profe-nalog, da še enkrat prouči svoj predlog sorji tukajšnje filozofske fakultet« izja-glede ureSitve profesorskega vprašanja vili solidarne s srednješolskimi profo-ter nato poroča ministrskemu svetu. Na- sorji. Pred volitvijo skupščinskega predsednika. Beograd, 24. maja..(Izvirno.) Ker se sklenjenega nič definitivnega ter še raz-danes obhaja praznik sv. Cirila in Mirto- pravlja vedno še o znanih kombinacijah, da, ni bilo seje narodne sknpSčiiie. Juvri Vprašanje predsedstva bo na vsak naje na dnevnem redu volitev predsednika, čin rešil radikalni klub, ne pa vlada. Glede oseb, ki prihajajo v postov, še ril Kongres nemške dermatološke družb© v Mlonakovem. Monakovo, 22 .maja. (Izvirno.) Včeraj kongresa zastopniki iz Beograda, Skop-se je vršila v veliki dvorani anatomične- lja in Maribora (dr. Robič). Program je ga instituta slovesna otvoritev 13. kon- zelo obširen ter obsega skoraj vse panoge gresa nemške dermatološke družbe. Ude- dermatologije in siplilalogije. Posebno ležba iz vse Nemčije in sosednih držav je zanimiva bodo poročila o zdravljenju ogromna. Med udeleženci je tudi več ,la- sifilide z bismutom, ki se je uporabljala poncev. Iz Jugoslavije SO se lidvde/.ili nrvič. nrl Tfranpnznv Snzpran in Tjevntliti. udeležili prvič od Francozov Sazerac in Lcvaditi. Italijansko-jugoslovenska konferenca odgodena. Rim’, 23. maja. (Izvirno.) Nadaljevanje zasedanja jugoslovensko-italijanske paritetne komisije, ki je bilo določeno za dne 25. maja, je vnovič za nekaj časa od-godeno. i Izmena brzojavk med Baldwinom iri Mussolinijem . Atentati na varšavske redakcija. Varšava, 23. maja. (Izviruo.) T>ani>s zvečer je bil izvršen atentat na redakcijo narodno-demokratskega »Rzecz Pospoli-ta« in organa zmerne levice »Kurijer Pc.l-ski«. Ena bomba je eksplodirala v uprav-ništvu ter je povzročila večjo škodo, drugo bombo pa, ki je bila položena na stopnišču pred uredništvom »Gazete Porarie«, je nek urednik pravočasno opazil t:r jo uničil. Rim, 23. maja. (Izvirno.) Angleški mi .... nistrski predsednik Baldwin je posial Sklepi kongresa ameriških socialistov, italijanskemu ministrskemu predsedniku Newyork, 23. maja. (Izvirno.) Na so-Mussolinijn brzojavko, v kateri .nu spo- cijalističnem kongresu Zedinjenih dr-roča, da je prevzel vlado ter izraza upa- žav je bila sprejeta resolucija, ki poziva nje, da se bodo prijateljski odnošaji med vlado, naj vrne vsem političnim kaznjen-obema državama v bodoče ohranili in še ceni svobodo, nadalje protestira resolu-bolj poglobili. Mussolini je odgovoril v cija proti preganjanju socijalistov v sov-posebni brzojavki, v kateri zagotavlja, jetski Rusiji ter naproša sovjetsko vlado, da si bo vedno prizadeval, da ohrani do- naj opusti svojo protisocialistično posedanje prijateljske odnošaje ter spora- litiko. zumno sodelovanje obeh vlad. Mednarodni poljedelski kongres' v Parizu Iz angleške vlade. Pariz, 23. maja. (Izvirno.) DaneS je T . ... .. _• .. bil otvorjeri v Parizu mednarodni polje- London, 23. maja. (Izvirno.) »Da:ly de]skj koHgreg oB številni udeležbi dele-lsews< poroča, da so vsi elani dosedanjega gatov iz razli6nih' držav. , kabineta pripravljeni prevzeti ista mesta v novi vladi. - ; .5: ' »• .^'^r BORZA. ' A- *.,' . v.. w CuriH, 24. ffiaja. Sklepni tečaji:, Pariz Ametika In Sovi angleški premlel-. - 35.90, London’ 25.65, BerUn] 0.01, Praga Pariz, 23. maja. (Izvirno.) Glasom po- 16.555, Italija 26.70, Newyork 353,87, Du-ročil »Newyork Heralda« je .bilo y Beli naj 0.0078 ena osminka, žig. krone 0.007825-, hiši imenovanje Bakhvina ^prejetg z Budimpešta 0.10 ena osminka, .Varšava aajdušegjea ig odoljja^aajeia. j ’ '«. O.CflJ, folija .4.65, Beograd 5.8125. , Bororigaju, kjer je hrvatski narod vpre-< . gel v germanske službe irt »obsodil« vse evropske države izvzemši Nemčijo iri Rusijo. Radič je danes odgovoren le na znotraj, paCo njegove izjave značilne le za smer našega »federalizma«, nikakor pa ne za zunanje-politično orientacijo našega celokupnega naroda. V svojem zadnjem govoru se je Tede* ralistični (konfederalistični. avtonomisti- 5 čni... br... br..) prvak zopet dotaknil zunanje politike. Diskusija o tem je seve-r da popolnoma svobodna iu nikomur ni1 prepovedano, da se ne sme ogrevati na pr. za zvezo naše države z Brazilijo inM Chile. Tokrat Radič ni povzdigoval Nemčije in Rusije, temveč je delil svojo hva- lo Italiji iti Britaniji. Mussolini je po ; Radičevem mnenju pacifist in noče rasne politike. (Kdo je v Italiji bolj bojevit iril | kdo bolj podčrtava raso kot fašisti'?).! Mussolini je imel sploh srečen dan » Radičem. On vodi »čovječansko, huma« i nitarno politiko«, Britanija in Italija pri-! pravljata blok miru. (Ak to ne smrdi pO Radičevem bloku »sporazuma« z afgani-' stanskim Brogradom?) Radič seveda ne vidi, da je italijanski fašizem čisto impe-. rijalisticna smer, čijc cilj je nadvladi: italijanske rase na Ad.riji in v balkanskih!, državah. Ne vidi, da Italija noče niti *1'h' šati o pacifizmu, ker bi sicer ne prise-j gala na fašizem. No vidi tudi pojavov preorijentacije na angleški strani, ki nen izvira iz kakih idealističnih motivovJ marveč iz razočaranja angleškega vele-' kapitala nad nasledstvenimi državami.) Slep je za to. da bi utegnila italijansko^ britanska zveza poseči tudi po naših m©-1 jah. pa je skrajno naivno, če jo Hrvati!' pozdravljajo bolj navdušeno nego An« gleži. . ; ' Konstatiramo to kot jasen dokaz, da? se- Radičeve »smernice« ne krijejo z na-< čeli, ki jih zastopajo v zunanji politiki države Male antante. Federalisti po* zdravljajo blok, ki je naperjen proti na-l šim pravicam na Jadranu, ne naglašajo pa potrebe, da se proti temu bloku ojačS blok malih držav, ki bo branil sedanjoi državno razmejitev v Srednji Evropi. C!* ganski potomec Radič .ie poln ■ portumz-« ma: ukloni' s<* pred Nemci, ukloni predi Italijani in Angleži, povsod se laska, priJ lizuje, hvali »čovjefianstvo«. vse pa preJ soja z razgleda na zagrebškem Kap^O^ lu. V isti sani hvali italijanski pacifi^ zem iri grozi Italijanom, da jib pomečel v morje, če pridejo v Dalmacijo. Akfl* bodo Italijani prišli v Dalmacijo, ne Jhc* to morje dišalo po zagrebški kavarni* marveč se bo treba narodu »noprijeti nal smrt in življenje. Za tak slučaj pa a el zadostujejo Tnropoljci z srcneralissutiiuJ som Radičem, temveč je treba'postavi™ nasproti Italiji (Angliji in event. NemčijiH za njenim hrbtom) ne samo strujeri. Mio^l ten odpor vsega jugoslov. uarodn. ampaS tudi odpor Male antante in Francije. , ^ O kakih enotnih smernicah feder^IČj stičnega iri unitarističnega dela naših litičnih življev ne moremo govoriti. N* tej podlagi si lahko zamišljamo, kako Si| izcledala skuntia zunanja politika kori federacije SHS. Kaosu na znotraj sledil kaos na zunaj. Smejali bi se. »pact fisti« tiste sorte kot sr> Mussolini iri gleški kouzervativci. Na slovenskih jah bi oživelo vprašanje »reklifikacij« »plebiscitov«, v Dalmaci ji pa bi se ogIa4 sila. »pravica rimskega, imperija«. Županj nja politika, ki ne računa z veljavnjostjO mirovnih, pogodb, je tako opašna notranja politika, ki se upira 'ria trenutffa strankarske uspehe in podpira ria moč sredobežrie sile. □ □ onr rom Naroiaite ,Jadransko Stražo*! 1 ULB.iL.cm.raxi □ aaSSreilF' TSS&& ' ' . , '»TSBOBi.’ 'MflVibor; 25. niaja 1923.^ .s Volitve v Španiji. Razmere na Španskem so za nas prava »španska vas«. 0 nedavno izvršenih volitvah v Španiji i>ovzamemo iz ruskega tlnevnika »Rulj« sledeče poročilo: Zgodovinske izkušnje nam kažejo, da 3e v Španiji postalo naravnost zakonito: iPri volitvah zmaga vedno le ona stranka, ki je v trenutku na vladi. Ta »olitični zakon so potrdile tudi zadnje volitve, ki So se vršile dne 29. aprila. Pokazale so, kako nepotrebna je pravzaprav volilna procedura, napram' kateri jo ljudstvo docela ravnodušno. Od 410 poslancev jih je bilo 146 izvoljenih brez protikandidata, vsled česar so tudi volitve niso vršile. Na ta način so prišli v parlament poslanci štirih velikih oblasti: Kordovc, Mursije, Luga in Almcrijc. Liberalni ministrski predsednik markiz d’ Aljupemas, ki je bil na vladi tudi 1. 1916, a se takrat ni vmešaval v volilno borbo — kar jo s'ke-1 raj osamel pojav v zgodovini španskega parlamentarizma — sp je tokrat zatekel k previdnosti svojih prednikov in je ukrenil vse potrebno, da zagotovi zmago vladni stranki. Tako je na pr. enostavno razveljavil 500 volilnih glasov konzervativnih merov in članov municipialnih' fcvetov ter jih nadomestil z vladnimi pristaši. Zato je bil volilni izid skoraj natančno tak, kakor ga je pričakovala vlada. V novi zbornici razpolaga vlada z večino 205 poslancev, dočim je opozici-jorialcev skupaj 170. Vzlic vsem preventivnim ukrepom pa Iso nastopila tudi razna nepričakovana iznenadenja. Sem spada zmaga socialistov v Madridu, ki so dobili v španski prestolici 5 mandatov; med drugimi je Iiil izvoljen stari, sloviti voditelj španskega socializma Pablo Iglcsias. Vladni Usti skušajo to dejstve razložiti po svoje: inrnogo volilcev je od nezadovoljstva nad prejšnjo vlado, ki je zakrivila poraz španskih čet v Maroku (1.1921), glasovalo Ea skrajno opozicijo. ' V prestolici Katalonije, Barceloni, 'so bile volitve še prav posebno zanimive. '[Predvsem je tu že od nekdaj gnezdo re-volucijonarnih pokretOv, ki se sedaj izražajo v močnem sindikalnem' gibanju, ■dočim je ostalo prebivalstvo zelo naklonjeno federalizmu (regionalizmu). Delavske skupine se volitev sploh niso udeležile, s čimer so hoteli sindikalisti pokazati, da jim je vseeno, kaj dela španski parlament. Slično stališče je zavzela že ‘par mesecev poprej »narodno-socialisti-čna stranka« (partido social popular), ki |3e izjavila v svojem manifestu, da sc ne ‘udeleži volitev, češ, da »v Španiji ni garancije, da bi se idejna borba vršila po-tvsem svobodno« in tudi zato, ker »se iPapake parlamentarizma niso nikjer odstranile v samem' parlamentu, ampak iJr,ven njega«. Zato »bi bilo nelogično, če bi hoteli priti v parlament, dasi vsak dan Poglašamo, da je parlamentarno delo brezuspešno«. V Barceloni so se udeležile volitev samo tri stranke: zmerni rogioria-,3isti (avtonomisti!), skrajni federalisti, ki tvorijo stranko z nazivom »katalanska Poslednji pčzdrav. Spisal Ptujski. ;f To je"vse lepo in prav. Ali zdi se mi, ida človek prejkotne teh vprašanj ne bo Jnikdar tako točno rešil, da bi bil vsak (dvom izključen. Če pa bi se enkrat zgodilo, da bi padla tajnostna koprena in bi tee pokazala našim očem čista resnica v 'vsej svoji lepoti ali pa tudi grozoti, te- j fdaj bi Izgubilo, življenje tisti mističen čar | Iki mu daje dobršni del vsebine in vred-ihosti. Podobno bi bilo tekmi, pri kateri | je izid povsem naprej gotov, j Priznati sicer moram, da kot zdravnik, V vednem boju z uporno snovjo, proučevanju teh važnih vprašanj nisem posvetil zadostne pozornosti. Kam vodi Haron duše, ko se ločijo od telesa, in kaj se z njimi godi tam onkraj Stiksa, o tem fem bolj malo razgrabljal. Mnogokatoro umiranje sem videl, no gledal sem v smrti Ivedno le zaključek materijclnega življenja vsled naravnega ali nasilnega izčrpanja življenskih sil. Pred kratkim1 pa sem prisostvoval u-Juiranju, ki me je globoko ganilo, ter mo Jmočno prisililo, da sem začel razmišljati •jo bajnem’ kraljestvu, kjer naj bi živele jiduše svoje prekogroKno življenje. Delo- • fvalo hi name umiranje kot tako, nego (Oseba umirajoče ift okolftofiti, v katerih’ fee j$ zgodila ** ' ^ aktivna Stranka« in radikalni republikanci, od katerih si je priboril mandat znani španski republikanec Leru. Kakor kažejo dogodki v Barceloni in Bilbao — dveh središčih Španskega re-volucijonarnega pokreta — nastopajo v Španiji zelo resni procesi, ki jih parlamentarne volitve skoraj niti ne kažejo. V obeh mestih, ki sta središči španske industrije, je zadnja leta nekoliko ponehala razredna borba, ki je bila tam vse-kdar zelo ostra; v novejšem času pa je političen terorizem narasel iznova iri dobil nevarne oblike. V marcu tl. je bil u-l)it v Barceloni agilni delavski organizator Salvador Seghni, temu so potem sledili drugi atentati. Razvijati se jo začelo tudi fašistovsko gibanje po italijanskem vzorcu, čigar cilj je energična borba proti revolucijonarnemn sindikalizmu. Zelo značilno je tudi to, da so španski listi nedavno objavili vest. da se namerava kralj odreči prestolu. Da ta vest ni bila prazna raca, priča to, da se je sam kralj čutil dolžnega objaviti demanti, v katerem' naglasa, da bi bil njegov odstop v tem kritičnem1 trenutku navadno dezerterstvo. Taki glasovi, ki jih mora sam kralj popravljati, nam pričajo, da ni mogoče Soditi političnih razmer na Španskem na podlag! volilnega izida, ampak da rujejo pod parlamentom resni social-no-politlčni procesi. Politične vesti. * Radičevska poplava v Prekmurju. Minulo nedeljo je prišlo menda osem ra-dičevskih poslancev in drugih agentov Radiča v Prekmurje ter priredilo celo vrsto shodov. Republike sicer niso še prinesli, pač. pa cele koše obljub, češ, da se Radič sedaj pogaja s srbskim kraljem, ki mu bo prepustil hrvatske in' 'slovensko dežele. Po Radičevem zavezniku dr. Korošcu so neusmiljeno udrihali, češ, da pri prihodnjih volitvah Radič že namlati tudi Korošca. * Verifikacijska debata v narodni Skupščini se je vršila zadnje dni in je bila le v toliko zanimiva, ker so radikalci menda pod vplivom Radičevih blodenj na binkoštni pondeljek občutili naenkrat potrebo, da ne izvrše v verifikacijskem odboru sklenjenega nasilja nad demokratsko stranko. Tam so, kakor znano, sklenili razveljavljenje dveh demokratskih list (timoškega in črnogorskega volilnega okrožja) v celoti,,ker sta bila nosilca teh dveh list po mnenju radikalcev dva moža, ki bi po zakonu ne bila upravičena do pasivne volilno pravice. Demokrat dr. Kumanudi je v obširnem govoru utemeljil nepravilnost sklepa verifikacijskega odbora. Poslanec Nastos Petrovič (radikal) je predlagal, naj se ne uničijo celo liste, ampak naj se mesto nosilcev obeh list, ki nimata pasivne volilne pravice in je njihova izvolitev neveljavna, vpokličejo najmočnejši srezki kandidati. Poročevalec verifikacijskega odbora je usvojil ta predlog. * Iz verifikacijskega odbora. V sredo 23. tm. je odbor razpravljal o odložitvi Bil sem baš zatopljen v misli o neodpravljivi pristranosti, s katero deli že rojstvo samo bodočim ljudem tako neenake dote telesnih in duševnih sposobnosti, ko nekdo naglo sunkoma pozvoni. Koj nato pridrvi v ordinacijsko sobo težko sopeč simpatičen, kakih deset let stari deček v poguljeni obleki. »Gospod doktor!« je pričel močno deh-| teč, skoraj jokaje. Beseda mu je v grlu zastala. »Gospod doktor!« je nadaljeval čroz nekaj trenutkov, ko je prišel zopet do diha. »Prosim’ vas, — papa vas prosi —-naša mama je težko bolna. — Prosim vas, da jo pridete pogledat. Bojim se, da bi nam umrla.« — | Potolažil sem ga z zagotovilom, da •mamiej ne bomo pustili umreti in' da pridem takoj k njim na dom. Ko mi je nato povedal naslov njihovega stanovanja, se je s pogledom, polnim hvaležnosti poslovil. — »Pa da pridete prav gotovo, gospod doktor,« je še enkrat pri vratih boječe zaklical. Stanovali so v četrtem nadstropju stare hiše v ozki, stranski ulici, nekaj nad pet minut od mene proč. Zarumenela vizitnica na durih je razodevala ime, priimek ir* poklic stanovanjskega glavarja. Bil je uradnik nižjega čina. Odprl mi je visokostasen, nekoliko skrivljen mož nedoločljive starosti, tem-1 mandatov onih’ poslancev, ki so bili izvoljeni v po dveh okrožjih. Dr. Korošcu se je Ha podlagi čl. 85 vol. zakona priznal mandat za vol. okrožje Maribor-Celje, za ljubljansko volilno okrožje je vpoklican posestnik .Tos. Nemanič. Dr. Luki nič se je odpovedal liško-krbavskemu mandatu ter je obdržal zagrebški; v liško-krbav-skom okrožju stopi na njegovo mesto dr. Giorgje Brankovič iz Otočca. * Radikalci slepomišijo naprej. Na eni strani pošiljao vedno znova svoje e-misarje k Radiču in se pogajajo z njim, na drugi strani pa minister Markovič v narodni Skupščini (v nočni seji od 23 na 24. tm.) izjavlja, da nimajo radikalci z Radičem nikakega sporazuma in da delajo svojo politiko. Na eni strani je isti Markovič v isti seji obdolžil Davidoviča razbitja državotvorne fronte, ker je š*»l na znani zagrebški kongres, na drugi 6trani pa isti radikalci gredo še dalje nego je čel Davidovič in se pogajajo z najhujšim nasprotnikom edinstvene države. Težko jo, no zapisati na naslov tak’h slc-pomišarjev imena, ki ga zaslužijo. * Aretirani bolgarski minister. Na postaji Sarambej (proga Sofija-Plovdiv) jc bil aretiran bolgarski finančni minister Turlakov, ki se je vračal v Sofijo. Aretacija je vzbudila v Sofiji veliko senzacijo tem bolj, ker je bil Turlakov eden najuglednejši član' kabineta Stambolij-skega. Aretacija je baje v zvezi z raznimi zlorabami in s prenaglim obogate- li jem v položaju fin. ministra. Trdi sc tudi, da jo bil v ozkih stikih z makedon-stvu juščimi. Dnevna kronika. Železnica Murska Sobota—Ormož. Gradbena dela te takozvanc prekmurske železnice so v polnem teku. Nasipna dela od Murske Soboto do Mure so končana in1 že v kratkem bodo končana tudi enaka dela od Mure do preko Ljutomera, ter od Ormoža proti Pavlovcem. Na celi progi dela danes krog 1090 delavcev, kar je že s stališča zaposlenosti naših ljudi velikega pomena. Veliko delavcev je Srbov in Rusov. V lanskem proračunu odobreni kredit mil. dinhrjev bo kmalu izčrpan in nujna potreba je, da se čim prej spravi pod streho novi državni proračun ter v njem nadaljni krediti za gradnjo železnice. Ako se to ne zgodi že tekom julija, bodo nekega lepega dne zastala vsa dela ter bo utrpelo prebivalstvo in država veliko gospodarsko škodo. Lani se je neprestano brigal za stvar ts-kralni poslance dr. Kukovec, sedanji «fi-cijelni zastopniki ljudstva, klerikalni poslanci, pa očividno nimajo interesa na stvari. Zahtevamo, da store svojo dolžnost in storijo vse, da ne pride nadaljevanje gradnje železnice v nevarnost. 0-kvujni zastopi ljutomerSk', ormoški in gorpjeradgonski ter pnzadrte večje občine so opozorili merodajna mesta na položaj ter jih pozvali, da se za zadevo zavzamejo. nozelenkastcga, drobnega, na prvi pogled odurnega obličja. Pozdravil me je hlapčevsko ponižno z jokavim glasom: »Oh, hvala lepa, gospod doktor, da ste prišli! Ali — bojim se, da smo vas prepozno poklicali!« 2e sem imel na jeziku trde besede: »Čakate, dbklcr vam smrt v grlo ne sili. Potem pa'zahtevate v svoji naivni nemarnosti, da naj zdravnik čudeže dela.« Tedaj pa sem zapazil skozi mračno o-zvnčje poleg odimljenih kuhinjskih duri štiri otroke v dbzdevni siarosti od treh do desetih let. Zadnji je bil tisti, ki je prišel pome. Stali so v vrsti po velikosti drug poleg drugega. Prvi in zadnji sta bila dečka, v sredi deklici. Plaho, kakor mlade lastavke ob hudi uri so zrli vame. Večja dva sta pritajeno ihtelR, kakor da razumeta resnost položaja. Požrl sem ob tem prizoru trde besede, ki so mi bile na jeziku in vprašal sem z mirnim sočutjem: »Kako dolgo pa je že bolna Vaša soproga? Saj menda jc bolnica vaša soproga, ne li?« »Da, da, gospod doktor, moja žena jc,« je odvrnil s stisnjenim’ glasom. »Pred enim mesecem' se je hudo prehladila, tako da je obležala. Šibka pa je že bila prej. Nekaj dni je tedaj ležala ter se je zdramila z domačimi zdravili. Potem pa je — Agrarni urad v Murski Soboti raz« puščen. Ministrstvo za agrarno reform« je razpustilo agrarni urad v Murski So« hoti. Njegove agende prevzame maribor« ski okrožni agrarni urad. Osobje bo po-razdeljeno na druge urade. — Odbor za prenos kosti Ivana Endl’-cherja naproša vse one, ki so prijeli nabiralne pole, da nabirajo prostovoljn® prispevke za prenos mučeniških kcfsti, d® te nemudoma pošljejo predsedniku bora g. Evgenu Lovšinu, Ljubljana, Mb klošičeva c. 15. Nadalje naznanja odbof vsemu nacionalnemu občinstvu, da ira®* zalogi še nekaj številk »Glasa Juga«, ® jih je izdala takratna srednješolska onda-dirta. Aktualna vsebina teh številk 30 obenem tudi lep spomin na takratno jugoslovansko gibanje. Cena posamezni številki je 10 D. Izšla sta le dve številki* Naročajo se pri g. Viktorju Zalar, Ljubljana, Sv. Petra c. 26. Prosimo tudi vs« one, ki so sodelovali pri takratnem' dijaškemu gibanju, da sporoče svoje naslove g. Lovšinu in da se udeleže pogrebnih' svečanosti, ki so bodo vršile dne 2. junij3 v Ljubljani. — Odbor. — Izgubljen potni list. Katarina Kuz-nič iz Dubrave iz preloškega okraja ift izgubila v Čakovcu svoj potni list za Severno Ameriko z drugimi potrebnimi dokumenti in potrdili ter ček na 25 dolarjev in vozno karto za parnik. Ker jc mogoče, da bo najditelj poskušal ček vnovčiti, opozarjamo vsakogar, naj se pred nakupom čeka prepriča, če je ponudnik res pravi lastnik, sicer pa naj ga prijavi najbližji oblasti (orožniški postaji). — Opozorltev delavstvu! Poslaništvo naše kraljevino v Madridu javlja, da v zadnjem' času prihaja v Španijo mnogo naših delavcev iskat dela. Ker je v Španiji velikanska brezposelnost, se ljudstvo opozarja, naj nihče ne hodi tja in n0 dela sebi in 'našemu poslaništvu nepotrebnih stroškov. — Železniška nesreča v Vuzenici. Pr* večernem koroškem' vlaku, ki voz! i* Vuzenice krog 18. ure, se je v Sredo pripetila nesreča, ki je zahtevala človeško žrtev. V zadnjem trenutku je prihitel n® kolodvor 261etni sodarski pomočnik Ant. Ratisnoj. V hipu, ko se ja začel vlak premikati, je hotel pred lokomotivo prekoračiti tir. Bil pa je tako neorcvidert, da je prišel pod lokomotivo, ki ga je več metrov daleč vlekla za seboj. Nezavestnega so prepeljali v Maribor, kjer ga j0 rešilni oddelek prepeljal s kolodvora v bolnico. Zdravnik je ugotovil poškodovan jo lobanjo in pretresanje možganov. Kljub takojšnji zdravniški pomoči je ponesrečenec danes ponoči umrl, brez da bi bil še prišel k zavesti. — Davek na lovske puške. Finančno ministrstvo namerava uvesti nov davek — na puške. Davku so podvržene vse lovske puške. Davek plača gospodar za vse puške, ki jih rabi ali nosi njegovo osobje* bodisi služabniki, lovci, gozdarji in drugi* Ob volitvah obljubljeni klerikani raj 00 kaže vedno jasneje. Kmalu bomo imeli tudi davek na klobuke, Čevlje in bogv« kaj še vse. vstala, čeprav še ni bila zdrava. Prisilila se je zavoljo otrok. Tako se je ^ dni vlekla okrog po hiši kakor megl* brez vetra,« »To ni prav, to ni prav! Tako zanemarjenje se često hudo maščuje,« sen* pripomnil jaz resno. »Res je tako, gospod doktor,« je prip0’11" nil mož. V njegovih besedah sta s® j*' ražala bol in obup. —- »Silil sem jo, bi šla k zdravniku. Ampak ona je odi* šala in odlašala, češ, kakor je bolezen *s. ma prišla, tako bodo tudi sama odšla-k'' vidiš, je dejala, da komaj lakoto Pfe.Sj]a njamo, zdravniki pa stanejo in zdr*' ._ so draga. Počasi bo že bolje. Tako j* šlo, da jo nocoj po noči kri bruh*'^ . danes zjutraj zopet. Podobna jc že n° smrti kakor življenju.« ( . Stopil sem v sobo, kjer je ležala 00 - niča. Ovenelih, voščeno-belih lic je ^ na postelji slonečega na vzvišenem viS!; 1 ju. Skaljeni pogledi njenih udrtih °C1 bili strmeče uprti tja nekam v H€<‘° daljo. Okoščencle ročice je imela n* dejo sklenjene v molitev. Mehanično ,i prigibaln nemirne prste. _ V sobi, v kateri jo spalo, po P0S , sodoč vseh šest oseb, je bil zatohel vz. ■ zopernokislega okusa. Oprava « pos nino vred jo pričala o skromnih r.i« 1 rah, ki so vladale v družini* Ko sc • približal postelji, je bolnica bii nila glavo napram mejit u»- ** bi m3 'tt*nDor,-'Z3. mjnraztf, VI X B O HO Stran t) Reven dljak-akademik, Kateri študira v inozemstvu iri se pripravlja za drugi rigoroz, nima sredstev, da bi si nabavil potrebnih knjig, zato vljudno prosi nobra srca, da so ga usmilijo in mu polagajo! Zelo bode hvaležen in vsaka Najmanjša vsota bo dobro došla. Vpošlje ■naj se na upravo »Tabora« in sicer do 15- julija. — General Le Rontie v Novem Sadu. oni je obiskal frao os’ i general Le Ronle, ki se mudi v Beogradu, Novi Sn.c„ Ogledal si j."> vojaško letališče ter k. (■tlje časa razgovarsal z našimi oil- ih Vesti z onim., *i so bili za časa tv**-•°vnc vojne v francoski službi. Ž r.jego-*°vim obiskom je v zvezi tudi zgradba ,°varne letal v Novem Sadu, ki nam bi j0 Ogradila najbrž Francija v obliki pobila. Po ogledu vseh naših naprav mu ^ Priredil oficirski zbor v hotelu »Ma-Zlia« južino, nakar se je general vrnil v Pograd. * Žrtve bikov. Sedemdesetletni pastir 4'ita Vukimir v Bcgeču je na binkoštno b&boto kakor običajno, gnal svojo čredo pašo. Med drugo živino mu je bil iz* JPčen v varstvo tudi bik, ki je bil zelo ®ud. Starček je moral že večkrat pobegniti pred njim. Tudi tokrat sc je bik, ta-*°j ko ga je opazil, zakadil proti njemu, olarček sc mu ni mogel več umakniti in ®lk ga je nabodel na roge ter ga z vso “do treščil ob zemljo, tako da mu je strl nekaj reber in mu prizadejal več teških jutranjih poškodb. V brezupnem stanju ? prepeljali Starčka v novosadsko bol-?lr'0- Zdravniki nimajo upanja, da bi o-kreval. — Drug tak slučaj se je pripetil eka dne v Novemsadu. Nek mesarski isti ^0lUočnik jo gnal čredo ovac na paSo. 5tl°Vca se zate^a m°d krave. Ko jo hotel odgnati od krav nazaj k čredi, . . le zapodil proti njemu bik, ki ga prej ..5 °Pazil ter ga podrl na tla. Zlomil mu j .n°8o in nekaj reber. Prepeljali so ga 01 v bolnico, bika pa v’ mesnico. fc, Senzacljonelna aretacija madžar- • e®* Vohuna v Bratislavi. V Bratislavi 7 te dni aretiran nek Anton Blatony JZ r>udinipešte, ki jo brez potnega lista Prekorači} mejo. Vabil je češkoslovaške drzavljane k vstopu v madžarsko armado- Več oseb je že odpotovalo v Nngyka-™zso. Pri zaslišanju je izjavil, da je nabiral samo godbenike. Predati je bil sodišču, ki bo postopalo proti njemu v smi-Mu zakona o zaščiti države. 3DŠ! Krajevna organizacija 'JDS v Ljutomeru ie imela v torek 22. trn. izredni ob-zbor, kot nadaljevanje zadnjega red-občnega zbora, ob lopi udeležb! čla-0v- Po podanih poročilih o delovanju in Političnem poročilu urednika Spindler- V je izvolil sledeči odbor-: notar (Ir. Stojan’ predsednik, dr. M. Slanjko P°dpredsednik, Miroslav Marš tajnik, Zelinko blagajnik, Janko Horvat Pran j o Lubej odbornika, Jože Jelov-in' Ciril Miki namestnika. Delegat je M. Stanjko, namestnik Fr. Seršen. ■ rBanizacija bo raztegnila svoj delokrog ,v okoliške občine in osnovala ta >15 nekaj j^°vih organizacij. i3*raz njenega obličja kakorkoli izpreme-bil. i, (f Preiskal in pretipal som jo in spoznal jtakoj, da tu človeška umetnost več ne izda. |y njenem telesu jo bila le še betvica življenja. Njeni dnevi so bili šteti, mo Soče tudi že ure. V tistem’ trenutku sem pomislil na .otroke, ki so plaho ostali ob kuhinjskih ! durih iti imel sem občutek, kakor da gle dam splašene konje, ki drvijo v divjem’ nevzdržnem teku naravnost proti grači j brezskrbne, nevarnosti ne sluteče dece. Že , ^idiš neodvračljivo nesrečo, ki se mora1 zdaj pa zdaj zgoditi. Groza te spreleti, dih ti zastane in bolesti se tl skrči srce... »Ni pomoči...!« je Vzdihnila z ubitim, komaj gc slišnim glasom’. Zazdelo se mi je, da brni v tem vzdihu , “O mala iskrica upa in poskusil sem i bolnico potolažit} s slabotnimi, brezus- pešnimi besedami. »Ah! Nič ne bo! Z menoj gre bi kori- cu. Vedno bližje in bližje prihaja ari smrti. Ne bi fee ga bala! — Ali moji 'uroči, moji otroci! — Ubogi črvički!« i. 3e dahnila počasi, pretrgoma. Mariborske vesti. Maribor 24. maj* 1932. m Himen. Poročil se je na Bledu g. Janko Zorko, uradnik tukajšnje Mesine hranilnice z gdč. Betko Kav.nikovo i Bleda. Bilo srečno! m Prihodnje porotno zasedanje mariborskega porotnega sodišča se vrši dne 11. junija. Doslej je ugotovljenih 10 slučajev, skupno pa bo krog 15 razprav. m Glasbena Matica. Sinoči so bili prebivalci Jenkove in spodnje Gosposke ulice najbrž prijetno iznenadeni, kajti o-krog pol 23. ure se je razlegalo krasno petje po zraku. Moški zbor Glasbene Matice je namreč priredil podoknico svojemu tajniku, g. Zorkotu in njegovi mladi ženki, ko je prvikrat prestopila prag svojega novega domovanja. Začetek je bil lep, naj jima tudi bodoči dnevi teko tako mjrno in skladno. m Na naslov vodstva bolniških bla-gajeh v Ljubljani. Blagoslov centralisti-stične uprave v Ljubljani čutimo mi v Mariboru tudi pri bolniški blagajni. Uslužbenstvo in delavstvo mora plačevati visoke svote v blagajno, od nje pa nima drugega nego sitnosti. Znani so nam' nujni slučaji v katerih so naši zdravniki zahtevali od Ljubljane za člane dovoljenja za zdravljenje, za zobovje, proteze itd. Tz Ljubljane pa ni nobene rešitve, ali pa pride ko je že prepozno. Sicer pa je vse zdravljenje bolniške blagajne več ali manj iluzorno, Olau mora redno plačevati, zdravi pa se ga »na hitro roko«, samo da se ga odpravi, Nekateri člani plačujejo v blagajno Jota in leta lu bi z denarjem', ki ga vplačajo, lahko šli v najboljše sanatoriji', ko pa pride potreba seči po pravicah, ki jih nudi članstvo, se zdravijo s praški. Ves sedanji sistem je slab, najslabše pa je, da ima tudd za nas glavno besedo Ljubljana. Zato je splošna zahteva članstva, naj se ves sistem preuredi ter naj se severna Slovenija loči od Ljubljane. Trebi pa jo obračunali tudi z birokratizmom, ki ni nikjer dober, najmanj pa pri takem zavodu. Dokler se to rte zgodi, bo bolniška blagajna sama sebi namen, ne pa Mahom, ki plačujejo težko prisluže.u stotake. m’ Atelje »Makart«. Zadnjič smo nekoč poročali, da je lastnik fotoateljeja »Mi-kart« v Slovenski ulici Nemec, kakor pa doznavamo je g. Vladislav Biesik, lastnik ateljeja Slovan. Njegov oče je bil Poljak, mati Hrvatica, soproga pa je Čehinja. G. Biesik je obenem tudi član Slovenskega obrtnega društva in Češkega kluba. m Novo zbirko knjig je nakupila »Ljudska knjižnica«. Tokrat je posebno zastopana dramatika; tako si je knjižnica nabavila zbrane spise slovitega nemškega dramatika Gerharda Hauptmanna, drame M. Maeterlincka in drugih modernih dramatikov. Na novo je dobila »Ljudska knjižnica« več romanov znanega pisatelja Karla Gjellerupa, Tudi slovenski oddelek je postal bogatejši za celo vrsto odličnih knjig, ki so doslej manjkale. »Ljudska knjižnica« se vedno bolj izpopolnjuje in postaja pravo kulturno ognjišče v našem1 mestu. m Ljudska univerza. Prihodnji pon-deljek bo ob pol 8. uri v mali kazinski dvorani literarni večer. Mladi, doslej še neznani pesnik g. Tone Seliškar recitira pesmi iz svoje zbirke »Bliskavice«. Pristavljamo, da recitator til identičen z avtorjem pesniške zbirke »Trbovlje«. Vsi, ki se zanimate za literaturo, pridite v obilnem številu! m Predavanje o domači umetnosti. Na povabilo Zgodovinskega društva bo pre daval dne 25. maja ob 8. url zvečer v mariborski veliki kazinski dvorani pokrajinski konservator g. dr. Stele o umetnosti na Slovenskem. Predavanje bo pojasnjeval s skioptičnimi slikami. Meseca a prila je isti gospod predaval v Ptuju kot gost ondotnega Muzejskega društva in je bilo mestno gledališče, v katerem se je vršilo predavanje, do zadnjega kotička polrib ukaželjnega in za umetnost vnete ga občinstva. Upamo, da tudi Maribor ne bo zaostal za Ptujem. Vstopnina bo prav skromna; za sedeže I. do ITI. vrsto 5 D, za ostale sedeže 3 D, In’ za stojišča po 1 D. Predavanje je namenjeno pro slavi 20 letnice Zgodovinskega društva. m’ K predavanju o Hašt umetnosti, ki so vrši — kakor poročamo na drugem mestu — v petek, pristavljamo, da so vstopnice na razpolago pri slugi Studijske ■križanje, kazitto. I. aadstronie ia pred predavanjem pri blagajni. Opozarjamo ponovno na kulturno važnost tega predavanja in pričakujemo kar najobil-nejši obisk. m Predavanje o astronomiji. G. polkovnik Phillipovid je priredil ,i.uoči ko 5. piedavanje iz astronomije, 3v’ez iznač-stvo je ena najmogočnejših vod. ki povzdiguje duha in ga vodi iz nižini vsakdanjega človeškega življenja v neskončne kozmično prostore. Samo človek, ki se je poglobil z ljubeznijo v čudeža neba, more reči, da je njegov svetovni nazor zgrajen na trdnih temeljih. Zato moramo popularizacijo te lepe znanosti le pozdraviti. G. predavatelj 'j, iii dober popularizator, če bi Si zasn val predavanja bolj sistematično in ako 'A na delal raznih skokov, ki nimajo z astronomijo nič skupnega. Sinočnje predavanje je bilo v tem oziru ponesrečeno; njegove »meditacije* o somnabulizmu, zlasti pi oiie o ženski modi, so bila docela fia.impstna. Predavanje bi ne smelo trajati več kot eno uro, dočim je predavatelj mučil poslušalce dve uri. Pokrajine na mesecu jo opisal zelo živo, dasi mesioma nadležno gostobesedno. »Fantastičriost« So je kazala v načinu njegovega pripovcduvaaja, dočinf je glede dejstev ostal v splošnem na stališču sodobne astronomsko vede. Predavanje o mesecu bi tedaj bilo prav zanimivo in v kulturnem oziru potrebno — mnogi ljudje namreč v svoj ;m pojmovanju vsemi ra še vedno čakajo Kopernika in Nevtona, zlasti pri nas, kjer n liče ne piše o astronomiji, »kraljici znanost5«, — toda predavatelj bi se moril temeljito pripraviti in ostati resen. Na že« tki okus preračunani »ocvirki« odbijajo resnejše poslušalce. Tudi njegov jezik ni ravno Goethejev. Mučna in odbijajoča, cčem škodljiva je rdeča luč v dvorani. Toliko zaradi tega, ker se je o predavanjih začelo govoriti tudi v javnosti. — 1-n's. m Docent dr. I. Matko se je vrnil od dociranja y Pragi in ordinira zopet v Slovenski ulici št. 4 ob naznanjenih urah. m Izpit za plesnega učitelja jr napra vil pred državno komisijo c Beogradu s prav dobrim uspehom dne 15. t. m naš rojak g. Jakob Pečnik. Izpila se ;;e vde-ležilo 14 kandidatov in kandidatinj, od katerih so ga položili trije z odliko, dva pa sta padla. m Mestno dravsko kopališče (Ob bregu) je — kakor nam poroča mestni magistrat — zopet odprto. m Kavarna v mestnem parku. Pri lepem vremenu dnevno koncert od pol 17. do pol 19. In od 19. do 24. ure. Sladoled in domače pecivo. m Avstrijski železničarji. Okrajno glavarstvo nam piše: K notici »Avstrijski železničarji *— kurji tatovi* v št. 115 Va šega cenj. lista blagovolite vzeti na znanje, da pridejo avstrijski železničarji vsi v Maribor z železnico. Na postajah Sv. IIj in Pesnica je izstop prepovedan in so te postaje od orožništva zastražene. V mariborsko okolico prihajajo torej avstrijski železničarji še le iz mesta Maribor. Ker pa ima večina teli železničarjev civilno obleke, je ugotovitev identite le pri izhodu v mesto mogoča. m Nesrečen skok z vlaka. V park-ka-varni uslužbena 17-letna Rozalija Vidovič sc je v sredo popoldne peljala v Hoče. V vlaku je našla neko prljatejico, s katero se je po ženski navadi tako dobro zabavala, da je pozabila izstopiti, ko je vlak obstal, še-le, ko se je vlak zopet pre mikal, se je spomnila, da ima vozni li stek samo do Hoč. Hitro je pobrala svoje stvari ter skočila #vozečega vlaka. Pad la pa je tako nesrečno, da si je zlomila ključno kost ter desno pleČnico. Rešilni oddelek jo je prepeljal v mariborsko bolnico. m Požar pri Franzu. V Sredo, dne 23 maja krog 21. ure je nastal v Franzovi autogaraži na doslej še nepojasnjen na čin ogenj. Vsled vročine je eksplodiral tudi sod bencina. Monter lvarl Levat iri mehanik Karl Loschnig sta se trudila, da bi ogenj pogasila in rešila vsaj najdra gocenejše stvari. Pri tem delu sta dobila opekline po rokah, prsih iri glavi. Rešil ni oddelek je oba obvezal ter prepeljal v bolnico. Gasilci, ki so prihiteli z novo brizgalno na lice mesta, niso stopili akcijo, ker so domačini medtem1 ogenj že pogasili. m Otrok radi nepazljivosti varuhov ponesrečil. Minuli torek je bil na Tržaški cesti povožen’ triletni Slavko PuplS. Vez nik se otroku, ki je bežal čez cesto, ni mogel več izogniti in tako je otrok piMel XC8 in dofeU y§č težjih ppškodb, tako, da je moral v bolnico. Kritno nasi varrw‘i hinja Zora Pupis, ki se je, mesto, da bil i pazila na tako prometni cesti na otroka*! razgovarjala s svojo prijatelji 20 ter po-4 slušala vojaško godbo. Ovadena je radi tega državnemu prrivdništvu. V zatH njem času se je pripetilo že več takih slučajev. Zato opozarjamo občinstvo na ' to, da se bo proti vsakemu krivcu uvedlo sodnijsko postopanje. m Tatvina koles. Doslej neznan uzmo-vic je na zadnjem živinskem sejmu U- | kradel mesarju Karlu Verglezu iz Rač njegovo kolo, ki ga je pustil stati na sejmišču ob nekem drevesu brez vsasega nadzorstva. Prod nakupom se svari! m Roparski napad, o katerem smo31 poročali v eni zadnjih številk, je že razvozi jun. Dotičnemu mesarskemu pomočniku, ki je trdil, da ga je nekdo oropal, je njegov prijatelj, ko je opazil, v kako »nevarnem« položaju je »oropani«, odvael uro in listnico ter mu druzega dne prine- ( sel vse na dom’. Ker pa je toliko govorili o roparskem napadu in vznemirjal poli- t cijo, je po tem srečnem izidu preiskave poklonil večjo svoto za dobrodelne na- , mene. , Narodno gledališče. Repertoire: « v | Četrtek, 24. maja: Zvesti tovariš, C. | j Petek, 25. maja: zaprt. Sobota, 26. maja Hasanaglriica, B. pro- S mijera. M Kultura in umetnost! x VII. umetniška razstava klubi har« v veliki kazinski dvorani je odprta ■ od 20. maja do 4. junija ob delavnikih od 1 10. do 18. ter od 15. do 18. ure, ob riedt- i ljah in praznikih pa od 9. do 14. ure. Ker ’ gostujejo na tej razstavi ljubljanski j metniki, združeni v klubu »Vesna«, pozi- < vamo našo javnost, da jo pridno postča, , Gospodarstvo. ■» ^ g Tedenski živinski Sejem v Zagrebri 23. maja. Sejem je bil dober. Mnogo se je kupovalo za Avstrijo. Cene: voli domači la 15-17.50 D, Ila 11.50-13.50, lila 8 d® 8.50, bosanski Ha 10—12.50, lila 8—8.50r krave la 12.50—14, Ila 10—11.50, svinje la 25-27, Ila 23-24, teleta la 16.50—18,’ Ila 15—16, lila 14—15 D za 1 kg Žtve teže. g Produktna borza 28. maja. Beograd:: pšenica 380-420, koruza 270. Novi Sadri pšenica bačka 425—450, ječmen bačkif-285, oves bački 295, koruza bačka 255,: moka »0« 650, »2« 612.50. »5« 550, »6« 500.J Zagreb: V din. po 100 kg postavno bačka!' odn. vojvodinska postaja: pšenica 440 do’ 450, koruza rumena 260—265, bela 290 do’ 300, rž 360—370, ječmen za pivovarne 320 do 340, za krmo 295—305, moka pšenična »0« 675-705, »2« 650-680, »4« 625-655. g Dobava žice. V pisarni ekonomskega! odelenja ministrstva vojne in mornarice v Beogradu se bo vršila dne 90. maju tl. ofertalna licitacija glade dobava 53.000 kg železne žice za vezanje pretnnega hc* na. Predmetni oglas je v pisarni trgov* ske in obrtniške zbornice v Ljubljani in*j teresentom na vpogled. g Dobava opeke. Pri ravnateljstva i državnih železnic v Subotici se bo višlls' dne 4. junija tl. ofertalna licitacija g'ledef| dohavc 400.000 komadov žgane opeke, —*■ Predmetni oglas je v pisarni trgovske In1 obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. c Dobava metelj Iri mila. V pisarni! smodnišnice v Kamniku se vrši dne 4. junija tl. ob 11. uri dopoldne drnsm 0-fertalna licitacija za dobavo 100 komadov rižnoslanmatlh metelj št. 4 in 100 kg mila Zlatorog ali Gazela. Predmetni oglja je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. g Dobava vreč. Pri upravi držovnih” monopolov v Beogradu se bo vršila dne 2. junija tl. ofertalna licitacija glede dobave 400.000 novih vreč iz jute za drobno kuhinjsko sol. Predmetni oglas je v pisarni trgovske In obrtniške zbornice V Ljubljani interesentom na vpogled. Celjske vesti. Osebna vest G. Jo«. Strmšek, poltcij-ski oficljp.l pri drž. policiji v Celju je bil imenovan policijskim' prlstavonf tar pomaknjen v IX. čin. razred. Smrtna kosa. Dne 21. tm. je umri daljši bolezni 55 bolfiiel usmili««* 'SEran to VT A B O g« Maribor. 25. m*ia 1923. ir Gradcu špediter is prokurist tvrdke j iPellc, g. Karl Colestin, star 35 Ve». ^ J Pukovsko sla /o slavi 28. tm. ^9. peš-t>o!k v Celju kot spomin na dan z iv '.“tja j Cina v bojih L 1919 na Koroškem. ^ Plesni večer se vrši v mestnem' gle- ^ tiališču v Celju v soboto dri© 26. tm. Na-; jftapi mlada umetnica gdč. Wi»iakova, ki je žela v Ljubljani opctovario izvanrcdui ■uspeh. Celjski publiki je zasiguran lep umetniški užitek. Na glasovi r ju jo Upremlja g. A. Balatka. Mladeniški tabor na binkoštni ponde-ljek je privabil iz vseh krajev, k <»v. Jožefu precej vernih ovčic, ki so pod vod-fetvom svojih pastirjev napravili tudi ob- ( hod po mestu. Ta politično verska mani-, festacija naj bi bila nadomestilo za sto-] tine obljub za časa volitev. Kako dolgo j Se bo ljudstvo zadovoljevalo s to duševno j hrano, bomo videli. Celjska koča pod Dostorri je oila o. binkoštnih praznikih mnogobrojrio obi-j Stkana. Splošna želja izletnikov pa je, da | bi oskfbništvo nudilo vsaj najpoVrebnsjša; okrepčila. Celjskemu odseku SivVjsko podružnice SPD se priporoča, da si pri-debi gostilniško koncesijo. Za izletfiike v Savinjsko dolino in proti Trbovljam je važno, da '-:>&i je šepetala Ivana in spraševala samo se-. šla v Ivanine goreuje sobe ter se tam . I .11 1.1 J.LuM l*«l "n be. — ! oblekla v čisto podobno obleko, kot je »Pobegniti, gospa, — pobegniti takoj!«.', bila ona, katero je po navadi nosila Iva-— Glejte, zopet trkajo, že bolj glasno. — na. — \ Čudnoh se jim zdi, da jim še ne odprem. Moj Bog, pa če se domislijo in pridejo semkaj skozi vrti — Ah, gospa, bežite Trenutek še iskoro temno-rudeča od sramu. — »Ti torej in' kaj bi ti morala sto- ■ bežite — riti?« — | kasno!« — »Morala bi pregovoriti milostivo, da* »Ah, da — pobegniti in obvestiti kra-se vležete in zaspite, — da bi okoli desete , lja!« ure že dobro, globoko spali.« — »Pridite, pridite vendar!« — »Iri potem?« — j Kot da jo je strah že vso prevzel, .le f »Ob desetih bi one osebe potrkale na' Julija hitro pograttla Ivano za roko iri zunanja vrata, katere bi jim jaz morala; medtem, ko so odmevali novi udarci po Ko xxxm. Hiša Reservoirs. je zaslišala Ivana, da ( ti___________________... so se zalo-. — pa bo pre-, pUtnila vrtna vrata za njo in da Julija ni prišla, da bi jo spremila, jo je sprele- j tela gotovost, da je bila pač najbrže iz-. dana od nje, ki je zagotavljala, da jo hoče rešiti. — Mislila je vrniti se, hotela na vsak način nazaj v hišo ali — pa če je Julija govorila resnico?--------- Slišala je, kako so ropotali po vratih odpreti.« — } vratih, jo je vlekla po vrtu ter se tr«so-, it* nevarnost, ki je pretila kralju, jo je »Iri potem?« — I ča po celem telesu vstavila pri vrtn.h ; stresala. _ »Ne vem nič natančnega več, gospa. —j vraticah. —■ ^ j »Oh, — oh,« — je stokala, — »prvo, Le ker sem se trudila, da bi razumela} ^ »Počakajte gospa, hočem se p-epriča-; pre(j vsem drugim on. — Treba, da ga ob- ..... . njihove namene, se mi vse dozdeva, da..« ti, če se vam od te strani ni ničesar bali.« vestim, da ga obvarujem, — da ga re-! »Naslonite se na.mojo roko. »Poplačana bodeš kraljevsko,n — ji je . šim!« — 1 rna' hodite prepričana, da se v rekla Ivana. — j In začela je teči. — oddaljivši se bolj ^vu* varstvu teh rnisic nnnRle »Kaj vendar? Hitro, — govori, Me vidiš, da bo kmalu deseta ura?« — »Da, — nameravajo menda zaseči mi-lostivo gospo in potem jo — na en ali drugi način, tudi z grožnjami prisilit!, da piše Njega Veličanstvu ...« — To je pretreslo Ivano. — »Kralj bi potem. — na povabilo milostive — prišel takoj semkaj iri — drugega ne verni ničesar-----------ne, ničesar!« — Julija je odprla vratiči ter hitro pogledala na okolu. — »Nobenega ni,« — je zašepetala, — »bežite, gospa, bežiM« — Ivana je prestopila prag — »Iri ti,« — je mahoma vprašala. — »Pridi, — beži z ms5'>j!« — »Ah, bežite, — betlts vendar,« — ji je »Ali jaz ugaffem to, kar ti ne veš!« odvrnila Julija ria njeno povabilo. — mrmrala Ivana skoraj neslišno. — »To, Potem pa je hitro stopila nazaj, znkleni-je past za Ludvika. — Oh, kako riaj mu la dobro in zapahfiJa vrata. to veHdar sporočim!« —> iV! istem1 Kipu ie lahno cčšttta vrata. — posrkalo na *•: ,«.1 Poterif je obstala vsa zasopla Iri se nekoliiko poinirila, kajti njuni nemir je bil slednjič prav relmčori, —> poslušala •ropar!« — »Vitez d’ Assas,« — je vzkliknila na,— ■. »Da, gospa, — vitez d’ Assas, ki Trr' haja, da vam pokloni svojo ljiibezcn } da vam ponudi svoj meč y vašo bran!« Vzklik Ivane je bil sedaj vesel. —■ nudila mu je obe roki v pozdrav z r dostjo. — .■ »Ah. — vitez., .v okoliščinah, v k® terih se nahajem*. me ne bi mogel .Sik ... navdati s takim zaupanjem kot vi!« Vzlclik, besede in geste so ganile in mu vzbudile upanje, si nikoli ni upal gojiti. -- Njegovo se je razširilo in burno vdarjalo v žanstvenem slavospevu ljubezni. " . Jy »Ah, — pred vsem.« — je govori'® vana. — »pojdiva stran' odtod!* — sPren* varstvu teh mišic nimate j bati. « — _ ,,^1 »Ah — da ~ to dobro vem/ — ^c.°. ” -j vorila Ivana in sp oprla na roko* ki ;V°. d’ Assas ponudil: — ' 1 VI.* • ti kavabr3 *at!re^ kot mogoče od vhoda. — čeprav bi morala pozneje narediti večji ovinek pri povratku v Versailles. — Odločila se je bila, — hotela je najprej v grad, — obvestiti kralja, tla mn preti velika nevarnost, ako bi se hotel podati k hiJici. — Ko je pa ravno stopila pod skupliio dreves, je opazila senco, ki so je premak- . , nila, — se prikazala na temnem ozadju.— sladki, — neporabn,'trenu • _ sroj