ftpinTlilmui tm mJbbmm Leto LXXV~ št* lol CREl>NlSTVO 1H UPRAVA: LJUBLJANA, PUCCTJOJEVA ULICA S IZKLJUČNO ZASTUPSTVO za oglase 12 Kraljevine Italije tn inozemstva trna ITVIOVE PrBBI.friTA IT-% LIANA S. MTLAJNO TELEFON: 31-22, 31-23, 31-24, 31-25 in 31-26 Računi pri postno čekovnem zavodu: Ljubljana štev. 10-351 MAR© Izhaja vsak dan opoldne — Mesečn a naročnina 6.— Ur, za Inozemstvo 15.20 Lir CONCESSIONARIA ESCLUSIVA per la pubblicita di provenienza italiana ed estera: UNIONE PUBELICITA ITALIANA S. A., MILANO. "^!ta ne dobi oddiha Odločno odbit sovražni sunek pri Mekiliju — Uničena angleška letala Glavni Stan Italijanskih Oboroženih Sil je objavil 1. maja naslednje 699. vojno poročilo: Sunek oklopnih «11 proti na£im črtam vzhodno od M. kilija bil odločno zavrnjen, sovražnik pa je pustil v naših rokah vrč Djrtnikov in nekaj mrtvih na t*r**Tiu. >Teni-iki <.«> ***-streI;:i letalo tipa >W»-llin^-tnn.<, na tleh pa zažgali Se neko Jim £o !pt:i!o. An.;l. ška leta'a so bombardirala Benjra-zl, niso pa povzročila niti *kode na napravah niti 7Tt«-\ m*'d prrhi \ ::Nt \ oni. Oddelki Osi so izvršili dnevne in nočne napade na <»t«»k Malto, nad katerim je bilo uničeno letalo tipa ^pitfire«. Xa Knti je sovražno letalstvo vrulo nekaj bom?', ni pa javljena nobena holt, Premac Italije »a Sredozemskem morju Bukarešta, 2. maja. 9. Proučil oo voja-5kl poftotej v Sredozemlju, ugotavlja tu- kfršnji tisk. da zdaj ni noher o«?! dvoma več o popolni nadmoći Italije v primeri z Anglijo. Italijanske p^mor^ke sile so vzdržale srdite bitke sovražnika in zdaj idajo v Sredozemlju položaj ter prevažanje med Tn polisom in Cirenaiko, ter Italijo. Transporti gredo redno in v redu potekajo tudi vse druge pomorske opera-cfje Italije. Najbolj zanimiva ugotovitev je pa ta. da se je borbena sila Italije na morju povećala in ima na razpolago velike vire za borbo proti sovra£niku tudi v oddei;enih vodah. Čudoviti uspehi italijan-skJi pnamornic vzaolz ameriške obale dokazi!jejo kako ^lika je življenjska moč in borbena vnema italijanskih mornarjev. Visoko nemško odlikovanje dveh generalov Operacijsko pod meje, 2 maja. S. (Poročilo posebnega dop'srtika agencije Štefani.) Letalska brigada generala Paolija Cassino Negonija in Venčeslava d' Aurelia je feld-imiM Btanalring odlikoval z Železnim križem 1. in 2. razreda zaradi vnetega uveljavljanja pri sodelovanju med itaJijanski-mi in nemškimi letalskimi silami pri za-Cirenaike in v sedanjih letalskih jah na marmariski fronti. Nemško vojno poročilo Napadi na važna sovjetska mesta In angleška pristanišča I/ Hi' Ta glavnega stana. 1. mn :a. Vrhovno poveljnistvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo: Na v/htHlni fronti ho omogočili naši kra-Je^-rd nnpndi nadaljnje zboljšanje fronte. Krajevni napadi IM ražnlka, ki so jih podpirali oklopni vozovi, ho hili hrr/tispeSni. Na Lapon;-krm in na front j ob Mnrman- s»ku «»o nfmike in finske «*"** to ot!f>lle vrf napadov v hudimi izgubami sovražnika. Bojna letala ^.o napodla. podnevi in v no-ci na 1. maj vojaške cilje v Sevastopoljn. Novorosij^ku in Petrn^radn, kjer »o povzročila vrlike eksplozije in požare. V !><->iih v zraku j«* bilo vTT»rjdto v oddelku za daljne izvidniške p«»I**te »ta se pri uspešni Izvedbi važnih Izvidnikih nalog proti Angliji, odlikovala s posebno drznostjo. Hude sovjetske izgube na finskem odseku Helsinki, 2. maja. s. Na vzhodni fronti Karelije sovjeti kar naprej napadajo v raznih odsekih, a so povsod odbiti z Izredno velikimi izgubami na ljudeh in na materijalu. V južnem odseku proti Manseku so pričeli sovjeti po močni topovski pripravi z napadom, ki Fe je izjalovil spričo reakcije finske pehote. Sovražnik je Izgubil mnogo vojakov. Z enakim rezultatom se je končal sovražni napad, ki ga je sovražnik izvedel pri T~hpuji z manjšimi silami. Pri Louhiju nadaljujejo boljšo viki s svojimi napadi, a finsko-nemske čete, Id operirajo v tovariškem brastvu, so vse napade \zt-vavo odbile Sovjetske Kolone so bile vržene na izhodiščne položaje spričo neomajnega zagona napadalnih oddelkov, ki so izvedli protinnpr.de z bodali In ročnimi bombami. V akciji so hrabro sodelovali nemški bombniki, ki neprestano uničevan -^Tiirališca, taborišča, kolone in sovražnikove tanke in povzročili obsežne praznine in uničenja, tako da 9o Sovjet! v zadnji 48 urah v borbah na tej fronti imeli 1 300 mrtvih na terenu. Kakor poroča glavni stan ni nič novega poročati s fronte v Karelijski ožini. Ogorčenje v Franciji zaradi novega bombardiranja pariških predmestij Pariz, 2. maja. s. Xovo bombardiranje pariških predmestij, ki ga je izvedlo angleško letal:tvo. je povzročilo v vsej Franciji val ogorčenja. Tudi to pot je bilo francosko delavstvo žrtev angleških bomb. Številne stanovanjske hiše so bile popolnoma poručene in zadeta je bila neka bolnišnica, število mrtvih in ranjenih je znatno. Žrtve v Rostucku Berlin, 2. maja, s. Po zadnjih ugotovitvah so angleški letalski napadi na Rostock povzročili smrt 163 oseb, med katerimi je bilo 29 francoskih ujetnikov. Finsko odlikovanje nemškega admirala Berlin, 2. maja. s. V imenu maršala von Mannerheima je izročil general Calvela vrhovnemu mornariškemu poveljniku severne skupine admiralu Carlsu finrki križec svobode I. razreda z meči in zvezdo v priznanje zaslug, ki jih je opravil z odličnim sodelovanjem med nemško in finsko vojno mornarico. i tajska ©đreiaiaa od zunanje po: Daljnosežne pesledice padca Lašia — Birma je a izgubljena — Hude skrbi v Londonu OC1 Ženeva. 2 —s. Londonski dopisnik lista *£ r 'i, da je bil z zasedbo "Lašia zadan hud udarec vsem nadam, ki so jih Ancleži še moli glede odpora Birme. Pri; t ni angleški krog: nriznavajo. da je ta por:* pripisati političnim in strateškim zmotam iz preteklosti. Birmansko prebivalstvo je pomagalo Japoncem, kakor je le r _ n obramba B:rme. k: je bila osnovana na možr.ota pa bi vodi1 a preko visokega gorovja In treh rek in končno gre «amo se za načrt, k^e-rega urerničer.je bi zahtevalo dolge m Ae- ce deli. BangkoR. 2. maja. 8. Po poročilu iz Cungkir.za so v teku borbe med kitajskimi in japonskimi četami pri Hsandiju, c«- vprnozapadno od LaSla. VadolZ železaiiakie proge na tem ozemlju so Japonci napadli :kse, 20 km južno od Mandalava. Indijska odklonitev Bangkok, 2. maja. s. Iz Alahabada poročajo o vsebini o nutka resolucije, ki je bila predložena Da sestanku odbora, za. vseindijski napredek pretekli petek. Spomenica pravi: »Zaradi naravne krize ln po Izkušnjah pri podajanjih s Crippsom kongres ne more vzeti v poštev nobenih načrtov in predlogov, s katerimi bi se ohranila tudi le °. kontrola angleških oblasti nad Indijo. Ne samo interesi Indije, temveč tudi varno- t Anglije ter interesi miru in svobode na svetu zahtevajo, da Anglija opusti svojo oblast nad Indijo. Samo na osnovi neodvisnosti se Indija lahko pogaja s Anglijo.« Japonsko prodiranje v drugih predeHJi Mamila, 2. maja. s. Japonske čete so zasedle sovražne položaje pri Pinatubi ob mer ji med pokra linami Pampagna, Tarlak in Zambales. Pomorski predeli južnega dela otoka so zopet v normalnem stanju. Japonske čete so očistile ta predel od preostalih sovražnih čet Japonske čete so se potem izkrcale z uspehom v bližini Potoka na južno zapadni obal: Mindanaum in so 1. maja zasedle Avang. 15 km južno od Kotabatua. Japonsko letalstvo je napailo v nizkem poletu sovražne Čete in kolone "motornih vozil v ravnini Kotabatua. Zgodovinski sestanek pri Solno Dva dneva prisrčnih razgovorov med Ducejem in kancelarj®?si Hitlerjem — Navdušene ovacije nemškega prebivalstva Ducefn — Neomajna volja obeh zavezniških narodov za zmago Rim. 1. mnja. s. Duee in Hitler sta se 29. in SO. aprila sestala v Solnogradu. Razgovori so potekli v duhu tesnega prijateljstva in ncpnnišnc^a bratstva v orožju ol>eh narodov in nb^h voditeljev. Zaključili so se v z.namcnju popolne istovetnosti pogledov glede na položaj, ustvarjen sijajnimi zmagami sil trojnega pakta, kakor tudi glede na nadaljnje v> stvo r»b; h narodr>v na polit ic'n»-ni in vojaškem podrorju. Ob toj priliki jo bila šc enkrat odločno potrjena železna odločitev Italije, Nemčije in njunih zaveznikov, da si za goto ve dokon« no zmago z vso silo sredstev, s katerimi razpolagajo. I*olitionih ra/^ovnrrtv sta se utb'b^iila tudi italijanski zunanji minister grof Ciano iti nemški zunanji minister v. Ribbentrop. Oba zunanja ministra osi sta ob tej pri'aki raz- motrivala per**o« vprašanja rnnanjc politike. Vojnikih rar^o^orov Me jo z italijanske »rranl udelei:! šef italijanskega generalnega štaba gen oral Cavalloro, z noniško pa ftof vrhovnega pove!jiiištva nemških oboroženih sil marsai K^itel. Navzofa ^ta f>l\a tudi italijanski veleposlanik v Berlinu Dino AJfiori ln nemški veieposl. v Kimu v. Maokensen. FoZitični razgovori Sestanek Duceja in Hitierja je bil v bližani Solnograda, v nekem gn«Iu, ki je bil dan na razpolago gostom nemške vlade. Dne 29 .aprila zjutraj je Duee v spremstvu zunanjega ministra grofa Ci&na in šefa generalnega štaba generala Cavallera ter drugih politi en i li in vojaških sodoJavcev prispel na noko majhno postajo v bližini kraja sestanka. Ob prihodu na postajo ga je pozdravil Hitler, Kamor je prišel k sprejemu tudi zunanji minister Rinr>enrrop, poleg njeg-a pa *e vrhovni poveljnik nemških oboroženih sil maršal Keihd, drza\mi vodja Bormann. tiskovni M dr. Dietrich ter okrožni vodja in državni namestnik dr. StheeL Oueeja Je spremn kaneelar Hitler ▼ grad, kjer ga. je sprejel *ef predsedniško pisarne, državni minister dr. Melssner. Po obedu, ki so se ga ndeležile tudi osebe rz spremstva, je bilo vse popoldne posvečeno politčnlm razgovorom, ki »ta se jih udele- žila tudi oba zunanja ministra grof Ciano in Ribbentrop. Intimna večerja je zaključila prvi dan sestanka Duceja i" l-Uhrerja. Vojaški razgsvori Dne 30. aprila se je Duce v spremstvu šefa vrhovnega poveljništva nemških oboroženih sil maršala Kelt1a podal k Hitlerju na vojaške razgovore, katerim so z italijanske strani prisostvovali šef generalnega štalia Cavalloro, italijanski vojaški ata^e v rjerHnu div'.T-ij%ki general M:»r-ras in brigadni general Gambiti, z liemMcO strani pa maršal Keitel, maršal Kosscl-ring, topniški general »'^cll in nemški ataše, v Kimu genoral v. Kintelen, Sestaisek ofccfi zuttait^Ili T-!toča.*slanik v Rimu v. Mnekm^en. S*'stanrk riuer»ja in Hitlerja se je za- kljueil rx»^no popoldne z zaključnim rar- govorom o političnem in vojaškem položaju. Ducejeva brzojavka Rim, 2. maja. s. Duce je poslal Hitlerju sledečo bi-zojavko: »Ko se vračam v Italijo, vam želim povedati, rtihrer. kako dragocena je bila za mene prilika, ki se mi je nuuila. da sem mogel z Vami tako glohoko izmenjati mišljenje o političnih in vojaških problemih v sedanjem zgodovinskem trenutku. Popolna istovetnost pogledov, ki sva jo ugotovila tudi na tem sestanku glede vseh problemov, ki sva jih skupaj proučila, je zame povod za izredno zadovoljstvo in novo zagotovilo za zmago našega, orožja. Ponavljajoč najprisrenejso zahvalo za gostoljubni sprejem, čigar najbolj žJvi spomin ponesem v Italijo, Vam pošiljam, rtihrer, svoje tovariške in prijateljske pozdrave.« Na predvečer novih zmag Zgodovinski pomen solnograškega sestanka rt. 2. mft.ia. s. Opozarjajoč na važnost zgCKJovirts-ke-oa sestanka v So'lno^rak:h čet na vzhodni frontu kjer se je Stalinova zimska ofenziva, ki je bila pravcata ofenziva obupa, popolnoma izjalovila. Nič manj rzpodbudno je stanje na sredozemski fronti. V tesnem sodelovanju «*o italijanski in nemški vojaki vseh vrst sii\ mrr\ prostovoljce, Kar ustreza plemc-utim vo-i.-všlcim tradicijam madftar^cega naroda. Dodeljen je bil kot pil -'t-oiicir neki eskadrilji loveev. F ilov pri kralju Borisu Sofija. 2. maja. s. Bolgarski kralj Boris se je vrnil v Sofijo s potovanja po Traciji, Irjer je obokal več krajev. Takoj po p:iv. >-Uu v g-lavno mesto mu je poročal ministrski predsednik in zunanji minister Filov. Nemški policijski oficirji na študiju v Hisnu Rim, 2. maja. s. Nadaljnja številna sikupina oficirjev nemške policije je dospela, včeraj v Rim in bo obiskovala česti tečaj o organizaciji in funkcioniranju policijske službe v Italijanski Afriki. Kakor prejšnji se bo tudi ta tečaj vršil v Soli policijskega zbora Italijanske Afrike. Volilna zmaga japonske vlatSe Tokio, 2. maja. s. Potrjujejo se ve/ti, da so kandidati -Društva za podpiranje krone dobili večino glasov v 61 volilnih oki-oisiih, kjer je bilo izvoljenih 1SS poslancev te skupine in 41 neodvisnih poslancev. Osvobojeni kmetje v Ukrajini Budimpešta, 2. majJ. s. Iz vojaškega vira se doznava, da se je na ozemlju Ukrajine, ki je bilo poverjeno madžarskim četam, kmečko prebivalstvo, osvobojeno izpod boijoeviške^a t^roij-T z obnovljenim za- , upanjem vrnilo k polj' kim delom. >7ovo upravno organizacijo in odpravo sistema kolhozov, s katero so bili kmetje oropani zemlje in njenih pridelkov, je prebivalstvo sprejelo z velikim vesel jena. Ukrajinski kmetje sodelujejo s svojim delom pri izvajanju načrta agrarne obnove v Ukrajini. Vojaški organi, ki so na čelu uprave pokrajine, so že poskrbeli za razdelitev poljedelskih strojev in semena. Poudariti je treba tudi popolno sodelovanje med ukrajinsko narodno stražo in madžarskimi četami. V raznih očiščevalnih operacijah proti boljševiškim partizanom, ki so se v.srnezdili v ukrajinskih gozdovih, in ki motijo v nekaterih predelih mirno delo kmetov, je ukrajinska narodna garda učinkovito sodelovala z madžarskimi četami. Proces v Ankari Ankara, 2. maja. s. O popoldanski razpravi proti atentatorjem na von Papejna je težko poročati, ker se je razprava razblinila v prerekanje med sovjetskimi obtoženci in obema turškima obtožencema ter zaslišanimi pričami. Sovjetski obtoženci so s peklensko spretnostjo zavedli razpravo, da se je izgubila v večumib, brezzveznih podrobnostih, a vendar jim ni uspelo dokazati svoje neodgovornosti. Raciottiranje tobaka na Norveškem Berlin, 2. maja. s. Od 1. junija bo raci oniran tobak tudi na Norveškem. Določena je najvišja količina 160 cigaret in 200 gramov tobaka za pipo na mesec za vsakega odraslega. Minimalna racionira-na kelieina znaša 50 cigaret ln 75 gramov tobaka na mesec. Obnovite naročnino! Stran 3 »SLOVENSKI NABODi, sobota. 2. maja 1942-XX. 8tev. }01 Zvezni Tajnik si je ogledal športne naprave Razgovarjal se je z društvenimi odborniki in jih spodbujal pri delu za obnovitev športnega dela v Ljubljanski pokrajini Ljubljana, 2. maja Glede na bližnjo obnovitev športnega dela, v vseh oisekih športnega življenja je Zvezni Tajnik dr. Orlando Orlandini, da bi Se prepričal o dejaruJcem stanju športnih naprav v Ljubljani, te dni začel z natančnimi pregledi ten naprav. Zvezni Tajnk le bil v družbi zauprcka Conia. Prvi oblak je veljaj Športnemu klubu Iliriji, kjer si je Zvezni Tajnik ogledal odlični plavaln« bazen, ki bo čez mesec Jni že odprt občinstvu. Nato je obiskal športni prostor- in prost ore za tenis, zagotavljajoč voditeljem kluba, svoje živo zanimanje za re- Mn nekaterih važnih vprašanj, nanašajočih se na uporabivost igrišča za lahk> atletiko. Nato se je Zvezni Tajnik podal na <»ta-SOli želemi carskega športnega društva t>Hermej<), kjer mu je prelsednik dru- štva raztolmačil načrte za potrebna dopolni tvena dela na tem športnem prostoru in spored društvenega delovanja. Na velikem stadionu Športnega Kluba »Planine« se je Zvezni Tajnik pomudfl delj časa in obiskal vse notranje prostore in telovadnaco, zanamajoč ae za eventualna potrebna dela in Instalacije na športnem igrišču. Prva vrsta, teh obiskov se je zaključ-;'.a na igrišču nogometnega kluba SK Ljubljane, kjer bodo med dru^mr v kratkem orp-a nizi rane važne prireditve. Zvemega T., niica so pcn.901 sprejeli predsedniki :n voditelji raznih športnih društev. Razgro- virjal se ie z njimi, zanimajoč se za delovanje vsakega p^edinega društva in izpodbijajoč vse. ki .sodelujejo pri obnovitvi sporta v nov; i', 'ijanski pokra;:- Državnim vednost V svrho sistemz?cire dr/avrvb npolcofeo-bodo v kratkem blagajne, ki lzplaćue-jn pokojnine, poslale vtikemu upokojencu m upokojenk' (vdovam) mkevmo za ^zia-Wt>. ki jo je prrcd;' Visoki korn^arat za Ljubljansko pokrajino. Vsak uživalec pokojnine bo moral tvoji s'avi priložiti: L svoj rojstni list: 2. očetov rojstni list ali p« mater n IT>i>tn: list, če je oče nepoznan: 3. izkazn'co o ofočinsici p^s*ojno*ti (do-movirco-) in 4. potrdho občine o svojem stalnem bi-v^riisču. r>omor\-nica. t. j. i/kiznca o obč-nsfci pr-»tomosti. in potrdilo o stalnem brvaliKu nv/rata bit: izdana dvojezično, t j. v italijanskem in slovenskem ježku ali p« samo ▼ ita'iian^ini in novejšega datuma Izdani ne smeta biti pred letom 1°42 Potrdila o prejšnji pristojnosti (domovnice) pod točko 1. ni potrebno priložiti, ne bo pa odveč, če ca kdo priloži. Domovnico mere izdati v vsakem -meru le pristojna abčina V*e pr:lot;ni pa pet kuponov, županstvo bo poslane kupone na svojem poštnem oradu unovčilo. Lahko pa 5e tudi obme. kdor Mj dobiti izpiske :z matičnih kni'j v Kran;u ali Ra-tUvvjici. na iLa.1:jansiki konzulat v Celovcu (Klagenfurt). Kdor pa želi izpis»ke iz mat'čnih knjig iz sedanj. : ^ a ierskega, naj se (Srne na, italijanski konzula* v Gradcu. Kdor mora naročiti manjkajoče listine, predvsem rojstne liste iz inozemstva, naj odda prošnjo na pošti priporočeno. Koncept Ibjc (duplkat) naj shrani in na njega pfite-m notni sp-rejemni Ifst (receprs). V smislu odloka V'lsokega komisar-a ta za Ljubi lansko pokrajmo v Ljubi iani z dne 14 spr.la t. L. š: 1 1630-1. ie škofijski ordi-nartat v Liubliani naročiti vsem matičnim uradom, da izdajajo aktivnim m upokoje-•vm dr/a vr.im in pokrajinskim uslužbencem, ki prosijo za osebne in družinske liartaie za ured tev službenega položaja azrroma za upokojitev izpiske iz matic brez kolkovine. Izptald se 'zstavliajo na na\-adnem papirju, zaračuna se pisarniška taksa 2 \iri Izpiski naj se izstavljajo v slovenskem m latinskem jeziku. Vedno naj se zapi.še na izpisek, kdaj ie t.sti krščen. Glede izpolnitve posameznih rubrik na tis4coa-ini je natančnejša navodila ob i a vil list »Upokojenec«, gladilo Dru.št\*a drža\mih in samoupravn h up^kojenceA' v Ljubljani, v 4. z dne 27. aprila t. i. Vsem v Ljubljani stanujočim svofim članom bo društvo — sporazumno z domo-1 Inškim uradom mestnega po<*la\*arsiva — priskrbelo potom predložita skupnih alfa-betnib seznomorv domovinske izkaznice in potrdila o stalnem bivanju v Ljubljani. To velja tudi za nove čl*ne. ki pristopijo k društvu do 15. maja t. L Dm: tvena pisarna je v Wo>!f ovi oftci K. 10 dv.f-šOn trakt. Uradne ure od 10. do 12. odrgnjena visela na obešalniku. Uslužbenec je Staneta kratkomalo pograbil za vrat, mu slekel suknjo, oblekel njegovo in poklical policijo. Tatvine Stane ni tajil, zaradi dobavitve nek:h listin pa je bila razprava preložena. Oče, sin in zei obsojeni zaradi tatvin v četrtek Sg se pred sodnikom poedinčem okrožnega sodišča zagovarjali zaradi tatvin in prikrivanja ukradenega^ blaga oče. s:n in 7et. Najpodjetnejši mod njimi je bil zet. dočim se je sin zače! šele uvajati, oče pa je služil za skladiščnika. Skupno z njimi je sedel na zatožno klop tudi zaradi tatvine nek brezposelni natakar. Obtožnica jim ni očitala velikih tatvin. Bili so bolj priložnostni tatici, k: so se zadovoljili z vsem. kar jim je slučajno prišlo pod roko. Ukradi so celo stvari, s katerimi Si niso znali mnoso pomagati. Državni tožilec je dolž a. da je v družbi z dvema dragana mošk:ma m&rea letos izvabi] z Jažni.m pismom od Sebal Marije kovčeg. last Jožeta Pernata. V kov-KU je bilo mno^o perila in ob'ek v skupni vrednosti 2i>00 1 r. Tr/abljene predmete je obtoženec nato skupno s soobtoženim natakarjem prodajal po zelo nizki ceni za-nimancem. Zet. kj mora skrbeti za dva otroka in je po poklicu delavec ter je bil že veCkrnt kaznovan, je skupno s sinom sunil na škodo tvrdKe »Kovinat sveženj okroglega betonskega železa v teži 64.50 kg. tako da je imela tvrdka 190 lir škode. Tatvino sta izvršila že konec 1. 1940. Decembra istega leta je zet ukradel neznani osebi s kolesa aktovko, v kateri je bilo zmleto meso, nekaj piškotov, igel za kolesa in stare rokavice. Januarja lani je odnesel Zofijj Fortunov; v tovarni VojnoviČ snež-ke. Oktobra 1940 je 7-maknil pred vino*o-čem Bujasa s kolesa Matevža Dremlja aktovko, vredno 76 lir. Obenem z aktovko ie odnesel tudi raz^-ednice v bloku in vo- ščilne viz-tke v skupni vrednosti 456 lir. Natakarja je obtožnica dolžila razen prodaje ukradenih predmetov tudi tatvine v gostilni »Štefan« na Miklošičev: cesti "Rudolfu Virantu je tamkaj ukradel s točilne mize aktovko, v Katerj je bilo nekaj perila, brivski aparat in drugo Vsi obtoženci so dejanja priznavali, le oče se je izmotaval. ceš da kradeta samo sin in zet. on pa ima z njima le sitnosti. Sodnik mu pa ni verjel in vso dni/.bico obsodi L Zet je bil obsojen zarad; 3 tatvin na S mesecev strogesa zapora. 45.60 lire denarne kazni in na 1 leto izgube častrib pravic, sin je bil obsojen zaradi ene tatv'ne na 1 mesec in 10 dni zapora, oče zaradi prikrivanja ukradenega blaga na 1 mesec zapora in natakar zaradi tatv ne in prikrivanja na 3 mesece in 10 dni stroeeffa za-Dora ter izgubo častnih pravic za dobo 1 :eta. 60 letmzz glasbene šole GM V proslavo tega lepega jubileja bo prirejen propagandni teden pod geslom: Učite se glasbe I inn^. 2. maja. To je nasW propncfnndne^a tedna, ki :*'',\r: 60letnicc r>bst ja svoje glflfbenc •^ole. Sola Glasbene Mnt;ce je b:lo ustanon--ljena 9. non-embra 18S2. K ta in "d takrat da- ;encev 5ole Glasbene Matice v mali filharmončni dvorani, na kateri bodo BMtopilj gojenci Boiopev^keC:!. klavirskega n v - Stroga kazen za krivo pričevanje Se strožje pa je bil kaznovan tisti, ki je pričo nagovarjal h krivemu pričevanju Ljubljana, 2. maja Pr. ugotavljanju obtoženeeve krivde so sodniki navezani predvsem na izpovedi prič. mnerva izvedencev in draga dokazna sredstva. Neodvisno od volje obtoženca mora kazcn.sk; sodnik streme*, za tem, dn se preko dokazil, ki so mu na razpolago, čim bolj približa resničnemu dejanskemu stanu. In ker je to mogočo le s pomočjo tretjih oceb. stoji in pade vsa prav čnost sodstva z resnicoljubno^o teh or-eb. Ce naj sod-šče izpolni svojo nalogo nepristransko, se mora zanesti na izpovedi pr č in mnenja izvedencev kot resnična. Zato vsaka država najstrožje kaznuje krivo pričevanje, $e rtrožie na krivo pričevanje potrjeno s prisego. Obtoženec se sme branit: kakor ve in zna in sod :>če za njegove izjave, čeprav so lažne, r.e more klicati na odgovor. Priča pa ne. Zakon j; v določenih prmer.h priznava pravico, da se odpove pričevanju ali da odkloni odgovor, če pa priča in če odsovarja na stavljena vprašanja, mora govori*: cisto resnico. S+are--: Irazensk: rr' m krivo pričevanje in krivo prisego uvrščali med prevare. Po svoji naravi pa ta delikta ne spadata sem in jih zato moderni zakon ki spvtdeljiijcjo MBMMtofm ocenjujoč jih kot kazniva dejanja zoper pravosodje. Nas k. z. ju obravnava v 5' 144 do 148 in so zagrožene zelo stroge kazni. Navadna izpoved pod prisego se kaznuje z robijo do 5 let. posebno kvalificirana pa celo z dosmrtno robijo. Gre v tem primeru za krivo prisego z namero, da bi bil obtoženec obsojen na smrt in se obsodba izvrši. Ce izpoved prče. -izvedenca, prevajalca al: tolmača ni bila potrjena s prisego, je krivo pričevanje kaznivo s strogim zaporom do 5 let Obenem mora sodišče izreči izgubo častnih pravic. Podobno strog ie tudi italijanski kazenski zakonik. Krvo prisego podano po stranki pred civilnim sodiščem kaznuje z zaporom od 6 mesecev do 3 le* Enaka kasen je zagrožena za krivo pričevanje pred sodiščem in za lažno izvedeniško mnenje Toda v otežujočih okornostih se kazni sname stopnjujejo Ce je bil obtoženec na jftdtš0 krive izpovedbe obsojen na zapor m 5 l«t jt tisti. Id le krivo pTičal kazniv % zaporom od 1 do 9 kt, če je bil obsojen na zapor nad 5 "et. ie krivo nreevanje kaznivo z zaporom od 3 do 12 let. če je OM na dosmrtno robijo, je krivo pri- polnih 60 • ' !e Glasbene Matice za naš glasbeni razvoj, posebno pa sc za 2'asHeno izobrazbo nn^oa naroda, so v resnici vcl:ke. snj n.nm ;e v pl^Sencm po>-gledu vzgojila najmanj dva redova. Statistika šole dokazuje, da jo je noseča!o v f".0 •letih nad 25.000 gojencev, Ce j h računamo po osebah če bi jih pa računali po pred-met:h. bi to stev:1o nnraslo na nad 40.000. da i? zaT-tra delm*at; :xv.i Gta«bene Matice v zelo *krr/mnih razmedah in ie število nje^ nih rto;cnce\' za nase razmere zelo vel:kr». Veliko in pomembno pa jc tud' števik) onih, k; so izašli iz iole Glasbene Matice rn se posvetiti glasbi Icct zivljenjslce-mu polcl?cu. ki je bil v prvih začetkih 5e ma^o cenjen, danes pa uživaio e'asbeni sikrves prvih in najuglednejših kulturnih delavcev vsakega naroda in tudi pri nas. oOlernioo svoje glasbeno sole hoče pro-.slaviti Glasbena Matica na sJcromen, toda najlepši način s tem. da pofcaze uspehe svo-jeca ^edaniecfa in prejanjegB de^a. S Sf*o)imi najodličncišimi bitimi gojenci, sedanjimi glasbenmri ve!iaki m stebri nfl^e^a koncert-neffi ndo;*5tvov-an :a. bo pn> i \tSQm ^-e1:k umetniški solistični koncert, s sedivnji«mi R\x>jimi malimi j;»ncj pa snio ;a\-nih rw>dukcii. v»c pod r.aslovonn: »L"či*c sc glasbe!« in v nofaledniom redi:: V petek dne 8. mula t. t. ob pol to. im" v mali filhaTTnoničrii dvorani predavanje ravnatelja Karla Mahkote: »60 let šole Glasbene Matice«. Predavan ie bo n^ialo pregled dela, ki ga. ?e v tej taofei kljub ram;m zaprekam in težaA-am. z usm-hom donT>ila m ga še vrš; nasa G'asbena Matica. V ponedeljek, dne JI. maja t. 1. bo oh 1730 prva javna produkcija go- čevanje kaznivo z zaporom od 6 do 20 let, če pa je bil obtoženec obsojen na smrt, je krivopr.čevaiec kazniv z dosmrtno robijo. ZA 76 LIR SE JE DAL PREGOVORITI France L. je že 28 let star in doslej še Df bil kaznovan. Občina je o njemu napisala, da je na dobrem glasu, toda to mnenje je sedaj sam pokopal, ko se je dal pregovorit; Jožetu J., da je zanj v neki kazenski pravd; krivo pričal. Pred sodnika je stopil nasmeimega obraza, prepričan, da ne bo hudega Smeh pa mu je kmalu zginil in se spremenil v presenečenje. France je vse priznal, le o viSini zneska, ki nai bi ca bil prejel za krivo pričevanje, ni hotel dati dolgo pravega odgovora. Končno je le obstal, da mu je Jože obljubil 76 lir. Jože pa je zanikal, da bi ga bil nagovarjal, češ da se mu je France sam ponudil. Tudi o podkupnini ni hotel nič vedeti. Toda tajenje mu ni pomagalo spričo i odkritosrčne izpovedi Franceta, Po § 146 je sodnik poedinec okrožnega sod.šča obsodil Franceta kljub vsem olaj-m okolnostim na 1 mesece strogega zapora nepogojno. Jože pa je bij v zvezi s § 34 kot nasnovatelj kaznovan na 6 mesecev strogega zapora tudi nepogojna Oba izgubita častne pravice za dobo 1 leta. Ta čas, ko je čakal na grofa 33 letni kovač Stane iz Most je bil ie večkrat kaznovan. Svoji stroki je ie dal slovo in se zadnje čase udinjal kot hišnik. Kaže pa. da mu tudi ta zaposlitev nri do-našala toliko, kakor si je želel in da je iskal še postranskih zaslužkov. Pred sodnikom je včeraj odgovarjal zaradi poskusa tatvine dragocene kožuhovinaste suknje. Obtoženec, ki je nastopil v sodni dvora-ni v borni obleka, je nekoč »čakale v ljubljanski kavami na samega grofa Auersper-ga. Toda bržkone ie imel grof važnejša opravila, kakor sestati se s Stanetom v kavami. Sfrjne ga je čakal zaman. čer?rav je bil ob kozarcu vina zelo potrpežljiv. Nazadnje pa se je le naveličal in stopil po hiši. Naenkrat se je znašel v hotelski veži med foteli in pisalnim; mizami. Potek Stanetovega romanja naprej ni dognan, ve se le. da ga ie nenadoma nek uslužbenec zar! eda! v šefovi dragoceni kožuh ovi rasti , suimji. med tem ko ie njegova že moćno i General Neđić* o Hitlerjevem govoru Srbski ministrski predsednik general Nedić pise k zadnjemu Hitlerjevemu govoru med drugim: Iz Hitlerjevega govera odmeva samozavest, realnost in neomajna vera v končno zmago. Ce presojamo sedanji vojaško politični polcžaj v Evropi nam postane šele jasno, kako pravilni so zaključki velikega vodje tako na političnem kakor tudi na vojaškem polju. Anglija je imela edini izhod, da bi se izognila sigurnemu porazu: zmago sovjetov v minili zimi. To se pa ni zgodilo. Tudi zadnje nade na zmago rdečih so splavale po vodi. Sovjeti so v minuli zimi žrtvovali v nesmiselnih in neuspešnih napadih cvet svoje armade. Nase ljudstvo pravi, da vrag vedno pride po svoje. Zdaj je torej na * vrsti Anglija. Niti vsakdanje tezi, niti intrige, niti tulenje vseh radijskih postaj ne bo moglo odvrniti usode. Anglija je storila dve nepopravljivi napaki, prvo s tem, da je izdala Francijo, drugo pa, da je izzvala Japonsko. Nastaja nov svet in stari kapitalistični narodi na zapadu tega niso razumeli. Zvezali so se s komunizmom, framazonstvom in židovstvom, da bi rešili stare čase. Kolika lahkomiselnost in kolika politična netaktnost Kakor da bi mogel kdo zavreti kolo usode. Lahko rečemo, da vodja Velike Nemčije nikoli ni govoril bolj stvarno, odkritosrčno in prepričevalno. Nobene kompromisne rešitve ni. Po pregledu ogromnega oboroževanja Nemčije zaključuje Nedić svoje razmotri-vanje takole: >Na čigavi strani bo torej zmaga ? ? To je jasno. Veliki Vodja je to že povedal. In kar je povedal on je stoodstotna resnica: Nemčija bo zmagala in z njo nova doba. nova Evropa in srečnejše življenje evropskih narodov. Riževi otr^tri za Prehranjevalni zavod Vis. Komisariata za Ljubljansko pokrajino objavlja: Od ponedeljka 4. t. m dalje se bodo delili riževi otrobi v skladiščih Kmetijske zadruge v Maistrovi ulici 10, nakaznice pa bo izdajal urad za razdeljevanje mleka istotam. Mlečni producenti, kl bivajo na področju mestne občine ljubljanske, dobe nakaznice le proti predložitvi nove prijave vseh njihovih strank (t. j. odjem al oev mleka). Tozadevne tiskovine so jim na razpolago v Uradu za razdeljevanje mleka v Majstrovi ulici 10. pri »Prevedu-. OUsek za mleko, v Gradišču 2 (prej Obrt- ienci solopevskcaa in violinskega oddelka orkestralnih m^tmmentov in dramatične šole. \7 četrtek, na praznik dne 14. maja t. 1. ob pc«! 11. uri bo v veliki filharrnonični dvorani tretja javn« produkcija šole Glasbene Matice. N istopi! bo mladinski zbor Glasbene Matice, šolski go> dsini an< E D A F: DANES: Sobota. 2. maja: Atanazij. Ev-?en JUTRI: Nedelja, 3. maja: Najdba sv. Križa, Aleksander I. papež DANAŠNJI P R I K F P 1 T V E KINO MATICA: švedski slavčok KINO SLOGA: Man on Lescaut KINO 1'NION: Uničena sreča KINO MOSTE: Praški študent in Ubegli tijrer VESELI TEATER: premiera 20. programa ob 18 30 v Delavski zbornici RAZSTAVA SLIK MATIJE JAME v Jakopičevem paviljonu PRIREDITVE V NEDELJO KINEMATOGRAFI NESPRK M K NJENO VESELI TEATER ob 16. in 18. v Delavski zbornici DEŽURNE LEKARNE DANES IN JUTRI: Mr. Leustek, Resljeva cesta 1. Babovec. Kongresni trg 12 in Nada Kcmotar, Vič — Tržaška cesta NEDELJSKO DEŽUR. ZDRAV. SLUŽBO bo opravljal od sobote od 20 do ponedeljka do 8. zjutraj mestni vISjJ zdravstveni svetnik dr. Franta M i s, Poljanska cesta 15, telef. št. 32-S4. Sportoi pregled Genova-Torino in Novara-Padova sta najvažnejši tekmi XXIII. kola Preteklo nedeljo je padla važna odločitev za nadaljnji razvoj italijanskega prvenstvenega nogometnega tekmovanja v diviziji A v Venezii, pojutrišnjem pa bo enako važno prizorišče drugo veliko obmorsko mesto. Genova. Vodeči Torino mora nastopi v Genovi proti močni Genovi. Tekma bo za Torince nedvomno trd o:eh in ni sig-urno, ali ga bodo zmogli. Toda s porazom jim grozi sigurna izguba, vsaj trenutno, prvega mesta. Roma bo igrala namreč na svojem igrjsču proti Trie?t. ni in ji prisodimo brez pomislekov obe točki, kar bi ji zadostovalo za prevzem ponosnega seleža na vrhu tabele. Med osrtalirni tekmami je treba opozoriti na reprizo nedavnega srečanja med Milanom in Venezio v Milanu. Med tem ko c zadjijič šlo za pokal in sc. zmagali Milanci, bo tokrat šlo za točke. Ker sta oba nasprotnika »velikega kalibra*, bo tekma nedvomno velik užitek za domače gledalce. Zmaga Milana in poraz Venezie, kar ni brez verjetnosti, bi položaj tik za vodečo dvojico še bolj zamotal. Točke se tokrat obetajo tvdi najpotrebnejšem: Atalanti, Napoliju in Modeni, o usodi, katerih še vedno ni padla zadnja besela. V diviziji A bodo v nede!jo igrali po naslednjem sporedu: v Modeni: Modena-Livorno, v Napol'ju: Napoli-Ambro^iana, v Bologni: Bolognar Lazio, v Torinu: Juventus-Li^uria, v Genovi: Genova-Torino, v Rimu: Roma-Trie-sttna, v Milanu: Milan'>-Venezi» in v Rer-gamu; Atalanta-Fiorentina. V diviziji B bo v nedeljo osredotočeno zanimanje na Novaro. Domača Ncvaia, eden izmed šestorice resnih kandMatov za prvi dve mesti, bo sprejela v goste Irugo-plasirano Padovo. Izid bo zelo važen bodoči razvoj položaja v tabeli tako za obe moštvi, kakor tudi za njune tekmece. Bari gostuje v Pratu in bo, verjetno, prinesel domov obe točki, ki bi j h prisoaili tudi Vicenzi na domačih tleh proti sicer močni Sav oni. Tudi Brescia in Pese ar a ne bosta imeli velikih težav. Spored je naslednji: v Pratu: Prato-Bari, v Vicenzi: Vieenza-Savona, v Udinu: Udinese-Alessandria, v Fhimi: Fiumana-Pro Pa tria, v Lucci; Luc-eJiese-Pescara, v Novari: Novara Padova, v Sieni: Siena-Reggiana, v Brescii: Rrcs-cia-Pisa in v Lodiju: Fanfulla-Spezia. Umri nam Je naS ljubljeni mož, dobri oče in brat, gospod štrekelj Ivan uslužbenec drž. železnice Pogreb dragega pokojnika bo v nedeljo, dne 3. maja, ob 5. uri popoldne z 2al, kapelice sv. Petra, na pokopališče k Sv Križu. LJUBLJANA, 2. maja 1942. žalufoSa žena, otroci in ostalo sorodstvo 5. ^tt^flft ' 8ter. 101 »SLOVENSKI NARODc, »obota, 1 maja r*«2-XX. Stran 3 1 Maj — »najlepši mesec« Kakšno vreme smemo pričakovati v tem mesecu po ugotovitvah vremenoslsvcev o ljubljanske*?; vremenu v daljši dobi Ljubljuia. 2. maja Maj jc med ljudmi na glasu kot najlepfii mesec nekakšno nasprotje aprila, ki je najbolj ocnijen Zakaj je maj prav za pra/ >naj!ep£i mesece, ni tako lahko reči. Vsaj v Ljubljani ni v resnici najlepši. Priljubljen je najb-z kot pomladni mesec, ker je maja že vse zeleno in cvete sadno drevje. V Ljubljanski kotlin: začno cveteu jablane šele maja, me i tem ko so v nekaterih topk jših pokrajinah, ki leze sicer bolj severno, ob tem času že p j večini odcvftel. Seje maja postane pri nas toplejše, da končno lahko odložimo suknje tio Lme. S^i^ nje vreme se pa nam ne rdi maj nisko. Se vedno je nenavadno hlaino. Temperatura je precej pod povprečjem, izraču-r . . m po opazovanjih majniškega vremena v Ljubljani v več desetletjih. Mnogo drevja še vedno ni ozeJenelo. Niti bukve, ki med goz :nim drevjem zelene prve. se niso po-«a>! oblekie pomladne obleke. Zadnje in; 0b obilnem snegu, ki pokriva se vedno tudi s ■ ■- hribe, je tako hiaino, da zimske suknje niso preveč. Solnce se še vedno skriva, da vlaia razpoloženje mračne jeseni. Maja kot >najlepšega meseca« ae ne mo-- • v*ebno veseliti tudi zaradi tega. ker je precej deževen. Povprečno je maja več I kakor aprila. Tako je maja povprečno 120 mm. aprila pa samo 109. Znano je. da pri nas rado dežuje zlasti v začetku maja, posebno ob florijanovem. Zelo pogosto moti dež gasilske slovesnosti na Florija-novo nedeljo. Včasih je bJo v Ljubljani maja jurjevanje na Gradu: to veselico so morali pogosto prelagati, zaradi majniškega deževnega vremena Vendar so v Ljubljani še precej bolj ieževni mnogi drugi m oseci kakor maj. če dezevnoat presojamo po količini padavin in ne !e kako dolgo dežuje. Me==- • i - >čnim1. a kratkimi nalivi se nam zde manj deževni kljub veliki količini r»a-n. kakor meseci, ko bolj ros* kakor Mje. Zdaj se marsikdo boji. da bo letošnji maj bolj deževen, ker je bil april sorazmer- no suh. Tega pa seveda ni mogoče napov-ciovau z zanesljivostjo. Deževno in Iiiaan vreme, če M trajalo delj časa, bi bilo leto. še tem bolj škodljivo, ker se u osle j zemij še ni dovolj ogrela in ker je rastlinstvo z. stalo v rasti. Vrtnarji in kmetje pritekaj jo že nesti pno toplejšega vremena, Pl vprečna mesečna temperatura znaša maj v Ljubljani 13.9 mm September je le ma. toplejši: povpreCra temperatura znaša 14.* mm. Septembrsko temperaturo pnr.-.erjajr:. zato. ker je najbolj podobna majniški. Ve. dar ima maj nekatere prednosti pred sep Lembrom; maja je povprečno 6 dni ia.-ni septembra le Sar je. Vendar je maja .ba. nih 11 dni. septembra pa 10 (maj ima 31 J-.:. ?• niembei 30». Maj je na boljšem, ke so san,o 4 dnevi megleni, meo tem ko jil je septembra 12. Maja imamo v Ljubljani že po-vprečno štiri tople dni. To se pravi, da doseže temperatura v štirih dneh maksimum vsaj J"> September pa ima 5 toplih Ini. Prva polovica maja je mnoge mrzle jfta kakor drugi. Prehod med hladn.m in vročim vremenom je pri nas oster. Tako nosimo pog rs to \ prvi polovici maja še zimske suknje, v drugi polovici meseca so pa že suknjiči prveč in včas'h se začenja tudi kopalna sezoni. V tem pogledu je ljubljansko podnebje bol; kontinentalno kakor subalpsko. V splošnem se maja vreme pri na 3 nag'o spreminja in ni mnogo manj ha-sto kakor aprila. Zato so tuli pogosta pre hladna obolenja. Ljuije se ravnajo bolj po koledarju kakor toplomeru. Zdi se jim smešno nositi zimske suknje maja. Tudi zadnje dn; se je prehla.ilo mnogo ljudi, ker je bil skok od sorazmerno toplega na hladno vreme prenagel. Maja tudi nava..n:> več ne kurimo v sobah, čeprav bi moral., ako se hočemo ozirati na zdravstvene zahteve. V sobah bi temperatura ne smela biti vsaj nižja od 12#. Vendar smo se v pretekli z m i precej utrdili, zato nam tudi sedanje neprijetno vreme ne more tako lahko do ž-vega. DNEVNE VESTI — Lepa šesta me*;ta Firrnre. Občina F - TpTize. mestno gledališče in turistične or-sanizacve so povabile na 15-dnevno brezplačno prijetno bivanje v Firenzi številno rastops^vo vojnih ranjencev, ki pripadajo □OMtaiSk m ter znanstvenim strokam v iržavah osnih siL Gostje si bodo lahko brezplačno ogledali mestne muze'e. razne razstave in prireditve glasbenega maja. — Uspeh vztrajnega znanstvenega dela. Iz R.ma poročajo, da se je po dolgih letih raziskovanja posrečilo znanemu jezikoslovcu prof Primu Vannutelliju. da je razvozla! skrivnost r *ma Pindarovih >'l.»v-n;h re*mi. O svojih zanimivih izsledkih bo predaval prof. Vannutelli r okviru Kralj, studijskega zavoda. — 80 rojakov birmamh. V stolnic' v G u ;e bilo birm.mih 80 vojakov. Botri so jim bili po večini vojni tovariši Obe-nan je bil krščen vojak Franc Carpi. Krsta) boter mu je bil podprefekt Cibra-r;o kot prefektov zastopnik. — Sv^rkin smrtni padec ▼ grob. O prilik: nekega pogreba v Alessandrii je padla v crob nn pokopaliŠCn Novi Ligure TT'e'na Masd'dena Dameri. Revica je do- »sne poškodbe, ki jim je podlegla. — Ob rvokih harmonike okraden. Juri' F - okoHce Spalata je imel v nekem kotu - be kovčeg, ki ga ni zaklepal. V kovčku je imel shranjenih osem bankovcev no 1000 lir. Bilo je zvečer, ko so ga pr ?'i obokat trije prijatelji. S seboj pripeljal! harmonikarja, ki je vneto sviral in ki ie spravil družbo v dobro razpoloženje. Ko so prijatelji odšli, je šel Radia dobre volje spat Ta dobra volja pa ie brž shlapda, ko je Radja hotel poiskati neko stvar v kovčku. Ostrmel je, ko je ooazil. da je izenilo vseh osem ti-soSirsk'h bankovcev. Takoj je osumil tatvine harmonikarja, ki je med sviranjem sedel tik pred kovčkom. Radja je takoj stekel na kvesturo, kjeT je zzadevo prija-vil. Za osumljenim harmonikarjem imajo že sled. — Izžrebane naerade. Izžrebane so bfle sledeče man i še nagrade v serijah O in P. Serija O: dve nagradi po sto tisoč lir za zakladna bona št. 226.361 in 545 034. Štiri na^nde po 50 ti«;oč lir za zakladne bone št 41M73, 141R 676. 1.466.746. 1.508.226. Serija P. dve nagradi po 100 tisoč lir za zakladna bona ct 1.602 299 m 1,844.653. Sthri nagrade po 50 tisoč lir za zakladne bone 9t 770.921, 1.011.565. 1.364.647 ter 1.905.5(12 — IfsraftčSBjt prebivalstva v JoniSki pokra fini Kakor poročajo iz Taranta je naraslo v tamkajšnji pokrajini Število prebival - letUdali -r»'«"k V smislu --j"-1 m finančnega ministra ie podaljšana prodaja tri-piditanshk h ln4er::ck:b. ?rečk do polnoči 2. ma^a v vseh občinah, do oolnoči 3. maja pa v \-=eh večjih me«*-'h. — Vesrcre. Včeraj so prepeljali v ljubljansko bolnico med ponesrečenci skoraj same otrok« — Anica Ceme. enoletna hči posestnika iz St- Vida pri Stični, je padla doma v kotlin En s: zlomila lev:co. — Stanko Škraba. 5 letrt: sin posestnika iz Matene. je nadel doma na dvorišču in si zlomil de^no nogo. — Marija Konkardi. Sletna hči delavca iz Borovnice, je padla s peči in si zlomila levico. — .Tofefa Lav- rič. Pletna hci delavca iz Stične. ;e pr na ces4' rod voz: kolo ji ie šlo čez desno nogo in ii jo zlomilo. — Marija Kralj. 46-letna žena sprevodnika *z Ljubljane je doma pospravljala in pri tem ji ie zaboj padel na desno nogo in ji jo zlomil — Razdelitev in oskrba s tkanmsklmf rz-de^kl 2a proizvodnjo Izdelkov, k! niso podvrženi raeonVanni. Kakor Doroča »Fco d: Ročna«, co ^klenH: pris+oini činitelji disciplinirati tudi proizvodnjo neracionira- nih predmetov in sicer tako. da bi proizvodnja kolikor mogoče proizvajala le toliko, kolikor trg dejansko potroši. Pro z-vajalci. ki so se doslej zalasali z raeioni-ranim; predmeti pr tovarnarjih in prodajalcih na debelo tako. da so sklenjeno pogodbo le naznanili, si bodo morali odslej najprej oskrbe! nakupne bone. ki jih bodo izdajali Pokrajinski korporacijski svet:. — Razvoj proizvodnje alumimja. 1 bila dana močna izpodbuda podjetjem, ki kopljejo aluminijsko rudo. prav tako pa tudj tistm. ki pridobivajo čisto kovino, ki je v modem- metalurgiji postala izredno važna Lani so bili izpolnjeni vs: proizvajalni načrti, ki jih je določil medm nistr-?ki avtarkičnj odbor V proizvodni bau-ksita je d v gnilo proizvodnjo zlasti podjetje Montecatini. kj je začelo izkoriščati ležišča v Gar^anu. Družba ie obenem dovršila povečanje proizvajalnih naprav v Margheri, med lem ko se sedaj povečujejo naprave v Moriju. Posebna tovarna za izdelovanje aluminija bo zera^ena v Bol-zanu. Na drugj strani je Družba za obdelovanje lahkih kovin končala eradnjo nove tovarne za prozvodnjo aluminija v Ferrari, ravnotako pa bo v kratkem dokončana *o\'ama v Marsheri. kjer bo zgrajena tudi popolna topilnica. — Cemrn*na tovarna v Skoplin Tonct obratuje. Edina cementna tovama ^lake-doniie, ki je last skopijanske občine, je začeTa zor>et obratovati — Težka nesreča. prometna nesreča se je pripetila prj Pančevu na železniškem prelazu. Zakr.vi! jo je čuvaj, ki ni zaprl zapornic. Kmet Jovan Jovanović se je nič hudega sluteč peljal po cesti z vozom. Na železniškem prelazu ga jt pa zgrabil vlak. ki je zmečkal njega, kon^e in voz. č*uvaj se bo moral zagovarjati pred Bo&Sčem. — T'rite «o dmirni^' > * Vo^i eno-, dvo-In trimesečni tečaji prično v ponedeljek 4. maja. Pouk po des<*tprstnrm sistemu. Na.jveč;a moderna stroj^pisnica. Učnina nizka! Vr»i.wani" dre\mo. Informacije, prospekte daje: TrirnvSkn nčllLšče Chri-stofov učni zavod. I.iubljana, Domohran. »ka 11. Tel mnogo več naprodaj n ti. ko je bil trg najbolje založen prejšnia leta. Gospodinje pa lahko prav tako izbirajo med uvoženo zelenjavo. Med uvoženim blagom naj omenimo nov j grah. Tu in tam prodajajo rudi beluše. Naprodaj je tud; vedno nekaj arti-čok. Založite se tud: lahko s topinambur-jem. ki je neke vrste nadomestilo krompirja in tudi artičok Naprodaj je precej rdeče in malo manj bele redkvice. Sadja ;e tud^ sorazmerno precej. Posamezne prodajalke *e dtn-ažaio zdmsTca jabolka doma-čeffa pr'delka. Po jabolkih je vedno ve-I ko po\T>r95evanje. V denar pa gredo tudi dobro oranže. — Danes je bilo naprodaj po 12 dkg me=a na družinskega člana. Tj— Va prvi letošnji prodtikci.fi Sole Glasbene Mattoe bo natopilo okro#r 30 ffn— jencev. klavirskega. r-inMnskega oddelka in oddelka za čelo na naši nrvi in na starejši ?'asben; goli Vsakoletne produknje ■o najboljše m najlepše ogledalo vestnega in smotrnega dela naših elasbenih vešča-kov. ki so se posvetili glasbeni vzgoji naše mladine na §oli Glasbene Matice, ki že 60 let tako vestno in u*pe*no vrši svojo kulturno na^oco. Zato vabimo vs*» starSe in pri;n*°l:e na?e mladme na produkcijo ' k; K bn vr^:la v ponedeljek, dne 4. t. m. i ob pol 6. uri zvečer v mali Filharmonični . LJUBLJANSKI - KINEMATOGRAFI Predstave ob delavnikih ob 16. tn 18.15. ob nedeljah ln praznikih ob 10.30. 14.30. 16.30 ln 18.30 Jvi.No M A i 11 A IK1.KKON £2-4 1 Film knnn*ra prtia m e!o*x>kf poezije. m ljt.br»TT velikeo f**« Mfranda. Ro**«nn Brarr itd 3 KI.NO Si.O«iA Ven&a<4en hi^toniski film r rtH]\ Carm^oa Galloni Manon Lescaot Vittorio de Ska. Alida Vali i. Glasba: Pncctni KINO MOSTE ijloboka drama ta tivlcnja re^ne^a fttudenta. k-ga je prer-.*gala sia po botrstvu. PRASKI STIDENT V glavni vtogi: Adoff Woibruck, Tbeodor \jcrn. TBEGLI TIGER FTlm n,iprt!i pustolo^-4čin i dlviinri nnni. Strelja: 14. in 1'. — Delavnik: 1".3«. rani. Pod rob n spored se dobi v Knji-rn. (Vadbene Matice. Stane Lit. 3.— in velja obenem kot vstopnica k produkciji, i— Sola Glasbene M3tice ljubljanske bo imela svojo prvo letošnjo produkcijo v* pon«xJcljek, dne 4. maja ob pol 6. uri popoldne v maii Filharmonični dvorani. I tej produkciji bodo nastopil naši najmlajši gojenci klavirskega in violinskega • i ;.i Nastop.'.* ; b bo 29. ter bodo pokazali uspeh svoje pr dnosti deloma v pr-■em. deloma v drugem šolskem letu. Spored produkcije je zelo pe^er ter obsega a najrazličnejših skladateljev Ravna-teljstvo vabi st ariše in prijatelje k tej pro-7A kn*ero -e dobi nodrobn: spored v Knjigarni Glasbene Matice, Vstop v 'orano je dovoljen na podlagi sporeda SOBOTA OB 18.98 — NEDEUA ob 16. in 18. NOV PROGRAM VESELI TEATER Današnja pr^mi^ra malega jubileine-_■ dvajsetega programa v »Veselem teatra« prične ob 18.ilC uri. Vodstvo je po- rbeio. da bo za ta mali jubilej dovolj zabave v na> dvoran}. Na sporedu so poleg kupleta* in raznih solističnih naslo-oia burka »Skandal v Dolenj-h Toplicah«, glasbena točka *Cez sedem IH v?e prav pride« in lokalna enodejanka ^Ljubljanski toreador*. Prepričan smo. da bo občinstvo znalo ceniti naše dosedanje delo in nas tudj ob tem našem jubileju rado podprlo. — Pretprodaja vstopnic v soboto od 10. do pol 13 in od 16. ure dalje. — V nedeljo sta dve predstavi* ob 16. n ob 18 uri. Prednrodaja vstopnic od 10. ure dopoldne do večera. —lj Umrli «o v I.juW:anl od 24. do 30. nprila: KođfcC Marija. 79 let. zasefonica. .Tapljeva oiica 2; Roječ Antonija, rejona 63 let. vpokojerka bob. tovarne; ftmaraka c. 40; Pfeifer Ivana. 90 let, bivša kuharica, Vidovdanska c. 9; Tavčar Iv mm "v vdova Mrak. roj. Verbič., 43 soproga mestnpga pristava v pokoju, š^.enburgova ulica 6: Tomec Ernest. 56 lo*. prof^^or klasične gimnazije. Miklošičeva c. 17; Jek°vec Mate\"ž, 82 let, vpo-ko->nec tobačne tovarne, Vodnikova 34; Perdan Alojzij. 30 let, diplomirani teh* ni k. Go.-ljan^ki bolnici so umrli: Zorman Ivan, 67 let, ž^ozničar v pok., Zaloška cesta 163; Bernik Franc. 56 let. posestnik in pleskar. šebenišk.% ul. 17; Jeriha Ivan, 28 let- mizarski pomočnik. Sv. Petra c. 47: Perovieii Ema. 47 let. žena železn. zva- ničnika. Zolgarjeva ul. 6. —lj Za dijake »rednjih, strokovni in mrrkih prično novi strojepisni tečaji v ponedeljek 4. ma;a. — Učnina nizka. Največja modermi strojepisnica. — Vpisovanje dnevno. — Informacije, pro- spekte daje: Trgovsko učillSče Chrtatofov učni zavod. Ljubljana. Domobrj»iska 15. Telefon 43-S2. —^lj Oddajanje obrtnih pravic v najem in uajemanje v zakup je po določilih ve-l.avnega obrtnega zakona nedopustno in kaznivo, na kar opozarja mestno poglavarstvo ljubljansko, da premalo poučeni ljudje ne bi prišli v škodo ter imeli opravka z oblastmi. —lj Stavbno delavstvo iz Bizovika in okolice vljudno vabimo na sestanek, ki se bo vršil dne 3. maja ob 10. uri dopoldne v gostilni Babnik v Bizoviku. Na sestanku bomo poročali o kolektivni pogodbi za stavbno delavstvo in o zaščiti delavstva pri javnih delih. Zaradi važnosti razgovora vsi vljudno vabljeni! — Pokrajinska delavska zveza. lj— Preklje za fižol — smrekove in borove nad 3 m dolge lahko naroče člani društva Mal- gospodar in člani Splošne gospodarske zadruge železničarjev pri imenovanj zadrugi do 7. maja t. 1. proti delnemu predplačilu. lj— Na retrospektivni jub'lejni razstavi Matije Jame bo imel v nedeljo 3. maja ob enajst: uri vodstvo g. prof dr. F. šijanec. —lj Novinarska nabavljaJna zadruga bo imela svoj izredni občni zbor v nedeljo 10. maja ob 10. dopoldne v Novinarskem domu. no ime, 34. oblika glagola, ki pomeni goljufati, za nos voditi, 36. nemški filmski komik, 37. pritok Ekmave, 39. grofija v Angliji. 41. tuje moško krstno ime, 43. vsota, dana v znak sklenitve pogodbe, 46. sredi race. Rešitev zadnje križanke Vodoravno; l cena, 5 Ezav, 9 Irena, ll Ant. 12 Galileja. 14 atom. 15 pa, 17 rogač, 19 Ham. 21 Ilijada. 22 tečem, 24 tat, 25 amen. 26 pike. 27 in, 28 no, 29 ar. 30 si., 31 fižol. 33 tihotapec. 36 Ajax. 37 Ra, 3S Ra. 39 Anzek. 41 kovinar. 43 markiza, 44 kosi. 45 NN, 46 Eva. 47 Adria. Navpično: 1 cigareta. 2 Erato, 3 nelogičen. 4 animalen. 6 zaahati. 7 Ana. 8 vt, 10 al.. 13 ep, 16 amater. 18 čim. 20 Adaka,-le, 23 Emilija. 26 požarni zid. 28 nit, 30 staram se. 31 Fox, 32 opazna. 34 ha. 35 cukrana, 39 avisi, 40 ea. 41 Krka. 42 oko, 45 ni. Križanka Iz pokrajine Gorizia — Sneg se je poslavljal. Ob koncu aprila je zapadel sneg v naši pokrajini. Kakor za slovo, ker smo prepričani, da ga za letos najbrže ne bo več. saj je ?e malo primerov, da bi bilo snežilo pri nas že v novembru ali decembru. V samem mestu Gorizii je te dni deževalo. V \ -šj h predelih pa je zapadel sneg, ki je pobelil vrhove okoli Tarnove, Idrie. Tolmina in Bainstzze. Živo srebro je spričo tega v sami Gorizii zdrknilo za nekaj stopinj na*, vzdol. Od časa do časa pa se je navzM« temu posrečilo solncu, da je pokukalo skozi oblake. — IVni^jr^f^ko i>oročilo mestne občina Gorizia: dne 30. aprila sta bila clva smrtna primera, rojstev in porok ni bilo. — Ogenj na podstrešju« Gasilci iz Gori-zie so bili poklicani v Cormons. kW je ! nastal ogenj na podstrešju tamošnjega i samostana sester božje previdnosti. Vzrok ognja je bil v slabem dimniku. Gasilcem se je posrečilo omejiti požar in preprečiti večjo požarno nevarnost, tako da so ostali s.imostanski objekti obvarovani pred uničen;em. Pri gašenju so pomagali tudi gasilci iz Cormonsa, ki so prvi prihiteli na kraj požara, ter iz okoliških vasi. Besede pomenijo Vodoravno: 1. užaljenost, jeza, 6. španski spolnik. 8. egipčanski bog, 9. nočna ptica, 11. del fotografskega aparata, 12. pojde (italj.), 13. azijsko prebivalstvo. 17. osebni zaimek (v nagovoru), 18. premoženje, lastnina. 20. pereč; nasprotno od kroničen, 22. grška črka, 23. kopitar, ki živi v južni Aziji in Južni Ameriki, 24. evropsko glavno mesto, 25. turški dižavni poglavar. 26. kmečki delavec, 23. kratica za srbsko valuto, 29. pobiralec odpadkov, 31 oblika pomožnega glagola, 32. glas, 33 ruska reka, 35. sredi pota, 36. vodno obrambno sredstvo, 38. moško krstno ime, 40 grški bog ljubenzi. 42. če so kurja, so posebno neprijetna, 44. otroški naziv za očeta, 45. električni stroj, 47. proizvod destilacije premogovega katrana. Navpično; l. opravljati vrtno delo, 2 celina, 3. vlaga, mokrota, 4. ugotavljati enakovrednost. 5. igralna karta. 6. prva žena. 7. italijanski spolnik, 10. obdan, povezan. 14. prebivalci veliko eeline. 15. reka v Angliji, 16. poželjenja. pohlepi. 19. grška boginja maščevanja, 21. nepokoren, nelojalen. 24. šolska ocena, 26. živčno razrahljan, 27. konj (turško). 29. žival z velikim številom okončin, 30. tuje moško krst- Naše Gledališče D R A M A Sobota. 2. maja: ob 17.30: Vdova Rošlinka.. Izven. Cene od 15 lir navzdol Nedelja. 3. maja: ob 14.: Jurček. Mladinska predstava. Izven. Znižane cene od 12 lir navzdol. Ob 17 30: Človek, ki je videl smrt. Izven. Znižane cene od 12 lir navzdol O I* F R A Sobota. 2.. maja: ob 17.: Orfej In Evridika. Izven. Znižane cene od 18 lir navzdol Nedelja. 3. maja: oh 14.: Don Pasquale. Izven. Znižane cene od 15 lir navzdol. Ob 17.: Sveti Anton, vseh zaljubljenih patron. Izven. Znižane cene od 15 lir navzdol BREZ KARTE in točk dofrite zdravilno Ambroževo medico v Medarnl, — Ljubljana — židovska ul. 6. KUPIM vsako količino samo "istih šampanjskih steklenic, ter plačam najvišjo ceno. — Sla-pernik, Cesta 29. oktobra št. 19 — telefon št. 36-83. ASSUMTAMO AGFNT1 SPREJEMAMO inrrodorri vetidira sapnne hucaro in polvere. buona provvipjone. CICCIONE — CASELLA POSTALE 62 — ONI GI IA ZASTOPNIKE uvedene v prodaji mita t prehu. Dobra provizija- Cetnsn, AlSonso Camagssa Časa fondata nel 1900 Commissioni — Esportazioni — Rapprcsentanze — Depositi — Tras porti — Assicura zioni Tvrdka utemeljena leta 1900 Komisije — eksport — zastopstva — skladišča — prevozi — zavarovanja NAPOLI — Via A rte della Lana 18 PREMOG DRVA L Pogačnik LJUBLJANA Bohoričeva oliea 5 Telefon 20-59 MICRO IL, CAMBIO PER CICLO PITJ LEG-GERO DEL MONDO — PRESTAVA ZA KOLESA NAJLAŽJA NA SVETU Concessionario di vendita PooblaAčenec za prodajo Fiorenzuola d'Arda - Corso Garibaldi 70 Globoko užaloščeni naznanjamo tužno vest, da nas Je v cvetu mladosti 22 let. previđena s svetimi zakramenti, za vedno zapustila, naša najljubša, predobra hčerka, sestra, teta in svakinja VIDOJKA Blagopokojna bo počivala <3o pogreba na svojem domu, Privoz 12. Na zadnji poti jo spremimo v nedeljo, dne 3. maja 1942, ob 4. uri popoldne z 2al, kapele sv. isikoiaja, na pokopališče k Sv. Križu, kjer t>o položena y rodbinsko grobnico. LJUBLJANA, dne 2. maja 1942. Globoka žalujoči: MARIJA ZAJEC, mati MIL A V MIŠIC, zaročenec MILOVAN, brat MIRA por. Ing. POLJANŠEK in NADA por. WEDLGUNY, sestri in ostalo sorodstvo >SLOVENSKI N A R O D«, sobota, 2. maja 1M2-XX. Bte* 101 »Ljubljanica teče navzgor44 Zanimivost] o barjanski* tleli in neka} podatkev o nastanka Barja Ljubljana, t, maja Ljubljanica z Barjem Je «e mnogo bol; zanimiva knkor lahko odkrijejo meščani' ki so se včasih tako živo zanimali za regulacijska dela v mestu Naj vam ob tej priliki malo razložimo, da je bila regulacija Ljubljanice p^rr^na. odnosno celo nujna iz geoloških razlogov. Mislimo na poglobitev struge Ljubljanice; vedeti morate, da dno L) .p -.- mestu prtri globitvijo M bilo bistveno globlje kakar na Barju Voda je v spodnjih plasteh zastajala. Ljubljanica Je imrU \p v zg->rr.; h plasteh nekaj pa^ra ali strmca, ki je pa Ml vendar le minimalen Ti'o ni niti p»-liko pretiravanj«, če kdo pravi, da Ljut-Ijamca teče navzjror. Plasti ta! na Barju Barjanska tla *> te dobro preiskana Razi5>-ov-<| so uh str^ko-njaki že v prcjS-ajem stolet ti m o tem je 7^ precej *~g-a'a Itterarijr«. Z^m^ljskc plasti fc» bile prvotno r^/.s/.v^p i-. !-r RJ m. pczr.^i^ pa tudi v veću globini. Pr-*r~z t*h plaafti nam pokaž". da je na površini humus, tu pa tam tXMH sipina, sofna plast je p-\ z*» redka. Pod vrhnjo p\p>s*jr ;rzi p^črr.r.. predvsem ptaM peščene ilovice in tu tn tam m^lo llrfalf JM posek In a; i w>ti pesek k: ga v Ljubljani imenujemo »-mivka*. Potem s!*»di siva solina po vrlini sivica_ pod njo f pa znpe* p!as* p^^.Vn*« :!ovtce al! mivka. p**sek. pa tu is la m tam prod N* jrJf v ~'oh:m izpod 51 5 m. fe pod ri-^jo peMeae ilovico rope* sp-s ciina. Znanstvenik nas opozarja (Geografski re-str.ik ISni :.-,n Riikovor- »K nastanku Ljuhi^r.'VfZi ~nr}**i, da je tla barjanske k~M:r.*» 7r.i*''->~ m^njsr^n^ '.''ir.sstih plasti s p^^nmi V naj-^i^^^^m profilu se ponovita r^fnna :r, 7! Danta plast po tit-krat. Posebej je pa treba omeniti, da na-l'-'imo med p«»s/«»no plastjo, odnosno 3** povišju *m! ttjdi .*otno plašt. Na vrhu ,e 9š4a p''- Vcdal V poimana, odnosno je t izpadla v humirs Prrr^z nam pa pokaže Se dve šotni plasti, ki ležita različno globoko. V:šja plast šote leži 17 do 18 m glo-brko. ta .n ram pa »ndl pi rcej globlje n. pr. <-»d 0 do 24 m. najgloblje pa 2ft.5 m Ivan Rako.ee je u to* ovil marsikaj po-m^mbn^a c ' ankfll tl»h. kar starejši rasla) >. ir.^o dogna!i T-iko npj omenimo da i" ugotovil n-^.^^n»-sti v Kossma-tcvi karti, ki jp h'la priložena njegovi r^zpr.ivi ^Cbi?: schsebungeii im Rand'j;H :< te des Laihacher Moores«- Po te] karti je bila posneta tudi Kramerjevd r^.-i>šk,i karta Bana n zalo je prav tako r^torr.a. Rakovec lajotartja da i<-žl v *e-\eiueui DtMObJu, pr^rlv^em v V!*'i»u sedanji rar"*anskj kotlini Je dala dnl.na Ljubi-;in:rp in zato so rn.z-i..kovalcu morfocerefe harjanslce kotlin? s'i'tiii kol izhodišče mvoii tn t »rase. ki 50 se oftrameni pri vadlpu BaMarvJ« nad-remac Ljubifrmicg na Barje Ko je rar.-j.-knv-iVr piooč^il vw posamezne nivoje tn teras« v harjaaatd kotlini je prijel do BaV kljtaHni da so Mta rhrtgaaja v prednjem ia ifjUIBjCUI IH v obmceju o.i-janske l:r*itr" makosneraa Na jmoi'rr jSe je hnc r'vi^r1 * -■ fojeoa teta tižnegč* cbr^h-a V se< rtu >brobni ki je k ojern treba pusteti t:;,'.-, o^m*'^ ,.iP0' 3rr^vlco tn A'Tar "co -e wto talajaJije proti jugu vedno n an-r 'i nlr Blrn prelomnica poteka naj->rrf Bi dijake doline pod Rarjem prr 1 ^7-iho oi.oconi: nagnilo peš-v:-.- . yri 'ic*. vinosno j.i^r'^hn^j: podobno dviganje K odo iigctovljeno tud: v taledja uižn^r:« obrobja. Iz vsega taga jp razi I 1 •r> as sedanjem ozem- \.u - .-.-k^ k-tlin** r.^'r.botrejše dvl- grr.< v ]ii.'---'iT! »n uaie t'Jani delu. kar je baV- aa naaj barjaaaak* /.c*Jine odločil- ; r. ^- pomena) icdaj je Lju^f'-.-:' ai tekia r.a oseznljn »eilaa|eyi vmt § iljs po dnu kJ je bila v - - ISO Ho 460 m. V" pozn^jSem pHoi ea LJobljanie« s svojimi pritt»kt 7 lo dernidlraJa gru"e\-nato ozemlje. Različne kamenSnc kJ aa nje naletimo na »e-č injt ozemlju, namreč nl30 propusčaJe vode v tolikšni men. da bi povsod nastopilo ukraSevanje. Ljubljanica si je izkopala sorazmerno Široko in globoko dno med Plešivico in žaiostno goro. zelimejSčica. Iska m Boro\Tii-ščica tečejo, preden dosežejo barjansko kotimo, po globoko vrezanih dolinah, ki tudi pričajo, da je tu dviganje v mlajšem pl!o<~eriu zf=l:> močno. Ljubljanica se j« skrila pod zemljo zaradi ukrase van ja. preden je dosegla f barjansko koltino. onu-njeni njpni pritoki pa tečejo na površju, kar je treba pripisovati nepropustnosti kamenin v njihovih strugah Produkt učinkovanja veda na JaB> Baaa obrobju je M v času mlajšega plioce-na naplavina grobega materiala. S tem modnim dviganjem južnega obrobja je za-#ela nastajati barjanska kotlina in razumljivo nam p«">rr_ne. zakaj r , plast vsekuje prod in konglomerat. Zaradi n«-'-nakomemepa dviganja obrobnih predeiov se je pliocensko poročje Ljubljanice zelo --krnilo, zlasti na vzhodnem obrobju kotline. Razen tega jo t:*»ba upoštevati, da .■v) poznaje vplivali na že okrnjeno porečje Ljubljamrr §e tektonski procesi. Ko se jo dviganje zaustavilo, se je Ljubljanica začela pomikati proti jugc\-zhodu in vzhodu, kjT ie bilo relativno zniževanje največje, zato so pa postali tudi niem !ev1 pritoki ialjsi. med tem ko je na dosni strani ~a-jela ter pretočila vase nekatere pritoke. I. Rakovec je tudi določal, kdaj je nastal probrat v preobraze vanju bannnskih ca!. to se pravi, kdaj Je br.a drnudarija zaustavljena pogrezanju ln ji je sledila akumulacija. Grrzanje, se je začelo prvič na meji med pllocenom in diluvijem aii kvečjemu v zgodnjem diluviju. Najmanj trikrat jezero v kotlini Strokovnjak je posebej naglasil, da je menjavanje peščenih plahti s plastmi mastne gline posebno značilno za barjanska Ua. Iz teh plasti čitamo zgodovino nastanka Barja. Vedeti moramo, da se je mastna glina sesedala le v globljem jezeru, - .od tem ko so vode nanosile peščene plasti v bolj plitvem aii že usihajočem jezeru. Bolj verjetno je. da so hile peščene plast! odložene v usihajocem jezeru, kar smemo oklepati po šotnih plasteh, ki so bile odkrite pri vseh treh peščenih plasteh. V barjanski kotlini je bilo jezero najmanj trikrat, to pa tudi dokazuje, da jc bi*o grezanje večkrat zaustavljeno in mu je sledil presledek mirovanja. Po vrhnji plasti Šote na Barju b1 po tem takem smeli sklepati da te barjanska kotlina zdaj v dobi mirovanja Najnižja tla na Barju leže v ravni 237 m. oTcdnji del Barja pa je 239 m n. m. Proti ZAftodu ostajajo tla v isti ravni skoraj do Tržaške ceste, med tem ko se proti obrobju zložno dvignejo na raven 290 m. Tla so višja v obrobju zaradi naplavijanja ilovnatih in prodnatih plasti. Ob izviru Ljubljanice so tla v ravni 289 do 290 :n. Terenska sekcija za regulacijo Ljubljanice je ugotovila, da se giblje raven izvirkov Ljubljanice med 290.49 in 290.73 m. Ljubila izvira v ravni 290.66 m in Bislra 289.18. Povprečna raven ali višina barjanske kotline zna^a na podlagi teh podatkov 189 m. Zelo majhen padec Ljubljanice če ste pazljivo sledili navajanju podatkov strokovnjaka o nastanku Barja, vam je poslalo razumijiveje, zakaj ima Ljub-ljan$ea tako majhen padec. Vedeti pa morate tudi. da je bil prej v dnu Ljubljanice v D&aafjB greben ali prag. ki je nastal v stoletjih bodisi zaradi naplavin ali delno tuui. ker so v strugo sesipali ruševine (baje, ko so podirali staro mestno obsidje) in ker je bilo naplavljanje zaradi palisad in Jeaav v mestu v srednjem veku še več je. Nedvomno vas bo zanimalo, kako se je gibala raven dna Ljubljanice v Ljubljani, ali med prehodom med Barjem in Ljubljanskim poljem. Dno pri Sv. Jakobu je bilo v ravnini 290.3 m. pri Stritarjevi ulici 290.71 m in ob Ambroževem trgu 290.1 m. Po ugotovitvah strokovnjakov se je barjanska kotlina glede na pregrado, ki jo loči od Ljubljanskega polja, že med aluvijem znižala za nekaj metrov in medgorsko površje na Mirju in Krekovem se lomi proti Gradaščici v obliki 4 do 5 m visoke ježe. To oblikovanje tal je nastalo šole v poznejši dobi aluvija, v dobi. ki že meji na dandanašnjo dobo. kar sklepajo po višinskih točkah dna (neregulirane) Ljubljanice. Dno Ljubljanice je pri Verdu v ravni 2S5.31. pri ustju Bistre 2S3.63, pri ustju Borovniščice 282.63. ustju Radne 282.41 in Iščice 280 71. Pri razvodju z Gruberjevim prekopom je dno v ravni 2S4.4 m, pod šentjakobskim mostom 284.2, pod frančiškanskim mostom 2S4. pod mesarskim mostom 283.5 in pri ustju Gruberjevega prekopa 280.2 m. Iz teh številk Je razvidno, da se je dno Ljubljanice spuščalo le do vmesne presrade. nakar se je pa skoraj za 4 m dvignilo. Posebno zanimivo je. da globina struge v Ljubljani ni postala nič večja kakor na Dar Ju ter da je znašala tu kakor tam povprečno 6 do 8 m. Na podlagi vsega t^pra nam postane tudi bolj razumljivo, zr.kaj je bila poglobitev Ljubljanice tako potrebna v Ljubljani. Preprosta in ljubka fe letenja međa ki računa z vsemi trenutnimi težavami — Ncfce-nifa osnovnih sprememb, le izpopolnitve prinaša Primerna časti se je unesla tudi moda. Diskretno se je umaknila v ozadje in prepustila odločilno besedo točkam, ki so se izkazale za uspešnejšo brzdo. kakor je tlla nekoč moZe-sia denarnica. Sedaj, ko se poslavlja april in tu pa tam žc mika prijetna mlačna toplota k spremembi oblačil, ko je na pragu maj tn z njim. upajmo, resnična pomlad, smo se pa zanimali, kaj je moda pripravila v svojem zavetju, nagim dekletom in ženam za letošnjo pomlad in poletje. Naprosili smo jo za kratek in-terviev. Kakor smo pričakovali, nam je na splošno vprašanje o novostih odgovorila, da novih osnovno važnih sprememb sploh ni. Cas Je sicer naklonjen nežnim in živim barvam, teda luksuzno paradiranje v barvnem šarenilu je odloženo na kasnejše čase. Ker je na dnevnem redu povelje štedlji-vega gospodarjenja z vsemi tkaninami, je bilo njeno stremljenje usmerjeno letos k preprostosti, resničnim potrebam tn k ljubkosti. V bistvu torej ruč noveg-a. Prejšnje stvaritve se niso opustile pač pa izpopolnile. Je to razdobje, ki bo koralno tudi za modo samo. V tem času bo mogla pregledati vse, kar je bila doslej ustvarjenega; koristno bo izrabila, nekoristno zavrela. Dolžina oblek bo tudi letos enaka dolžini v preteklih dveh letih, živahnost bodo po-zdlgovale gube spredaj toda tiste, ki jim Ugajajo, Jih bodo mogle nositi tudi zadaj na krilci. Poleti bodo velika moda tiskane tkanine. Mladenkam bodo ugajale obleke sestavljene lz krila iz tiskane svile in Iz ljubkih musUnastih bluz enotne barve. Videli bomo komplete z jopiči prav tako iz tiskanih tkanin. Pri teh kompletih bo krilo naerubano spredaj. Najbolj zaželeni bodo seveda natančno in podrobno izdelani vzorci nežnih in izrazitih barv. Mladenka si bo napravila lahko zelo pro-prost komplet iz dveh kosov zeleno-vijol-čn stega platna. Krilo bo gladko in naravnost padajoče, jopič, ki ga bo v pasu zapenjal sr.mo en gumb. bo zelo izrezan, tako da bo bluza vidna do pasu. Žepa na bokih bosta nagn;ena in obrobljena kakor kratek ovratnik. Bluza bo iz belega organdija. Mlada gospa bo lahko nosila popoldne obleko iz sinjem odre svile z volenom. ki se naguba nad gladkim krilcem. Zgornji del bo precej svoboden. než.?ji in se bo v bokih nekoliko nagubal. Na vratu se bo obleka zapirala z ovratnikom iz belega pi-keja in s kolobarjem iz enake tvarine. na katerem besta uvezeni začetnici imena. Tcda moda vam bo postregla tudi z obleko živahnih barv. Izdelajte si jo iz rdečega tvoriva ln okrasite z uravnovešeno razstavljenimi gubami. Linija života naj bo vitka in nežna obenem, spredaj se pod prsi pritisne k životu, med tem ko se zadaj vlepa ohlapno. 2epi služijo v okras obleki. Krilo se spredaj zvončasto siri. Rokavi sežejo tik nad komolec in so stisnjeni z belim obšivom. Izrez obleke je zelo poudarjen, da je vidno belo ospredje, zaključen je z majhnim sklepom K rdeči malaka barvi ugodno soglašajo modra v vseh stopnjah. Modre barve so lahko klobuk, torbica in rokavice. Druge možne barve, ki gredo k malaka rdeči barvi, so siva. črna. kostanjasta in peščena. Toda tudi iz starega si bomo napravile nove modne stvari z lahkoto. Teh primerov bo celo največ. Domišljija posameznic bo igrala pri tem odločilno vlogo. Za primer navajamo dve leti nošeno obleko. Je iz belih in rdečih kvadratov Ln jo v pasu zapira majhen trak. Ima gladke rokave, v zapestju nekoliko zožene. Najprej bomo skrajšale rokave, da bodo segli do komolca. Odstranile bomo majhen rdeč ovratnik, napravile Izrez in ga obdale z bogatim dolgim ovratnikom iz belega pikeja. ki bo razširil ramena in dal obleki mladostni videz. K prekrojeni obleki bomo nosile belo torbico iz usnja aU iz pikeja, kakor je ovratnik. Ce pa želimo ohraniti svoj rdeč ovratnik, dajmo obleki nov ton v pasu. Kupimo rdeče svile, enake tisti ovratnika, kolikor jo j. oivebu^emo za pas in za drapiran klobuk, izi g*< t orno dale izdelati tako, da se nam bo spuščal globoko na tilnik. K taki obleki spadajo tudi rokavice iz rdeče svile. Klobuk, pas in rokavice lahko nosimo tudi v zvezi z drugo obleko, pri kateri sta bela in rdeča barva prevladujoči. Madagaskar stopa v ospredfe Velik, redko naseljen otok z rodovitno zemljo in znatnimi naravnimi bogastvi Domačini z Madagaskarja se vračajo domov a velikim aligatorjem Po zasedbi Andflmanskih in Nikobar-sklh otokov po japonskih četah se je raztegnila vojna neposredno tudi na Indijski ocean. Pod vtisom teh najnovejših dogodkov posvečajo Angleži in Američani posebno pozornost francoskemu protektoratu Madagaskarju. S tem pa 3topa v ospredje svetovruega zanimanja tudi ta veiiki ot<-k. ki meri 600.000 km1. Dočim so igrali doslej v gospodarskem živlenju Mada^.-karja rastlinski proizvodi (kava, kakao, vanilija in druge spe-cerije) skoraj izključno vlogo in kakor so tvorili proizvodi plantaž (riž, bombaž, koruza, tobak, manicb) temelj otoškega gospodarstva, so se znatna r.Rr ravna b:gasiva ie malo ali pa nič. Izkoriščala. K tem spadajo premog in železna ruda, zlnto srebro in platina, baker, nikelj in svinec, grafit, fosfati, dragi kamni itd. Celo nafto so naili na Madagaskarju, čeprav bi človek tega ne pričakoval, kajti otok leži blizu afriškega kontinenta, kjer mineralnih ol; skoraj sploh ni. Precej minern-lnih olj črpajo na M»- dara>karju v okraju Sako lava in Ma-junga, ležečih Bkoraj sreda otoka. Poleg tega so naleteli na petrolejske vrelce pri Bitslrirti, Ampozu, Demolangi in Foroka- rl, severozapadno in Jugozapadno od krajev s produktivnejšimi vrelci, Madagaskar je zelo redko naseljen, saj pride komaj 6 prebivalcev na km5. Tudi gospodarsko življenje na njem je slaba razvito. Naravna bogastva se kot rečeno le malo izkoriščajo, kar velja prav tako za mineralna olja. Madagaskar je geološko tako kakor na mineralnih oljih bogati otoki Nizozemske Vzhodne Indije ostanek V morje pogreznjene celine in zato je verjetno, da se bogati vrelci mineralnih olj Insulinde tu nadaljujejo. Pred otvoritvijo Sueškega prekopa je bil Madagaskar s svojimi pristanišči važna vmesna postojanka v prometu med Evropo, Severno Ameriko in Južno Afriko na eni ter In~ dijo, Iranskim zalivom ln Rdečim morjem na drugi strani. Zdaj, ko je sredo-morska pet zaprta za ves normalni promet, je dobil ta otok zopet nekoj svojega starega pomena. V ;>?•!-•* • M 1- dagaskarja se zopet ustavljajo petrolejske ladje. Madvraskar je torej velik, redko naseljen otok z rodovitno zemljo in znatnimi naravnimi bogastvi. V gospodarskem pogledu nikoli ni igral pomembnejše vloge. Pač pa dobiva zadnjo čase večino večji pomen kot važno pomorsko oporišče. Mnogo je na svetu društev, ki nimajo prav nobenega praktičnega pomena. Zlasti v Ameriki kar mrgoli raznih nepotrebnih društev, ki imajo včasih naravnost smešne cilje. So pa tudi praktična in potrebna društva. Mel najbolj praktična spada gotovo društvo za preskrbo daril godovnikom. To praktično aru ž t v o imajo na Danskem. Marsikdo je že prišel in še pride v zadrego, ko je treba k.:pj_: svojcu ali prijatelju darilo za god, pa ni denarja. In lahko si mislimo kako v takem primeru odleže človeku, če mu pr-.skoci na pomoč društvo. Vsak človek rad razveseli z darilom svojce in prijatelje. Toda vedno si tega veselja :ie more privoščiti, ker je odvisno od denarnih sredstev. Na Danskem si pa ljudje Janko pomagajo tako, da pristopijo k društvu in plačujejo mesečno po eno krono članarine Ln eno krono na račun stroškov za dogova- nje. Vsakemu članu preskrbi društvo za god primerno darilo, obenem ga pa še na lastne strožke pogosti. Da bi stroški ne bili oreveliki. se praznujejo vsi na en mo?-c odpadii godovi istega dne in v istem lokalu. Godovnik lahko tako pogosti svojce in prijatelje, ne da bi mu bilo treba šteti za to denarce. Več se pa za 21 kron v letu no more zahtevati. En sam otclc iz treh Južno od velikih Janskih otokov ležeča otoki I^angeland Aero m Taasing bodo združeni v en otok. O tem se je pogajalo te dni odposlanstvo otočanov s pristojnimi ministrstvi. Najprej bodo otoki zvezani z nasipi, pozneje bodo pa morje med njimi izsušili. S tem bo pridobljene mnogo rodovitne zemlje. Stroški so preračunjeni na 55 milijonov danskih kron. čudne žalne barve D očim je zdaj v večini držav črna barva znak žalosti, ni to povsod na svetu običaj. Na Kitajskem je žalna obleka bela. v Turčiji pa modra. Zelo različne so bile žalne barve tudi v starih časih. Na francoskem dvoru je veljala skozi stoletja za žalno barvo vijoličasta. Kraljice so nosile v znale žalovanja obleke kostanjeve barve, kot vdove pa bele. V Venezii je bila v času dožev svečana žalna barva temnordeča. 1*. Ferounc: 51 Dr. Torridon igra za vse Roman Orožnik je odprl vrata, in Emil Gouverne. slok, bradat in mogočen, mu je nastavil pištolo na prsi. Temr^polti 5^aid, ki je stal z rdečim fesom na glavi nekoliko za njim. je meril s samokresom v Beau-riera. Gouverne je rekel r *Pobesite orožje' Takoj! Vrzite mi ključe, Beau-riere! Dobro' Vzemite jih. SaicL« Obe pištoli in obroč s kjuči »o padli na tla. Said je jadrno planil gospodarju izza hrbta in jih pobral. : Baš za časa sem prišel.* je nadaljeval Gouverne. 1 Samo še nekaj minut, Beauriere. pa bi bila vaša neumnost pokvarila udar. ki sem $ra dolg«o. dolgo pripravljal. Ne morem vam dovoliti, da bi zaprli tako važno karto v moji igri.^ Njegove črne, globoko vdrte oči so poševno osinnV Rova. »Doktor, pojdite s Saldom!* G1*p mu je rezko zazvenel. »Ste me slišali? Ce vam je življenje drago, idite s Sai-dom!« Roy je krenil proti vratom. Kaj ga čaka zunaj, ni vedel. Pa mu nfti ni bilo mar. Stvari niso mogle postati hujše, kot so ie bile. Gouverne se je umaknil in ga pustil mimo. Beauriere pa je z nejeverno osuplostjo vzkliknil: xVi? C a r i g u e 1 !c ?Da. da, kriminolog za svoj lastni račun,« je prijazno odvrnil Emil Gouverne. »Mar bi se bili spomnili tudi mene, ko ste zasliševali potnike na ,Ran-poru'.« »Pozivam vas, da spravite tisto pištolo! Jaz sem tu predstavnik zakona . . . « »Jaz pa delam na svojo pest! Kaj še?« »Torridon je moj ujetnik. Pazite se. Cariguel! Če ga odvedete, se postavite v nasprotje z zakonom! Bogme, to pot si dovoljujete preveč. Ako zapustite sobo z mojim ujetnikom, boste sami zločinec... in policija vas bo znala najti!« »Policija — se pravi vi?e se je zasmejal Gouverne. * Zdravi ostanite, prijatelj!« Naglo je stopil čez prag, zaloputnil vrata za seboj in obrnil ključ. XXm. poglavje GOUVERNOV SVET Vrata na teraso so bila na steza j odprta; ob znožju stopnic je orožnik v uniformi negibno ležal vznak. Gouverne je vtaknil pištolo v žep; oči, zasenčene od iriajev mehkega belega klobuka, so mu skrivnostno se iskre zletele od Rova k Egipčanu, in zobje so se mu belo zabliskali med bradatimi ustnicami. »Mislita, da se lahko obotavljamo?« je osorno vprašal. »Hitro na obalo! Tecimo!^ Pahnil je Roya proti vratom. »Tecimo. tecimo!« Mesečina je zalivala vrt. Saidova vitka postava je šinila naravnost proti drevju. Rov jo je ubral za Egipčanom, držeč uklenjene roke pred seboj, in v tem, ko je tekel, mu je hrumel po glavi vrtinec dvomov in negotovosti. ^Cariguel !< je mislil sam pri sebi. Kriminolog Cariguel. Kaj pomeni vse to? Kam me bo zaneslo? V še hujše neprijetnosti? In če bi ^ "mil?« Odgovora ni bilo treba čakati. Oknice v sobi, ki jo je bil pravkar zapustil, so se sunkoma odprle in treščile ob zid, takoj nato pa je počila pištola — očitno sta imela bodisi Beauriere, bodisi orožnik več samokresov, nego sta jih bila vrgla od sebe — in svinčenka je udarila ob deblo bližnjega drevesa. Skušati se vrniti je pomenilo toUko kakor samomor. Vendar si ni mogel kaj, da ne bi med tekom pogledal nazaj: videl je Beauriera, kako je s samokresom v roki stal pri oknu. Gouverne je sopihal Rovu za hrbtom: >Tecite, tecite! In držite glavo nizko.« Druga svinčenka je prižvižgala tik mimo njega. Pritekli so na obalo, kjer je čakal motorni čoln s kljunom na pol zaritim v pesek. Said, ki je bil prvi pri čolnu, ga je zgrabil za prednji konec in signil: »Dajta. skočita vanj! Hitro!« Roy. ki so ga lisice ovirale, se je skobacal v čoln, kakor je vedel in znal. ter legel na dno. Gouverne j se je prihulil na sedežu za krmilnim kolesom. Said I je porinil čoln v vodo in skočil vanj. Dva majcena plamenčka sta še pretrgala temo, ki je ležala pod pinijevci: poka sta bila malone sočasna, in eden izmed izstrelkov se je s suhim udarcem zaril motornemu čolnu v bok. Rov je videl, kako se je zbiralo na peščini čedalje več človeških postav. Beauriere je bil očitno pustil nekaj mož pri ograji: ti so bili slišali streljanje in pritekli gledat, kaj je. Toda peščina s svojimi razburjenimi postavicami in črnim skalnim branikom nad seboj se je hitro odmikala v daljavo. Čoln je ime zelo močan motor m je bil tudi z obliko prila-eoden kar največjim brzinam. Roy je vrgel oči po Gouvernu, ki se je sklanjal nad krmilnim kolesom, kakor bi ga bil docela pozabil. Said je sedel zadaj. Čoln je vozil proti širokemu morju in narahlo zavijal v južnovzhodno smer. Po tem je Roy sodil, da bodo v razdalji kake milje obpluli skrajni konec Ferratskega rta; toda čez nekaj minut je Gouverne okrenll krmilo in čoln je mahoma zavil proti kopni zemlji. »Beaulieu?* se je Roy začuden vprašal. In ko je postal lok še ostrejši: >Cap Roux?« Ni mu Bo v glavo; čut za kraj in smer ga je puščal na cedilu. Gouverne je privrl hučanje motorja, da ie bilo komaj še brnenje, a čoln je slej ko prej z veliko hitrostjo rezal vodo. Gouverne je okrenil glavo in se ozrl po luni. Nobeden ni odprl ust. Urejuje Josip Zupančič — Za Narodno tiskarno Fran Jeran Za tnseraini del lista: Ljubo mir Volčič Vsi v Ljubljani