Štev. 131. V Ljubljani, v soboto, dne 24. decembra 1910. Leto XIII. Glasilo jugoslovanske socialne demokracije. Naročnina za avstro-ogrske kraje za celo leto 10-40 K, za pol leta 5'20 K, za Četrt leta 2'60 K, meseCno 90 vin.; za Nemčijo za celo leto 12 K, za pol leta 6 K, za Četrt leta 3 K; za Ameriko za celo leto 14 K, za pol leta 7 K. — Reklamacije so poštnine proste. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vraCajo. Inserati. Enostopna petitvrstica, (Širina 72 mm) za Izhaja vsako sredo in soboto. enkrat 20 vin., večkrat po dogovoru. Posamezna Številka 10 v. Socialna politika v gosposki zbornici. Na Angleškem se je lani med zbornico poslancev in gosposko zbornico pojavil spor zaradi vprašanja, če ima gosposka zbornica pravico izpreminjati finančne zakone, sprejete v zbornici poslancev. Angleška je kljub svojemu demokratizmu zelo konservativna dežela. Zakonite pravice veljajo tam zelo veliko, ampak izpreminjajo se kaj težko. Vendar so ugovori gosposke zbornice povzročili, da se je proti njej dvignil vihar po vsej državi, da je vlada stopila na nenavadno radikalno stališče, da so ministri začeli agitirati proti prevzetnosti lordov in da se od dne do dne krepkeje oglaša zahteva, naj se sploh odpravi gosposka zbornica. Avstrija ni tako demokratična kakor Anglija, ampak da spoštovanje do starin ni preveliko ali celo nepremagljivo, je pokazala usoda državnozborske volilne pravice, katero je ljudstvo odločilo kljub trmastemu uporu vseh reakcionarcev starega državnega zbora, kljub netečnosti vlade . in kljub strastni opoziciji gosposke zbornice. Konservativnost v Avstriji ni tako zgodovinsko načelo kakor na Angleškem. To je dejstvo, na katero pri nas nekateri elementi prelahko pozabljajo. Posebno veliko sleposti za dejanske razmere v državi je pa v naši gosposki zbornici. Tam sede deloma ljudje, ki si niso v življenju pridobili druge zasluge, kakor da so prišli na svet v tej ali oni »dobri* hiši, deloma pa politični penzionisti, živeči še vedno v davno pozabljenih časih. Če bi kandidirali za zbornico poslancev, bi ne dobili nobenega glasu; v gosposki zbornici smatrajo sebe za cvet modrosti in za tiste zakonodajce, ki jih je na njih visoko mesto poklicala sama božja previdnost. Dokler je za avstrijsko zakonodajstvo še veljalo načelo, da dajejo le posebni privilegiji sposobnost za stvarjanje postav in se je to načelo izražalo tudi v poslanski zbornici, se je mogla gosposka zbornica smatrati za nekako četudi ne potrebno, a vendar razumljivo izpopolnitev privilegiranega parlamenta. Odkar imamo splošno in enako volilno pravico, ne more biti gosposka zbornica nič druzega kakor muzej preteklosti. Zakaj splošna in enaka volilna pravica bi bila brez pomena, če ne bi njeni izvoljenci mogli pravoveljavno odločati o zakonih. — Splošna volilna pravica in gosposka zbornica, ki bi mogla uničevati sklepe poslancev, bi bilo nasprotje, iz katerega bi za državo lahko nastali usodepolni, vsak mirni razvoj ovirajoči konflikti. Po zakonu ima pač gosposka zbornica pravico sklepati o vseh zakonih, ki prihajajo iz druge zbornice, samostalno. Toda zakon, ki ovira, kar bi moral pospeševati, postane nemogoč in mora izginiti. To se najlaže zgodi, če se zakon zlorablja. Čim bolj je zloraba očitna, tembolj izzivlja odpor. Naša gosposka zbornica se je pravkar podaja na pot, ki je zanjo nevarna, ker sili ljudstvo, da začne resno razmišljevati, čemu imamo to zbornico in koliko bi bilo bolje brez nje. Sedanji parlament ni bil v socialnem oziru zelo plodovit. Vendar je sklenil nekoliko načrtov, ki so za delavstvo važni, med njimi zakon, da se v industrijskih podjetjih prepoveduje nočno delo za ženske. Kako potrebna je ta določba, ni treba dokazovati. Pač pa je treba vedeti, da prihaja Avstrija tudi s to postavo prav pozno in da je že internacionalna konferenca za delavsko varstvo v Bernu, na kateri so bile zastopane vlade, dne 26. septembra 1906 sklenila, da se ima tak zakon vpeljati v vseh državah, v katerih ga še nimajo. Ne glede na to, da je prepoved ženskega nočnega dela kulturna potreba in zahteva človečnosti, bi se Avstrija nesmrtno blamirala, če bi ne izvršila sklepa bernske konvencije. To spoznanje je bilo merodajno za poslansko zbornico, o kateri se pač ne more trditi, da je delavstvu preveč prijazna. Soglasno je bil ta zakon sklenjen v zbornici poslancev in nič druzega ni bilo soditi, kakor da bo v gosposki zbornici brez debate sprejet in nato takoj sankcioniran. Zgodilo se je drugače. V torek je imela gosposka zbornica sejo. Vse ji je pripisovalo le formalen značaj. Stari gospodje sploh nimajo navade, da bi se preveč trudili. Res so sprejeli predloge iz poslanske zbornice, med njimi proračunski provizorij, takorekoč brez besed. Le ko je prišel na vrsto omenjeni zakon o nočnem delu, se je oglasil neki Janotta, ki ni le član gosposke zbornice, ampak tudi lastnik tovarne za sladkor. Oglasil se je, da naščuva svoje vele- in visoko-rodne tovariše zoper načrt in je pozabil, da bi bila najnavadnejša dostojnost zahtevala, da sploh molči v zadevi, ki se tiče njegovih privatnih interesov. Sladkorni baron je govoril kakor navaden hujskač. Zaman je profesor nacionalne ekonomije Philippovich, kateremu se ne more očitati, da je socialni demokrat, dokazoval, da zaostane Avstrija tudi po sprejetju tega zakona še daleč izza vsega, kar se je na tem polju že storilo na Angleškem, Francoskem, Nemškem in v Švici. Večina gosposke zbornice je sklenila, da se načrt vrne poslanski zbornici. To glasovanje je tembolj razburljivo, ker ni naperjeno proti kakšni posamezni skupini, ampak proti poslanski zbornici sploh, ki je soglasno sklenila gospodom lordom predloženi zakon. Popolnoma nemogoče je, da bi se tukaj poslanska zbornica umaknila. Ona mora zakon sprejeti kakor prvič in gosposka zbornica se mora pokoriti ljudskemu zastopstvu. Če se to ne zgodi, je konflikt neizogiben in kako daleč se potem razprede tega si avstrijski lordi menda še ne morejo domisliti. Med ljudstvom že davno ni navdušenja za gosposko zbornico in če se v drugem nadstropju avstrijskega parlamenta ne spametujejo prav kmalu, tedaj je neizogibno, da zadoni po vsej državi klic: Proč z gosposko zbornico! Weisskirchner iri argentinsko meso. Krščansko socialni trgovinski minister dr. Weisskirchner je prišel v jako čuden položaj. Ko se je v državnem zboru vršila velika razprava radi draginje, se je neprenehoma oglašal za besedo in — kakor je znano — govoril tako, kakor da je njegova glavna in edina naloga zagovarjati interese agrar-cev. Že s tem je povzročil, da je padla nanj prav čudna luč. Takrat je tudi branil stališče, da se v Avstrijo ne sme uvažati argentinsko meso brez ogrskega dovoljenja. Za člana krščansko socialne stranke, ki je leta in leta naravnost hujskajoče nastopala proti Madžarom, je bilo posebno čudno to priznavanje ogrskih pravic, ki se nikakor ne dajo utemeljiti z zakonom. A ker je moral videti, da prihaja s svojo agitacijo v hudo nasprotje z večino zbornice, je začel tolažiti, da ima od ogrske vlade za enkrat itak že dovoljenje za uvoz 10.000 ton argentinskega mesa. Skliceval se je na to, da ima v tem zmislu pismeno in ustmeno pritrdilo ogrske vlade. Ker so neke izjave ogrskega trgovinskega ministra povzrokovale dvom o tem sporazumu, je Weisskirchner ponovil svojo trditev s tako odločnostjo, kakor da je izključena vsaka misel, da bi bilo lahko drugače. Te Weisskirchnerjeve izjave, ki so obenem izražale prepričanje, da se po prvem aprilu brez ovir doseže dovoljenje za daljši uvoz argentinskega mesa, so nedvomno vplivale, da zbornica ni sprejela socialno demo* kratičnega predloga, s katerim se je imelo izreči, da Avstrija sploh ne potrebuje ogrskega dovoljenja. Ob tisti priliki je bilo tudi govora o tajnih pogodbah med obema vladama radi LISTEK. Božič. Spisal Etb. K. V glavi ji je bilo jasno, toda v njenih udih je bila živa mladost, po žilah se ji je pretakala vroča tekočina in srce ji je znalo utripati tako hitro, kakor da streljajo v njem strojne puške in tako močno, kakor da je notri nameščena tovarna s stocentovskimi mehaničnimi kladvi. In bujna mladost z viharnim hotenjem je bila končno močnejša od preudarka, celo močnejša od volje. Tako se je zgodilo, kakor se godi vedno, v opojni omotici, ki jemlje zavest le na pol, a učinkuje vendar močneje od vsakega narkotičnega sredstva. On ji je šepetal sladke in presladke besede o svoji ljubezni, tako banalne neprizadetim ušesom, da dražijo smeh in poroglji-vost, a tako mile, cvetoče in polne poezije srcu, ki jih je željno, da zakoprni po morju take nežnosti, po katerem bi plavalo v brez-krajnost in večnost. On ji je prisegal in ob-Ijuboval in ona je srkala njegove besede, ki jih je poslušala bolj kot melodijo nego kot izraze in misli, in fantazija ji je plavala po neznanih krasnih krajih, katerih nikdar ni videlo ne njeno, ne drugo človeško oko. A že vedno je bdelo nekaj jasnega, spoznavajočega v njeni glavi in venomer je polagoma odkimavala. Naenkrat se je ustrašila. Zazdelo se ji je, da jo obhaja slabost, hoteča jo prema- gati. Nagloma je vstala. Le da se krepko zgane, pa bo prosta sanj in oči ji bodo bistre. Potegnila je z dlanjo preko čela, odstopila za korak in ko je Milan ves osupel obmolknil, je začela z mirnim glasom govoriti. — Končajva, končajva ... in nikdar več naj se to ne ponovi. Kakor da je čitala vprašanje v njegovih očeh, mu je preprečila besedo pa je nadaljevala. — Ker ni mogoče in nikdar ne bo mogoče. V štirinajstih dneh boste doktor, a jaz sem guvernanta. Besede so jo nekoliko okrepčale in začela je razlagati, kakor da gre za račun, ki se rešuje z navadnimi številkami. — Pri Vaših starših sem v službi. Če bi Vi hoteli tisočkrat, ne bodo Vaši starši hoteli nikoli. Saj to ni vse, da sem guvernanta. Zgodili so se včasi čudni slučaji. Plesalke so postale kneginje in jahalke grofice. To je laže. Jaz pa ne bom nikdar Vaša žena. Vaši starši so bogati in ugledni. Mnogo imate stricev in tet, pa bratrancev in sestričen — same ugledne sorodnike. Moj oče je mizar. Moja mati je hodila pomagat zidarjem. Sama sem hodila v tovarno, nekaj časa tja, kjer delajo cikorijo, potem v predilnico. Tam kjer sem prenočevala, so stanovali dijaki. Imeli so mnogo knjig, kt so me m k h e, pa so mi jih posojevali in česar nisem < . /.u-mela, so mi razlagali. Bil« je včasi smešno. In enkrat me je tovariš šalo naprosil .iai mu spišem nalogo, ki jo ima oddati v šoli. Smejali smo se do blaznosti, a potem sem spisala nalogo in tedaj se niso več smejali. Dijak jo je vzel v šolo in od tistega časa so se vsi brigali zame. Izbirali so mi knjige, ravnali so z menoj kakor profesorji in ko je najstarejši izmed njih odšel na Dunaj, me je priporočil v družini, v kateri je dotlej poučeval malo deklico, za hišno učiteljico. Zgodil se je čudež. Zapustila sem tovarno. Ni mi bilo treba delati po dnevi in učiti se po noči. Navadila sem se gibati v odlični hiši. Dobivala sem toliko denarja, da sem si lahko sama tupatam kupila knjigo. Mikali so me tuji jeziki in niso mi delali težav. Pomagala sem gospodarjem tudi drugače; včasi sem napisala pismo, včasi sem kaj prestavila. Bili so pač zadovoljni z menoj in ko je potekel čas, so me priporočili drugi rodbini. Končno sem prišla sem. Zdaj pa . . . pojdem odtod ... Milan se je ustrašil. Dobro so videle njene oči, da ni glumaška igra. Pošteno se je ustrašil in v svojem velikem strahu jo je rotil in prisegal in nazadnje so mu solze zalile oči. Saj njegovi starši niso taki; in če bi ga zavrgli vsi sorodniki in mu zaprli svoja vrata za večne čase, mu ne bi bilo tako hudo, kakor če bi moral izgubiti njo. Kajti lahko si misli, da ga ne pozna noben stric in nobena teta in nič ga ne peče in ne razburja taka misel; a da bi moral živeti brez nje, ne sme pomisliti niti trenotek, ker mu ta misel prizadeva hujše bolečine kakor v*,ak:i telesna muka, ki more doleteti človeka. Plašno jo je prijel za roko in rahlo jo je pritegnil bliže in posadil na zofo poleg sebe. Pa nevedoč kaj počenja, je zdrknil na tla in pokleknil, pa se zagledal v njene oči s čudnim pogledom, ki je prosil in obljubo-val in se zabadal v njeni punčki, da je morala, morala gledati vanj. In naenkrat sta obmolknila oba — hipoma — kajti v prsih se jima je jelo gibati nekaj neznanega, ne-izrecnega, kar je sililo navzgor skozi vrat v glavo, v možgane, tako da se je nenadoma vse, vse izpremenilo. Bolesten izraz je lezel Slavi v obraz, a polagoma so se ji lica iz-gladiia, okrog usten ni bilo ne trpkosti ne smehljaja, le oči so bile široko odprte in so gledale nekaj čudovitega, nepojmljivega, ne-opisnega. V glavi ji je nekaj zaspalo, okrog se je dvignila bela, razsvetljena megla in čutila je, kako se polagoma pogreza soba, hiša, vse okrog nje in le ona ostaja kakor' na otoku — le ona in on. Zadnje misli so se zmedle, zadnji poizkusi volje so obnemogli kakor da se je napila neznane pijače. Vse je zamrlo tedaj je planila mladost z vso silo svoje moči. Tako se je zgodilo ... Takrat je bila pomlad. Zdaj je zima, Še-le zadnje dni se je priselila. Dolgo so južni vetrovi ovirali mraz, le dolgotrajno deževje je napolnilo vse struge in premočilo ceste. Reveži, ki sp že dolgo brez dela, so tarnali, ker ni bilo snega iz oblakov, Jda bi jim dal, čs ne zaslužka, vsaj upanja, da bo jutri, pojutrišnjem kaj dela. Drugi so bili zadovoljui, ker se je vendar nekako prebilo ob nezakurjeni peči. Pred tremi dnevi pa s« uvoza zunanjega mesa sploh. Tudi tu se je Weisskirchner postavil v čudno luč, ker je začetkoma izkušal napraviti vtisk, da ni takih tajnih pogodb, a je končno moral priznati, da so. Na predlog socialnih demokratov je tedaj zbornica sklenila, da se ji imajo te pogodbe predložiti. Te dni se je tudi ogrska zbornica ba-vila s temi vprašanji. Trgovinski minister Daranyi je hotel nekako rešiti Weisskirchnerja, češ da ne gre za tajno pogodbo, ampak le za instrukcijo, namenjeno mešetarjem. Zoper to razlaganje pa je odločno nastopil ogrski trgovinski minister. Navedel je naslov pogodbe, ki se glasi: »Adicionalna (dodatna) pogodba k carinski in trgovinski pogodbi z Avstrijo«. Že po tem naslovu je jasno, da ne gre le za protokolarično instrukcijo, ampak za pogodbo, s katero se spopol-njuje javna avstro-ogrska pogodba. Trgovinski minister je zastopal nazor, da bi se bila ta pogodba morala predložiti parlamentu in temu je pritrdil tudi ministrski predsednik Khuen Hedervary. Če že to močno kompromitira Weiss-kirchnerja, je pa zanj še hujši udarec ponovna trditev obeh minister, da je ogrska vlada izrekla svoje soglašanje le za uvoz 2000 ton argentinskega mesa v Avstrijo in da nima namena, dovoliti večjo množino. Ta večkrat ponovljena trditev, katero je sedaj potrdil tudi Khuen Hedervary, spravlja Weisskirchnerja v najkritičnejši položaj. Ko je Hieronymi prvič govoril o 2000 tonah, je WeiSskirchner malomarno dejal, da mora biti le kak časniški nesporazum. O nesporazumu pa sedaj, ko sta oba ogrska ministra tako odločno zavrnila Weisskirchner-jevo trditev, ne more biti več govora. Tu stoji trditev proti trditvi in zdaj gre le zato, kdo je govoril neresnico. Če bi bilo tako, kakor je trdil Weisskirchner, tedaj bi morala Hieronvmi in Khuen Hedervarv biti lažnivca. Ali je to verjetno? Dokler ni bila pozornost vse avstrijske in ogrske javnosti obrnjena na to afero, bi se dalo misliti, da bi ogrski minister mimogrede, brez posebnega poudarka skušal potolažiti svoje agrarce s frazo, da je uvoz argentinskega mesa malenkost. Tedaj tudi ne bi bilo izključeno,, da bi dejal kaj o 2000 tonah. Sedaj mora biti Hieronymu jasno, da se bo o stvari govorilo ne le v ogrskem, ampak tudi v avstrijskem državnem zboru in da bo treba pokazati, če je kaj pismenega, oziroma imenovati priče, če je bil dogovor le ustmen. Kljub tej nedvomni nevarnosti pa ponavlja Hieronymi kratkomalo, kar je dejal in kliče še Khuena za pričo, ki mu do pičice potrjuje, kar je trdil. Če pa ne lažejo na Ogrskem, tedaj je le še en slučaj mogoč: Da se je zlagal Weiss-kirchner. In čudno: Weisskirchner molči in molči! Sum, da je govoril neresnico, da je »nafar-bal« parlament, se utrjuje, a on molči 1 Tako pa ne more ostati. Naj je Weisskirchner s svojim mojstrom Bienerthom demisioniral, naj se tudi nikdar več ne vrne kot minister v parlament, se mora zadeva vendar pojasniti in državni zbor ima neizogibno nalogo prisiliti vlado do pojasnila. Kaj ima potem biti z Weisskirchnerjem, je drugo vprašanje. je veter obrnil, zapihal je oster severnjak, zemlja je zmrznila, da se je čulo škripanje vsepovsod, a danes so začele padati snežinke goste in velike, da je zemlja mahoma dobila odejo kakor starinska kmečka postelja po zimi. Zdaj leži sneg po poljih in travnikih ; v gozdu se šibe veje pod njega težo in v mestu so ob pešpotih nakidani visoki hribi. Zvezde sijejo na to čisto belo haljo. Do polnoči je še daleč. Ulice so prazne. V parku na kraju mesta sedi Slava na klopi in komaj ve, da se trese od mraza. Zakaj v glavi ji je vroče in žgoč ogenj ji sili v oči. Misli, ki so ji dolgo, dolgo divjale po možganih, hoteče izmisliti nekaj — kdovekaj, opuščajo polagoma sVoje neplodno delo. Čemu misliti, ko se ne da izmisliti nič . . . nič . . . nič druzega kakor edino, kar je še mogoče, edino, kar je storilo že toliko drugih. Odločeno je in zgodilo se bo, ker se mora. A malo se še lahko počaka, zakaj tudi to je vseeno, kakor je vse skupaj vseeno . . . vseeno. Tako je prišlo. Taka vsakdanja povest 1 Tisočkrat ponovljeni strah, obup, plaha nada, razočaranje, krčevito iskanje, poizku-šanje, pojemajoča moč . . . semtertja še plamenček ... pa zopet nič . . . nazadnje vse-skupaj nič . . . vseeno. Mifan se ni vrnil z Dunaja. Izpita ni napravil — morda je bil preveč zaljubljen. Kdove zakaj! Pa so mu starši poslali denarja in ukazali, naj gre na Angleško k staremu stricu. Se več so mu pisali — ona ne ve Politični odsevi. Avstrijski proces v Belgradu. Pred belgrajskim sodiščem se je v četrtek izvršila obravnava proti po imenu obtoženemu Vasiču, ki pa je bila de faeto bolj obravnava o avstrijskem poslaništvu v Belgradu in o Aehrenthalovih diplomatskih metodah. Ta čudni proces, ki je nekako organska posledica takozvanega veleizdajniškega procesa v Zagrebu ter Friedjungovega procesa na Dunaju, je po pravici zbudil veliko senzacijo in obžalovati je le, da se je izvedel tajno, vsled česar ni mogoče po lastnem spoznanju oceniti dokazilnih sredstev, ki so bila sodišču predložena. V bivstvu gre zato, da je Vasic fabri-ciral tiste ponarejene dokumente, ki so služili za podlago obtožbi v zagrebškem vele-izdajniškem procesu in ki se je Friedjung skliceval nanje. Toda s tem dejstvom v zvezi je drugo važnejše vprašanje, ali so bili pri avstrijskem poslaništvu v Belgradu taki tepci, da niso spoznali falsifikatov, ali pa — so jih spoznali, pa vendar sprejeli za pristne, kar bi pomenilo, da veleizdajniški proces v Zagrebu ni bil velika zmota, ampak nameravano grozno hudodelstvo. V avstrijski delegaciji je prof. Masaryk vprašal grofa Aehrenthala, če je naš bel-grajski poslanik grof Forgach vedel za tiste falsifikate. Aehrenthal, ta dični reprezentant naše visoke politike, je zatrdil, da Forgach ni vedel. Tedaj je Masaryk izjavil, da ima dokaze še za nekaj hujšega: Da so se namreč tisti fasifikati fabricirali sporazumno z avstrijskim poslaništvom, po njegovem naročilu in po navodilu poslaništvenega drago-mana Swientochowskega. Po vsem tem je pač obsojen na pet let težke ječe Vasic, — za ves svet pa se je sodilo o avstrijski diplomaciji in njenem poštenju. Preden se bo mogla napraviti popolnoma jasna slika, bo treba počakati na poročila velikih listov, ki so imeli svoje poročevalce na razpravi in bodo menda tudi o podrobnostih poročali, ter na obrazloženje sodbe. Zakaj da je Vasic nepošten, je gotovo in same njegove izpovedbe niso zadostni dokazi. Treba bo izvedeti, kakšna do-kazilna sredstva je sodišče še imelo in kaj se je po njih moglo tako dognati, da ne ostanejo nobeni dvomi. A po tem, kar se da oceniti po prvih poročilih, se že mot*a reči, da je naše poslaništvo prav hudo kompromitirano in vsa Aehrenthalova politika z njim. O tem, da je Vasič občeval v poslaništvu, se ne more dvomiti. A čim je to resnično, je Forgach že obsojen, z njim vred pa tudi Aehrenthal. Kajti če so naši zastopniki na Srbskem osebno občevali z liferan-tom dokumentov, tedaj ni več izgovora, da niso mogli spoznati falzifikatov. Če se pa res na nekaterih »dokumentih« spoznava pisava Swientochowskega, tedaj je res mogoč edini sklep, da so bili falzifikati — v poslaništvu naročeni. In zadnji akt tega procesa se bo odigral v avstrijski delegaciji. Opravičena je radovednost, s kakšnim obrazom bo Aehrenthal stopil pred njo. * Delegacije, ki se snidejo 28. t. m. v Budimpešti, otvori prestolni naslednik Franc Ferdinand. Ta dogodek ni brez pomena. O kaj. Ubogal je — seveda. In nič se ni čudila. Saj je slutila, saj je skoro vedela, da bo tako, približno tako. A šele pozneje je zvedela, da je še hujše in sčasoma so tudi v hiši spoznali, kako je z njo. Povedali so ji, da ne bi bili nikdar pričakovali take nehvaležnosti in da zdaj seveda ne more ostati v hiši, kjer so otroci. To ji mora biti jasno. Bilo ji je jasno, pa je odšla, Nobenega pisma ni bilo od nikoder. Varčevala je s svojimi skromnimi prihranki tako skrbno 1 Zakaj vedela je, da se nova služba brez priporočila ne dobi vsak dan. A potekali so tedni in meseci brez službe. Oh, bila bi šla k očetu in on bi jo bil sprejel in ničesar bi ji ne očital. Ampak izza zadnje stavke je odšel v Ameriko . . . tako daleč, da ni mogla tja. In ko je začela grizti najhujša skrb, se je spomnila, da je nekoč hodila v tovarno. Težka misel! A zdaj bi mogla biti edina rešitev zanjo in za otroka . . . Da bi bil že na svetu ... a tako ... saj je niso preveč izpraševali, ampak skomizgavali so, povsod, samo v eni fabriki so ji rekli, naj pride čez mesec dni. Čez mesec! A kaj dotlej ? Ko ni več kruha za vsak dan in ne več strehe nad glavo in nobenega sveta več v izmučenih možganih 1 Kaj dotlej ? . . . Kar je mogoče pretrpeti na duši in telesu, je pretrpela in zdaj tudi za trpljenje ni več časa. Vse je tako prazno in pusto, da ne more biti nič druzega več kakor konec ,.. konec, ki se mu je upirala, dokler je bilo cesarju se nič ni slišalo, da bi bil kaj bolehen in če se je mogel udeležiti otvoritve drugega dunajskega vodovoda, kar je bilo bolj naporno, mu najbrže tudi kratko čitanje prestolnega govora ne bi delalo težave. Vrhutega biva v Budimpešti stalno nadvojvoda Josip, ki bi bil v prvi vrsti poklican, zastopati cesarja. Če stopi Franc Ferdinand pred delegacije, je to znamenje, da se bodo v prihodnjem zasedanju imele baviti z obsežnimi militarističnimi in marinističnimi načrti. Cesar je že pred nekaj časa prepustil vojaške zadeve svojemu nasledniku in Franc Ferdinand se je najbolj potegoval za pomno-žitev čet in mornarice. Tudi stavba ustavno še ne dovoljenih dridnavtov se vrši na njegovo željo. Njegova navzočnost bo za meščanske delegate znamenje, česa pričakujejo dvorski krogi od njih. Ampak pazilo bo tudi ljudstvo, kaj bodo gospedje sklepali * Hrvaški ban dr. Tomašič je pretrgal vse stike s hrvaško srbsko koalicijo, ker se mu je posrečilo poleg peščice madžaronov dobiti obljubo agrarcev, Starčevičancev in krščanskih socialcev, da ga bodo podpirali. Lepa godla se je skuhala iz teh strank in lepa politika se ima pričakovati od te zmešane sodrge! Zastopniki absolutnega državnega prava in brezpogojni zavezniki Madžarov, protiverski svobodomiselci in največji jezuiti v bratskem objemu — to je krasen pogledi In Tomašič je lahko ponosen na to gardo. Če bi se le izvedelo, koliko velja ta »uspeh«! Za koalicijo pa je to morda sreča. V opoziciji se ji morda vrne kaj značaj-nosti. * Angleške volitve so končane. V parlamentu se v razmerju strank ne izpremeni veliko. V zadnji zbornici so imeli konservativci 273, liberalci 275, delavska stranka 40, Irci 82 sedežev. Sedaj bo konservativcev 272, liberalcev 271, članov Delavske stranke 43, Ircev 84. Vladna večina bo štela za 1 glas več kakor prej, odvisna pa bo zopet od Delavske stranke in od Ircev. Moralnega pomena pa je, da so bili protikonzervativni kandidatje izvoljeni z večjimi večinami, kakor meseca januarja. Za Delavsko stranko prihaja največ v poštev, da je med njenimi izvoljenimi kandidati več odločnih socialistov, med njimi nekatera dobro znana imena kakor Mac Donald, Keir Hardie, Barnes, Crookes, Willkie, Hudson itd. * Ruska policija je zadnje čase zopet postala sila brutalna. To se opaža zlasti izza smrti Tolstega. Že takrat je po sili razgnala nekoliko dijaških shodov, ki so imeli namen počastiti spomin rajnega misleca in pisatelja. Zdaj pa je zopet udrla aa vseučilišče v Odesi, kjer je zborovalo 270 dijakov in je pod pretvezo riemitov streljala nanje. En dijak je bil ubit, dva dijaka in vseučiliški vratar ranjena, 235 dijakov so zaprli. Socializem na Turškem. V Carigradu je turška policija, kakor smo zadnjic poročali, zaprla izdajatelja in glavnega urednika ondotnega socialno demokratičnega lista. Obenem prihajajo iz Turčije vesti o preganjanju drugih članov socialno demokratične stranke. Ta poročila morajo zbuditi v Evropi precej pozornosti. Zakaj o socializmu na Turškem se pri nas doslej ni mnogo vedelo. Slišali smo včasi kaj o agitaciji, nihče pa ni hotel prav verjeti, kaj moči v srcu. Konec, ki je neizogiben in tako navaden . . . tako navaden! Če bi ostala tu na klopi, ali če bi zdrknila v sneg . . . tudi tako bi prišlo — kar samo od sebe. Tudi to se je že zgodilo po-gostoma. Toda ne! Temu se upira zadnji ostanek volje. Sama, sama konča vso bedo in vse bolečine, te neznane, čudne bolečine, ki so jo začele grabiti, morda zato, ker dva dni ni jedla, morda . . . Zopet jo zvijajo krči — zopet — ah, to je morda znamenje. Da, da. Uro prej ali pozneje — zakaj ne prej? Reka je tako visoka — nič se ni treba bati — le tja, hitro tja . . . Mudi se . . . mudi . . . Slabost je v vseh udih, noge so kakor lesene, komaj se premikajo in pred očmi plešejo čudni kolobarji. Toda naprej ... po sili . . . kar tu čez zasneženi travnik ... tu bo bliže . . . bliže ... bli. . . že . . . Zgrudila se je. Po vsem telesu jo je pretreslo, zabolelo, stisnilo kakor da je prišla smrt; pogrelo jo je ... in potem je bilo vsega konec. Nič več ni vedela. Trenotek ali dolga ura? Tedaj je zazvonilo. Oči in ušesa so ji oživela. Žačula je tenak glasek čisto blizu, tenak glasek poln čudežnih melodij in tisti hip je minilo vse, kar se je godilo dotlej in ostala je samo hipoma porojena zavest: Tvoj otroki Zanj moraš živeti! Iz grla se ji je izvil krik, glasnejši od polnočnega zvonenja kakor zvok angeljske trombe. Daleč je zadonel. Prihiteli so ljudje .. . da bi bilo pod polumesecem kaj resnega socialističnega gibanja. To mnenje bo menda kmalu treba revidirati. Tudi na Turškem se pokazujejo znamenja, da je socializem našel tla. Največje presenečenje pa je zbudilo v samem Carigradu dejstvo, da sedi socializem tudi že — v turškem parlamentu. Razprava se je sukala okrog mace.donskega vprašanja, ko se je oglasil za besedo solunski poslanec Dimitrij Vlahov. Boji v Macedoniji so bili dotlej znani le z nacionalne strani. Vlahov, ki seveda ni prišel na svet kot socialist, ampak je bil izprva ognjevit narodnjak in sovodja tajnih vstaških organizacij ter se je še le vsled natančnega opazovanja in znanstvenih študij razvil do socializma, pa je v zbornici naenkrat pokazal drugo stran teh bojev, ki je socialna. Glavni trpin v teh bojih je mace-donski kmet, ki tiči neprenehoma med dvema ognjema. Enkrat ga tepe turška vlada, drugič vstaški četaši; vlada zahteva od njega državne davke, zarotniki denarja in hrane za vstaše. Obema mora dajati, a zemlja, ki jo obdeluje, ni njegova, ampak veleposestniška. Zoper to najhujše zlo ne stori ničesar ne vlada ne vstaši ... Se bolj novo kakor ta slika pa je bilo turškemu parlamentu, kar je Vlahov razložil in opisal v drugem delu svojega govora. Na kritično rešeto je vzel delavske razmere. Pred par meseci je veliki vezir govoril, da na Turškem sploh ni proletariata v evropskem zmislu. Zoper to trditev je nastopil Vlahov. S številkami je dokazal, da je tudi na Turškem že lepo število tovarniških delavcev, ter je razkril njih skrajno bedni položaj. Ob koncu svojega govora je kritiziral društveni zakon in način, kako se izvršuje, oziroma ne izvršuje in je protestiral proti vmešavanju oblasti v zadnjo stavko hamalov, turških težakov. Za Vlahorom je prišel član armenske revolucionarne organizacije Dašnakgutjin, poslanec Vortkes. Tudi on se je pokazal kot socialist. Govoril je o agrarnih razmerah v turški Armeniji in dokazal, da armenski in kurdski (mohamedanski) kmet enako trpita pod gospostvom zemljiških posestnikov in da je rešitev za oba le v tesni združitvi proti skupnemu sovražniku. Glede na delavsko vprašanje se je Vortkes pridružil govoru Vlahova. Končno je kot tretji socialist govoril še zastopnik armenske organizacije »Flinčakistov« v enakem zmislu. Turški parlament je imel na svoje veliko začudenje socialističen dan. Oficielna Turčija bo kmalu spoznala, da ima tu opraviti z resnimi vprašanji prvega reda. Domače vesti. J.r,.* Ljubljana in Kranjsko. — Sleparstvo pri volitvah za zavarovalnico zoper nezgode zagovarja »Slov. Narod« in mi se mu prav nič ne čudimo. Iz svoje kože se pač ne more izluščiti in živ krst ne more pričakovati od tega farizeja, da bi pošteno nastopal napram delavcem. Da tudi pri teh volitvah goljufa po stari kapitalistovski in polkapitalistovski navadi z »narodnimi interesi«, se popolnoma vjema z njegovimi starimi šegami- Kaj pa ni tej bandi vse »narodni« interes? Imeti v zavarovalnici podrepnike gospodov fabrikantov in mojstrov, kreature, ki bi mižale kakor Tobija pred ozdravljenjem, kadar se podjetniki odtegujejo svojim dolžnostim do zavarovalnice, ki bi molčali kakor grobovi, če podjetniki ne zavarujejo delavcev, to je ob teh volitvah »narodni« interesi Prejasno pokazujejo ljubeznivi gospodje, da jim je žep domovina iu da ne pričakujejo od delavcev nič druzega kakor hlapčevanje. Ampak laži, s katerimi operirajo, so zlasti topot preneumne in če čenčajo o socialno demokratično-kamoristični zvezi, se jim bodo kmalu krave smejale. Ravno tako kakor se moramo tukaj bojevati proti njihovi nemoralni liberalno klerikalni zvezi, tako se morajo v Trstu italijanski sodrugi boriti z italijansko nacionalno kamoro, ki se skriva za Pagninijevo »Delavsko zbornico«. Italijanska in slovenska na-rodnjakarija opravlja čisto enak posel: Opehariti delavce za njih pravično zastopstvo. Eni uganjajo lumparijo v imenu italijanske, drugi v imenu slovenske narodnosti, obema pa gre le za žep. In če bi agitirali vsaj s poštenimi sredstvi, bi se delavci bojevali, pa molčali. Ampak kar delajo »Narodovi« ljubljenci, je in ostane sleparija. Pošiljati glasovnice slavnemu Lenarčič-Kregarjevemu odboru, ne da bi delavci vedeli o tem in ne da bi imeli priliko voliti po svoji svobodni volji, je lumparija, katere ne opravičijo nobeni »narodni interesi«. — »Slovenski Narod« je zatulil, ker smo ožigosali po zaslugi taktiko, s katero stopa dični dr. Triller v občinski volilni boj. Liberalno glasilo se je tako raztogotilo, da je v svoji »svetih jezi nehote razkrilo svoje nepoštene namene. Gospodi gre torej res za zadobite! Vaša slabotnost in bolečine izginejo, Vaše oči, živci, kite postanejo močne. Vaše spanje zdravo, zopet se boste dobro počutili, če boste rabili pravi Fellerjev fluid z znamko »Elsafluid«. Tucat za poskušajo 5 kron franko. Izdeluje ga le lekarnar E. V. Feller v Stubici, Elsin trg št. 252 (Hrvaško). S £X H SI ITT N F R Urar,prva največja domača To».rni*k.-,.r- ir/ Mj — 1 ' exportna tvrdka ur.zlatnine **'*"* zn’mka: m Zi. ^cibljanaMesini trg, in srebrnine, bastna tovarna ur V Švici to, da bi opeharila socialno demokracijo za zastopstvo, ki ji gre po proporciji. Da bi to opravičili, se delajo liberalni modrijani večje tepce nego so. Gotovo gre pri volitvah za to, ali pride v bodoči občinski zbor svobodomiselna ali klerikalna večina. Ampak liberalni matematičarji znajo nemara še računati 1 -J- 1 = 2. Klerikalna večina ali manjšina ni odvisna od tega, če bodo imeli socialisti v občinskem svetu kaj zastopnikov in koliko jih bodo imeli, ampak edino od tega, koliko si klerikalci sami pribore. In če bi imeli liberalci kaj soli v glavi, bi upoštevali to resnico, pa koncentrirali svoj boj zoper klerikalno stranke. S tem da provocirajo socialne demokrate po Trillerjevem receptu, ne uganjajo le infamije, ampak največjo neumnost, ki se more misliti v tem položaju. Mi si ne želimo klerikalne večine. Povedali smo to dosti jasno. Dokazali smo to večkrat nego liberalci. Mi nismo klerikalcem prepuščali cele dežele brez boja kakor liberalci pri zadnjih deželnozborskih volitvah. Mi nismo klerikalcem nastavljali hrbta, da plezajo čim laglje na konja, kakor liberalci v deželnem zboru. In kar bo socialnih demokratov v novem občinskem svetu, bo močnejša jez zoper klerikalizem nego ves frazasti liberalizem. Ampak ta jez hočemo biti sami. Zato svetujemo še enkrat liberalcem, naj se spametujejo, pa naj ne izzivljajo po nepotrebnem bojev, katerih posledice naj pripišejo sami sebi. Z zavijanjem po »Narodovi« jezuitski metodi ne bodo nikogar več premotili. Časi, ko so se dali delavci zapeljavati z liberalnimi lažmi in obrekovanji, so minili in se ne vrnejo več. Če je Triller prespal ves razvoj, mu ne moremo pomagati, ampak ljudje, ki vodijo liberalno stranko, naj si potrkajo na glavo, če ni morda vendar nekoliko pameti pritrkati iz nje. — železniška nezgoda. V četrtek popoldne se je na ljubljanskem južnem kolodvoru na prelazu čez Dunajsko cesto pripetila nezgoda, ki bi bila lahko imela hude posledice, če ne bi bilo osobje z napetostjo vseh sil preprečilo, kar se je dalo preprečiti. Ljubljanska megla, ki ima sploh marsikaj na vesti, pa omejene prilike na kolodvoru so zakrivile, da se je gorenjski osebni vlak, ki je prihajal z državnega kolodvora, peljal na tiru, na katerem je še vozil rezervni stroj iz postaje. Signali so bili v megli tako nerazločni, skoraj nevidni, da se ustavljalno znamenje ni opazilo. Se le ko sta bila gorenjski vlak in pomikalni stroj že blizu, sta strojevodji opazila, da se godi nekaj nepravilnega. Spoznala sta, da je karambol neizogiben, a storila sta, kar se je dalo, da se vsaj ublaži. To se jima je posrečilo. V osebnem vlaku se je sunek pač neprijetno občutil in povzročil strah. Vendar je previdnosti strojevodij zahvaliti, da ni bilo večjih žrtev. Posestnik Kamenšek, vlakovodja Magerl, neki potnik in neki vojak so dobili na srečo’ ne prehude poškodbe. Tudi materialna škoda ni posebno velika. — Zagorski župan Weinberger menda prav nič ne ve, kaj so občinski in kaj privatni opravki, kaj je občinska in kaj privatna služba. Menda ga bo treba tudi še le poučiti, da je policaj občinski organ, ne pa njegov osebni sluga. Weinbergerju se je namreč zljubilo, poslati občinskega redarja po hišah izpraševat, kateri delavec je govoril tisto, kar smo zadnjič javili o nameravanih napadih na Čobala. Če Weinberger misli, da se bo na ta način opravičil, se moti. Ne glede na to, da je zloraba uradne oblasti, če rabi občinske organe v svoje privatne namene, je za njegovo opravičenje le ena pot, ki smo mu jo že zadnjič pokazali. Naj gre z nami pred porotnike. Njegovo slepomišenje mu pa nič ne koristi, ker ne odpravi suma, ampak ga le še bolj krepča. Weinberger naj nikar ne misli, da bo koga speljal na gladek led. Kaj je njemu primerno, vemo tudi po tem, kar nam je Pripovedoval neki liberalni gospod o podobnem slučaju. Kar bi bilo treba več povedati, povemo ob tistem času in na tistem mestu, kjer bo potrebno. To naj Weinberger za zdaj vzame na znanje, pa naj ne hodi po ovinkih, ampak naj nastopi tisto edino pot, ki mu jo narekuje njegova dolžnost. — Organizacija mladinskih delavcev v Ljubljani prireja »Zabavni večer« združen z božičnico, na praznik sv. Štefana dne 26. decembra t. 1. ob 4. popoldne v vseh prostorih gostilne pri g. Polšaku, Martinova cesta 32. Spored je sledeči: Prvi del: 1. ** »Naprej«, poje mladinski pevski zbor. 2. F. Gerbič: »Lovska«, poje mladinski pevski zbor. 3. H. Volarič: »Rožmarin«, samospev s spremljevanjem glasovirja; F. Vilhar: »Ukazi«, samospev s spremljevanjem glasovirja. 4. P. Balog: »Venček narodnih pesmi«, poje mladinski pevski zbor. 5. Oton Zupančič: »Večno življenje«, deklamira 6. M. Kegel: »Socialistična koračnica«, poje mladinski pevski zbor. 7. P. Balog: »F a -liran študent«, »Z a v o 1 j’ 1 ’ d ic, »Draginja«, kupleti. — Drugi del: Igra »Eno uro doktor«. Burka v 1 dejanju.—Priredil Jakob Aleš ov ec. Osebe: Dr. Jazbec, zdravnik. v— Gospa Bornova. — Ema, njena hči. — Škerjanec, Zajčev sluga. —- Ančka, Zajčeva gospodinja. — Sedlač, poštni voznik. — Plesnik, brivec. — Vert-nik, trgovec. — Lekarničarski učenec. — Tretji del: Srečolov, šaljiva pošta, prosta zabava in ples. Vstopnina v predprodaji 30 vin., pri blagajni 40 vin. Vstopnice se dobe v društvenih prostorih, Šelen-burgova ulica št. 6, II. — Ker je čisti dobiček namenjen pevskemu zboru in za pouk dramatične šole, se preplačila hvaležno sprejemajo. — Na božičnici mladinskih delavcev nastopita tudi sodruga Balog in Le lipani e{r, ki bosta izvajala nekatere glasbene glasbene točke na klavirju, goslih in čelu. Udeležence upozarjamo zlasti na te točke, ob katerih je priporočati mir, da se ne moti pozornost, ki je potrebna za popoln užitek. Trst. — Koncert „Podružnice Glasbene Matice “ v Trstu z dne 17. t. m. je uspel odlično. Lahko bisenazval Betettov, ker je naš mladi a že imenitni basist iz dvorne opere dunajske igral prvo vlogo na koncertu. Njegovo petje in posebno pa še mojstrska sila je očarala boljši t. j. umetniško čuteči del občinstva. Mnogih Betetto ni zadovoljil, ker ni nič grmel, kakor bi se »pravzaprav enemu basu spodobilo . . .« Orkester je izvedel svojo nalogo precizno. Najmanj so zadovoljili zbori, ki nekako nazadujejo. Zadnja pevska točka bi se bila pa že lahko zamenjala s kakšno resnejšo stvarjo; človek pride na koncert, da se naužije nekoliko lepote in umetnosti, a valčke si lahko prihranimo za predpust. Koncert je seveda imel »gosposki« značaj, posetili so ga skorosami »boljši« ljudje, ki lahko plačajo visoko vstop* nino. Dobro bi bilo, če bi tržaški, za umetnost vneti krogi poskusili tudi na polju glasbene umetnosti malo podemokratizirati, kakor to poskušajo z dramatiko. Tudi petje in godba dviga ljudska srca kvišku in pospešuje ljudsko kulturo. Štajersko, — Sv. Tomaž pri Ormožu. Dne 19. prosinca se je pri nas prepetila velika nesreča. 191etni Franc Semljič, zidar iz Koro-čic pri Sv. Tomažu je pomagal svojemu tovarišu Marku Kosu podirati bukev. Ko se je začela podirati, si je šel po telovnik in suknjo, pri tem pa se mu je spodrsnilo in drevo je padlo nanj ter ga zadelo s tako silo, da je bil na mestu mrtev. Nogo mu je strlo izpod kolena, roko v rami, ter pobilo na vratu in na prsih. Letos je delal v Varaždinu. Bil je član strokovne organizacije, odkar se je ustanovila. Umetnost in književnost. Dr. Alojz Kraigher: Školjka. To je naslov novi drami v treh dejanjih, ki je pravkar izšla v založbi L. Schvventnerja v Ljubljani. Cena broširane izdaje 2 K., elegantno vezane 3 K. Knjiga je jako zanimiva in bo ime dozdaj komaj znanega pisatelja na mah postavila v vrsto naših najboljših književnikov. Odlikuje jo zlasti nenavadna brezobzirna resničnost. Sicer se o tem delu, ki ga priporočamo brez pomisleka, še zmenimo. E. Kristanova črtica »Pod zemljo«, ki je bila najprej objavljena v našem listu, je izšla v angleškem prevodu v amerikanskem časopisu »The Disrrich Ledger«. Tako se bo nemara po svetu polagoma vendar kaj zvedelo o Slovencih in naši kulturi. Delavsko gibanje. Vlada in socialno zavarovanje. Odkar so oficielni krogi tudi v Avstriji spoznali, da se socialna demokracija ne da zatreti z izjemnimi zakoni in policijskimi progoni, so se naše vlade privadile drugi metodi: Začele so se laskati delavstvu in mu hliniti očetovsko prijateljstvo. Najboljše sredstvo se jim zde sladke besede in lepe obljube. A vse to je komedija in če bi bila socialna reforma odvisna le od dobre volje vlade, bi delavci lahko poginjli, preden bi se napravil le najmanjši korak za zboljšanje njihovega položaja. Med najvažnejšimi zahtevami avstrijskega delavstva je tako zvano socialno vprašanje in država bi se morala naravnost sramovati, da se pri nas še vedno le teoretično razpravlja o stvari, ki je po drugih deželah že davno vpeljana. A tudi za to zavarovanje nima naša vlada nobene resnične ljubezni. Takrat, ko je predložila načrt parlamentu, ga je pač spremljala z mnogimi lepimi besedami, kajti stranka, ki ima blizu 90 poslancev v državnem zboru, se mora vendar nekoliko upoštevati in njenim volilčem se mora pokazati nekoliko dobrohotnosti. Ampak za vsemi lepimi besedami ni nič resne volje in čim bolj se socialno zavarovanje za-vlači, tem ljubše je vladi. Storila ni doslej ničesar, da bi se rešitev tega nujnega vprašanja pospešila. Zdaj pa niti ne more skrivati svojega veselja radi zavlačenja. Ministru za notranje zadeve pl. Haerdtul so zadnjič ušle izza zob besede, ki kažejo, da ni vladi prav nič ležeče na socialnem zavarovanju in da tudi nima namena, da bi se resno zavzela za to stvar. Pri ministru je bila deputacija trgovskih potnikov, ki ga je prosila, naj se njihova stroka izvzame iz splošnega zavarovanja privatnih uradnikov. Tej deputaciji je Haerdtl odgovoril: »Glejte, storite kar stori vsak trgovec v neizogibnem položaju: Vda se namreč okoliščinam . .. Eno pa je za nas gotovo: Vaših resolucij se nič kaj posebno ne bojimo, kajti v tej zadevi dobivamo sedaj toliko protestnih rezolucij, da smo postali neobčutni . . . Naj brže čakate |n a izvršitev socialnega zavarovanja; to pa je nekaj zelo embrio-n a l n e g a (nedonošenega) in potem b o ste na to najbrže še prav dolgo morali čakati.* Bolj po domače gospod minister skoraj net bi bil mogel razodeti svojih misli. Kvečjemu če bi bil dejal: »Dragi moji, socialno zavarovanje je naša najnovejša igrača. Če se ne potare, se mislimo z njo igrati še sto let.« Men jjj ga imenu- 7dravie!iemo »siadin*. a,ui avjc Nasiadno jn redil. 50% prihranka! ™l0ži: Okusno t Prve vrste * °b_ imuanu. enem senzacional. no bojkotno sredstvo proti živilskemu oderuštvu. Dobiva se povsod, tudi pri trgovcu. Zavoj >/* kg velja 50 h. Po pošti se naroča najmanj pet zavojev. Glavna zaloga lekarna Trnkoczy v Ljubljani (poleg rotovža). Širite, naročajte in priporočajte „RDEČI PRAPOR"! Častiti gospod Gabrijel Piccoli lekarnar v Ljubljani. Vašo tinkturo za želodec sem že vso z velikim uspehom porabil, katero iz srca priporočam v veliko korist vsaki družini ter se Vam iskreno zahvaljujem in prosim, blagovolite mi poslati še 24 stekleničic Vaše tinkture za želodec. Z odličnim spoštovanjem Josip Sterle Posestnik in premirani medvedji lovec v Koritnicah, pošta Knežak pri Št. Petru na Krasu. Ali ste že dobili fonograf zastonj ? Da povsodgvpeljem svoje izborne najnovejše valjarje, imenovane — „Goldhari“, sem se odločil, da razdelim 2500 fonografov. — Zahtevajtp prospekt, obenem vpo-šljite 10 vinarsko znamko in lahko prejmete zastonj in colnine prosto, krasen koncertni fonograf. X. fonografski uvoz L. Lovin Dunaj VI. Gumpendorferstrasse 111 /XXIII. Sodrugi v Trstu dobe Žepni koledar za leto 1911. pri blagajniku političnega odbora Alojziju Štolfa v „Delavskem domu“. Ceno posteljno perje! TsTa/llaoljfti čeftlci nakupni -vir- Kg. sivega dobrega, pu-Ijenega 2 K ; boljšega 2.40 K ; prima polbelega 2’80 K; belega 4 K ; belega puhastega 510 K; velef inega snežnobelega, puljenega 6*40 K, 8 K; fiuha sivega 6—7 K, be-ega, finega 10 K ; naj- Benisch finejši prsni puh 12 K. Naročila od 5 kg naprej franko. Zgotovljene postelje t: lega ali rumeneganankinga,pernica 180cm dolga, 120 cm široka, z dvema zglavnicama, 80cmdlg, 60 cm šir., polnjena z novim, sivim, prav stanovitnim puhastim perjem 16 K; napol puh 20 K; puh 24 K; posamezne pernice 10,12,14 in 16 K, zglav-nice 3,3-50 in 4 K. Pernica, 200 cm dolga, 140 cm šir. 13,14 70,17 80, 21 K, zglavnica, 90 cm dolga, 70 cm šir. 4-50, 5 20 in 5 70 K, spodnja pernica iz močnega, črtastega gradla, 180 cm dolga, 116 cm široka 12-80 in 14-80 K, Razpošilja se po povzetju, od 12 K naprej franko. Lahko se franko zamenja za neugajajoče se vrne denar. Natan. cen. gratis in fr. S. Benisch, Dešenice 758, Češko. Prvi kranjski pogrebni zavod Ljubljana, Frančiškanska ulica št. 10. Ustanovljen leta 1868. Telefon štev. 97. Prevzemajo se pogrebi, prevažanja z vozom in po železnici in oskrbujejo se tudi pogrebov se tičoče stvari v Ljubljani po najnižjih cenah. Imitirane kovinskolesne krste lastnega izdelka. Velika zaloga kovinskih krst v vseh velikostih s primerno opravo. Oskrbujejo se sveži in suhi cvetlični venci s primernimi trakovi z napisom in brez napisa. Ju/ti Metni kave uvoz Uefežgalntca kave m Produkt, zadruga Ijublj. mizarjev ■ registrovana zadruga z omejeno zavezo asa ■— s sedežem v Ljubljani; Marije Terezije c. 11 (Kolizej) Zaloga pohištva lastnega izdelka in tapetniškega blaga. n:1 dela. im Lastna tovarna na Glincah pri Ljubljani. Svarilo! P rosimo spoštovana gospodinja, ne zahtevajte pri nakupu kar na kratko zavitek ali zabojček ^cikorijetemveč določeno znamko: : F ranck: da imate jamstvo za vedno j e dna ko in najboljšo kakovost. — Pazite pri tem na varstvene znamke in podpis, kajti naše zamotanje se v jednakih barvah, papirju in z podobnim natisom ponareja. — Torarn. Kuainka Jovan*. iovuru. anami* tf. Z 4451. IV; N U. V. Potniki v severno in južno Ameriko vozijo tedaj le po iomaii avstrijski progi AVSTRO-AMERIKANA Trst - Newyork, Buenos Aires-Rio de Janeiro z najnovejiimi brzoparoiki z dnu vrtenicama, elektriiao razsvetljavo, breziihim brzojavom, na katerih je za vsakaga potnika preskrbljeao, da dobi dovolj domaie brano z vinom, avoii krah, posteljo, kopelj i. t. d. Odhod parnikov* V neverno Ameriko vsako soboto, v južno Ajneriko vsakih 14 dni. Vsakomtia pojasnila dajo draga volja brezplačno pri glavni agenturi za Kranjsko, Štajersko in Koroško SIMON KMETETZ, ljubljena, Kolodvorska ul. 26. ŠPS U (/j ■o r~ O H C/5 c cilindre in čepice v najnovejših faconah in j velikih izberah priporoča K/rt«« CsilrlS/i Založnik c. kr. avstru-ivan dOKIlC. Skih držav, uradntkor Ljubjana, Pod trančo št. 2. Postaja električne železnice. Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Bartl. Tiska Dragotin Hribar v Ljubljani.