dii 3uU.
Trst, v sredo 29. oktobra 1918.
Tečaj XXXVIII.
IZHAJA VSAK DAN
ladl ob nedeljah in praznikih ob 5-, cb ponedeljkih ob 9. zjutraj. Posamično šttv. se prodajajo po 3 rtvč. (6stot.> v mnogih lobakarnah v Trstu in okolici, Goric:, Kranju, Št. Petru, Postojni, Sežani, Nabrežini. Sv. Luciji, Tolminu. Ajdovščini, Dombergu itd. Zastarele 5ter. po 5 nvč. (10 stot.)
OGLASI SE RAČUNAJO NA MILIMETRE V Širokosti 1 kolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 st. mm. osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po 20 st. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka •a»daljna vrsta K 2. Mali oglasi po A stot. beseda, najmanj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave ^Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". PlaCIjlvo In toZljivo v Trstu.
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
„V edinosti je
NAROČNINA ZNAŠA
za Celo leto 24 K, pol leta t2 K, 3 me>ece O K; bi na-
ročbe brez doposlane naročnine, uprava ne ozira futanlsk at n*d»IJ*ko lx4anj« „EOIHOSTI" a tam* I
oalo l«to Kron 5-30, ik psi UU Kron I fO. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nsfranko-
vana pisma •• ne sprejemajo In rokopisi se vra&aje. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo list«.
UREDNIŠTVO: ulica Glorglo fialattl 20 (Narodni de«). Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. L&atalk konsorcij lista „Edinost". - Natisnila Tiskarna .Edino«*", vpisana zadruga % omejenim poroštvom v Trstu, ulica
Giorgio Galatti Štev. 20. PoItno-hranllnRnl raiun Stev. 841-652. TELEFON St IV57.
Poslanska zbornica.
DUNAJ 28. (Izv.) V parlamentu |e bil danes ćuđen da a. Celi seje je izpolnilo par ' lslusklh govornikov, a to ne pri debati v razpravi se nahajajoče predloge o uvedbi dhvka na Šumeča vina, temveč pri stvarnih popravkih. Dogodil se je slučaf, da se le v parlamentu utaborii parlamentarni § 19 za cel dan. To znači direktno zlorabo parlamentarnih običajev in poslovnikih pravic. Toda, da se |e zamoglo to zgoditi, niso temu krivi toliko Rusini, ki imajo pravico posluževati se vsakega cbstrukcijskega sredstva, ki |im je na razpolago, temveč t. zv. stranke večine, ki trpijo te dogodke, oziroma ninsajo poguma, da bi vstvarile redne in zdrave razmere. Pečajo se raje s tajnimi posvetovanji, ca katerih razpravljajo, kako bi z nasiljem štrli rusinsko obstrukcijo, mesto da bi skrbeli za stvarni potek debate.
Dogovori glede nasilnega udušenja rusinske obsfrukcTje niso dovedli dosedaj Se do nlkakega pozitivnega sklepa in to že zato ne, ker bi bil vsak uspeh negotov. V avstrijskem parlamentu se namreč z nasiljem ni igrati, ker je vse polno s smtdaikona napolnjenih sodov.
Nemci so porabili danes priliko, da so se odkrižali sitno neprijetne jim zadeve. Pod pretvezo, da hočejo delovati ca neovirani potek razprav o finančnih predlogah, delujejo namreč na to, da bi se preprečila otvoritev debate o odgovoru ministrskega predsednika grofa Stiirgkha na interpelacijo Č?hov radi uvedbe komisar?|ata na Če-Skem in so baje pridobili za to že mnogo pristašev, posebno pa grofa Stiirgkha samega.
Eao Je pribito: Rusini, ki so sedaj poostrili svoje obstrukcijsko postopanje, so danes izjavil', da nikakor ne pripuste rešitve finančnih prtdlog popref, dokler ne bo rešeno vprašanje gališke deželnozborske volilne reforme v njihovem smislu.
Jutri pr!de na Dunaj cesarski namestnik Korytowski, nakar se prlčno z Rusini pogajanja, o katerih pa vlada v pariamentu precej pesimistično nsziranje. Vsekakor se Je situacj* v parlamentu precej poslabšala.
Zbornica danes še ni prišla do glasovanja o šampanjski predlogi, in se zgodi to šele jutri. Koncem seje se je razpravljalo o uujaem predlogu poslanca P o v š e t a giede ustanovitve to varen za umetfca gnojila, Nujnost je bila sprejeta.
V naslednjem Dodajamo sejno poročilo:
Zbornica je danes nadaljevala debato o predlogi glede uvedbe davka na šampanjec. Poslanec S t 5 I z 1 {e predlagal konec debate, kar |e bilo tudi sprejeto. Poslanca Niedrist in F r e i s s I e r sta reižgnirala na svoje govore, nakar so se pričeli stvara? oopravki. Rusin L e w i c k y je govoril skoro dve uri. Po njegovem govoru Je Rusin Za-hrajkiew!cz z ozirom na ob 3 popoldne sklicano sejo proračunskega pcdodseka, predlagal, naj se seja poslanske zbornice zaključi. Predlog je bii odklonjen. Ob 3 45 popoldne je pričel govoriti rusinski poslanec O n y 3 z k i e w y c z.
Posi. Onyszkitwicz je končal svoj tr! urni govor k stvarnim popravkom ob 445 popoldne, nakar sta govorila na kratko še rusinska poslanca Singalevič in Try-! c w s k y. Po sklepnem govoru manjšinskega poročevalca (e bih razprava prekinjena. Koncem seje je posianec P o v š e uteme'je-val svoj nujni predlog glede ustanovitve državnih to^aien za umetna gnojile. Nujnosi je bila sprejeta in predlog izročen kmetijskemu odseku.
Seja je bila končana cb 6*45 zvečer. Prihodnja 3e]a jutri.
Interpelacija poslanca Matka Mandfća in tovarišev.
DUNAJ 28. (Izv.) Poslanec Matko Man dlč in tovariši so vložili danes na trgovinskega ministra dr. Schusterja interpelacijo radi znane odredbe c. kr. pomorske vlade v Trsta, 5 katero se dovoljuje častnikom trgovinskih mornaric Iz Nemčije, Italije In Grškega vstop v avstrijsko trgovinsko mornarico.
Nujni predlog za podporo istrskim slovanskim občinam.
DUNAJ 28. (Izv.) Istrski slovanski poslanci dr. Laginja, prof. Mandlč In prof. Splnčlč so vložili danes obširen in utemeljen nujni predlog za podporo slovanskim občinam Istre, ki so letos slino trpele vsled suše, toče in drugih vremenskih nezgod. Poslanci tudi energično zahtevajo, naj vendar enkrat že prenehajo oblasti s svojimi šikanaml pri sestavi podatkov od strani občin, katere morajo z velikim aparatom dokazati, da je dotične občine v resnici zadela velika nesreča in da so v resnici potrebne nujne pomoči
Izseljeniški Skandali v proračunskem pododseku.
DUNAJ 24. (Izv.) Proračunski pododsek |e danes nadaljeval razpravo o izseljeciških Škandalih. Navzoča sta bila notranji minister H e I n o l d in trgovinski minister S c h u s t e r.
Najprej je predsednik, poslanec S te i n-w e n d e r prečital pismo dvornega svetnika v trgovskem ministrstvu ia sedanjega generalnega reprezentanta „Hamburg-Amerika Linie* na Dunaju, We?x Glona, v katerem ta zatrjuje, da je svoječasno prejel privatno pismo „Hamburg-Amerlka Linie* o oni ponudbi brazllijanske vlade, ki je pozneje d> vedla do brezplačnega prevažanja izseljencev, ker so bili t', liki sužnji izročeni oblastim in gospodstvu raznih špekulantov.
Na vprašan|e nekaterih poslancev Je odgovoril trgovinski minister dr. Schu-ster, da |e prliel dne 24. oktobra Weix-Glon v trgovinsko ministrstvo in zaprosil za dovoljenje, da poda o aferi „Canad-an Pacific", v kolikor |e sam prizadet, osebno po|asnilo. Z We?x-Glonom se |e nato sestavil protokol, v katerem Wefx-Glon pravi: „Canadian Pacific" Je stavila nJemu kot takratnemu predsedniku ladjeplovnega odseka, v letih 1909—1911, ponudbe glede koncesije in Je obenem izjavila, da je pripravljena k najdalekosežnejšlm koncesijam. A on je vse te ponudbe odklonil, ker Je izprevidel nemarnost družbe za Avstrijo. Sporočil Je to tudi takratnemu ministru dr. Weisskirchnerju, ki je odobraval njegov nastop. We?x Gion pa priznava, da |e o ponudbi „Canadian Pacific* družbe obvestil tudi „Hamburg-Amerika Linie". — K temu protokolu pripominja dr. S c h u s t e r, da ni v aktih ničesar, ka? bi dokazovalo Wefx Glonove trditve in da se dr. Weisskirchner ne spominja, da bi mu Wefx Gion o tem kedaj kaj pripovedoval.
Sefecijski šef RiedI Je nato navajal vzroke, zakaj |e vlada vendarle podelila »Canadian Pacific* koncesijo. Za vlado da je bila merodajna pri tem povzdiga mednarodne veljave tržaškega pristanišča. Riedl |e tudi izjavil, da je prišel takoj po dovolitvi koncesije »Canadian Pacific", Welx-Gion, ki je bil takrat že penzijoniran in re-orezect;nt „Hamburg-Amerika Linie", k njemu in mu čestital k uspehu. Rekel (e tudi, da bi bila „Hamburg-Amerika" družba pri-pravliena, pod enakimi pogoji, prevzeti linijo Trst—Boston. A on ga je opozoril, da bi se morala „Hamburg-Amerika Linie" podvreči strožji kontroli glede prevažanja vojaških obvezancev, s čemer je bil Weix Gion čisto zadovoljen, dočim je psr dni pozneje imenom družbe to vladno zahtevo s me Ino zavrnil.
Iz Riediovih izvajanj izhaja, da vlads sumi, da je Wefx-Glon forsiral kampanjo proti »Canadian Pacific" iz enostavnih konkurenčnih ozirov.
Poslanci so postopanje Werx- Glona ostro kritizirali in konstatirali, da gre, v kolikor se tiče njegovih sliko v z Griiaho tom, tudi tu Rajbrže za Jako kočljivo de carno vprašanje. Na tozadevno vprašanje, je dr. Schuster oogovorlf, da vlada nI dobila od »Canadian Pacific" niti vinarja za d'spozicijski fond. Na vprašanje poslanca D u I i b i č 3, koliko je resnice na tem, d eksistira seznam podkupljenih poslancev dr. Schuster Izjavil, da o of'ctjalnl eksistenci tega seznamka ni ničesar znanega,
N.~io je bil prečitan protokol s pri-četnikom cele kampanje, znanim G. iiahutom. Ta je izjavil, da Je pričel s kampanjo vsfed nekega pogovora v hotelu „Bristol" med dvema ravnateljema v „Canadian Pacific". Priznava, da je podal na vojno ministrstvo ovadbo, in da je bil v zvezi tudi z drugimi uradi, noče pa povedati niti Imena niti uradov. G iinhut izrecno izjavlja, da je prišel k njemu neki posredovalec sekcijskega šefa Riedla, ki mu je ponujal visoko odlikovanje, če ustavi svojo kampanjo proti „Canadian Pacific". Izpovedal je tudi, da mu je družba ponujala več milijonov, če Je izroči koncept svoje ovadbe in se za 6 mesecev izseli iz Evrope.
Dalje izjavlja, da Je izvedel tudi o ta|nih pogajanjih družbe z nekim ogrskim ministrstvom, noče pa povedati imena onega ministra.
Poslanci radi tega sumnijo, da Giiiahut moralično ni posebno dobro kvalificiran in so zahtevali, da se prečita policijsko poročilo o obnašanju Gtunhuta in njegovem privatnem življenju. Heinoldje tej želji vstregel v posebni tajni seji. Na prihodnji pododse-kovi seji se prično podrobnosti o škandalih „Canadian Pacific družbe".
Naše poročilo temelji na podlagi ofici-Jalaega pereč!!?, ki je bilo danes izdano la v katerem Je mnogo zamolčanega. Koiiko
da Je zamolčanega, Je razvidno iz tega, se Je neki poslanec izrazil napram našemu poročevalcu, da tako umazanih stvari, o kakršnih se razpravlja sedaj v proračunskem odseku, v Avstriji še ri oilo.
Sklicanje delegacij.
BUDIMPEŠTA 28. (Kor.) Jutrišnji uradni Ust priobči lastnoročno cesarjevo pismo glede sklicanja delegacij za 18. novembia 1.1.
Ogrski finančni minister Teleszky v avdijencl.
BUDIMPEŠTA 28. (Kor.) Ogrski finančni minister, pl. Teleszlty, Je odpotoval danes na Dunaj in bo sprejet od cesarja v avdijencl. Finančni minister predloži v Četrtkovi seji poslanske zbornice proračun za prvo polletje 1914.
Odprava regentstva na Bavarskem.
MONAKOVO 28. (Kor.) Kakor se zatrjuje, bo vladna predioga glede rešitve regentskega vprašanja predložena deželnemu zboru že na današnji seji. Razprava o predlogi se prič&e v najkrajšem času, tako da bo rešeno vprašanje že v najkrajšem času.
MONAKOVO 28. (Kor.) Vladna predloga glede odprave regentstva se glasi:
Člen II. § 21. ustavne listine z dne 26. maja 1818. dobi sledeči pristavek: Če nastopi državna uprava radi kake telesne napake kralja, ki ga ovira na izvrševanju vladarstva, in če tekom 10 let nI nobenega izgleda, da postane kralj vladarsko zmožen, proglasi lahko regent regentstvo za končano in prestol za izpraznjen. Deželni zbor se mora nemudoma sklicati. — Slede podpisi vseh ministrov.
Ruska duma.
PETROGRAD 28. (Kor.) Duma se Je sešla danes k novemu zasedanju.
Politični preobrat na Španskem.
MADRID 28. (Kor.) V nekem razgovoru z bivšim ministrskim predsednikom Roma-nonesora, Je Izjavil novi ministrski predsednik Dapo, da hoče novi kabinet v mednarodni politiki popolnoma slediti prejšnjemu.
MADRID 28. (Kor.) Pri sestavi kabineta se je izvršila ma\a sprememba: marki del Vadilo prevzame justičui, Vogharte pa delavski portfelj.
BARCELONA 28. (Kor.) Ker |e policija prepovedala radikalcem zborovanj?, so pristaši Lerrouxa priredili velike demonstracije. Policija Je bila skoro brez moči. Padlo je tudi več strelov.
Državljanska vojna v Mehiki
BERLIN 28. (Kor.) Wolffov urad poroča iz Ver*crura: Feliks Diaz Je naprosil včeraj ameriški konzulat za varstvo in je bil nato sprejet na krov neke ameriške tooničarke.
NEW YORK 28. (Kor) Ii Mehike se poroča: Uporniki so v b!!žini San Salvadorja v provinci Zaz3pas pognali neki vojaški vlak z dinamitom v zrak. 18 vojakov je bilo ubitih, veliko nevarno ranjenih.
Vprašanje orijentalskih železnic.
Najnovejši koefHkt med avstro-ogrsko monarhijo in Srbijo je srečno rešen. Berch-told Je dosegel svoj namen, Srbija J? od poklicala svoje čete za albanske meje, kakor jih je določila londonska postaniška reunija. Pa, četudi ta najnovejši dokaz »naklonjenosti", ki jo goje oficijelni krogi monarhije napram Srbiji, ne bo v ničemur vpliva! na razvoj bodočega razmerja med obema državama, v kolikor |e to odvisno od srbskih državnikov, s tem še nikakor niso odstranjene vse ovire za bodoče dobro razmerje med Avstro-Ogrsko in Srbijo. wNeue Frele Presse" je sicer te dni pisala, da bodeče delegacije pokažejo, da avstrijski narodi ne goje nikakega nasprotstva do Srbije. To je popolna resnica in za to razkritje pač ni bila potrebna šeie „Neue Freie Presse". Narodi monarhije — vsaj v ogromni večini — pač ne goje nikakega nasprotstva do Srbije; nasprotno; žele si žnjo kar najboljšega razmerja. Toda soditi po dosedanjih izkustvih, so oni, ki vodijo zunanjo politiko Avstro-Ogrske, ravno nasprotnega mnenja. Zato je povsem opravičen strah, da oride pri reševanju med Avstro-Ogrsko in Srbijo visečih vprašanj do novih razburjenj in konfliktov. Vprašanja, ki se imajo še rešiti, so sicer le gospodarske naravi, toda gospodarstvo In politika sta pač tako tesno združena, da ni mogoče rešiti enega od drugega. Pred vsemi prihaja tu vpoŠtev vprašanje orijentalskih železnic in priključitev srbskih železnic na bosanske.
O orijentalskih železnicah piše Saint-Brice v pariškem „Journalu": „Med vsemi balkanskimi vprašan|f, ki še čakajo rešitve, ne povzroča nobeno toliko mednarodnih
težkoč, kakor vprašsnje orijentalskih železiic. Da se to prav rszume, treba zaat/, da re v tem vprašanju reasumlra vse, kar more Avstro-Ogrska še rešiti od svoje nekdanje balkanske politike in vsa nada bodočnost'.
Znano (e, kako je v zadnjem času izgledala ta politika, ki Je izražena v presluli formuli »Drang nach Osien" — siljenje na Vzhod. Po Hohenzollerncih pregnana iz Nemč'je, se Je habsburška hiša obrnila proti Egejskemu morju. B!!a je velika sposobnost Bismarcka, ki [e vdahnila to novo orijentacijo, ki je izbrisala žel;e po osveti za Sadovo, ter privezala Avstrijo na Nemčijo tem tesceje, ker je predstraža germanizma na Balkanu bila v konfliktu s Slovanstvom, torej z Rusijo. Od leta 1878. dalfe so pogledi Avstro-Ogrske obrn-eni na Solurc.
V kaki meri so dogodki zadnjih mescev vplivali na to politiko? Nade za t.ri-torijalno ekspanzijo so uničene. Bodočrcit Balkana je sedaj v rokah balkanskih dsžav ia tudi ostane tako. Ali Je s tem rečeno, da je partija definitivno izgubljena? Nik^tor ne 1 Brutalno osvajanje Je zastarelo. Zahteva toliko energije, kolikor Je morejo razvid le mlade države, ki še niso trpele pod slabe^m uplivom napredujoče civilizacije in kate. ta edini vir je moč. Velesil imajo druga sredstva in druge c'?lje. To, kar hočejo one pred vsem, ni razširjanje vlasti, temveč razvoj kupčije. Njih crožje ni puška, ampak kovčeg. NJfh cJIJ Je razvoj interesnih sfer in ekonomično razširjenje.
Ta program Je imela Avstro-Ogrska že pred krko leta 1912. Hab^buržani so znali zagotoviti dva aduta: protekterat katoličanov in železnice. Četudi jih sedaj kiiž* srbska trobojn!ca, ti aduti niso nfčesar Izgubili na svoji vrednusti. Videli smo, s k ko energijo je Avstrija razvijala svojo vertko-poliiiČGO akcijo v albanskem vpraša: ju. Manj očitno, a morda še živahnoj le le bilo njeno delovanje v vprašanju železnic. Gla -n % žila polotoka, proga, ki druži srca Evr p*? s Solunom preko Niša, Vranje in Skopljf, s stransko progo iz S:luna v Niš, je ta?t družbe orijentalskih železnic, pri kateri so bili avstrijski kapitali močno zastopani. V zadnjem mesecu so na ravno tako vztra ^r, kakor odločen način dobiti v roke večiuo delofc te družbe.
Avstrija ima torej efektivno kcctr to nad -eiikiTii prometnim« potmi nove Sib je. V tem |e nevarnost položaja Jn potteba pametnega sporazuma, brez katerega moremo pričakovati najtežjih kompiitecj. T i sporazum je možen in celo lahek, ako bosta obe stranki imeli dobro voljo, ker njiju interesi si nikakor niso protivni. Srb! a ima pred vsem strategične, Avstro Ogr^'ia pa gospodarske interese. Ti interesi se morejo spraviti v sogiasje, a pod pogojem, da vsaka stranka prtzna nasprotne interese. Do tega pride, ako bo hotela Srbija zasledovati odkupno politiko, in če se ne bo Avstrija branila dati potrebnih garancij za neobhodno petiebno neodvisnost. Med tema dvema ekstremoma se rao-a doseči sporazu n, od katerega Je odvisen mir".
Tako francoski pubilciit. K tem izvajanjem se še povruemo.
Domače vesti.
Imenovanje. Naš rojak gospod Jaro-mir Dolenc s Prošeka Je imenovan pro-vizoričnlm bosensko-hercegovskim arhitektaim azistentom v XI. plačilnem razredu pri dež. vladi v Sarajevu, čestitamo.
Imenovanje. Za računskega revidenta Je Imenovan dosedanji računski oficija! pri pomorski vladi v Trstu, Fraa Maček.
Himen. V soboto se je poročil gospod Fortunat M i k u 1 e 11 Č z gospodično Valerijo Skrinjarjevo. Bilo srečno I
Ljubljanskemu »Coda del Diavolo". Niti oddaleč nam ne prihaja na misel, da bi se resno bavili z list Din, ki so mu razne „Vodiške Johance" In njihova teleč|a kri vir vse njegove „neodvisue politike". Bilo bi nevredno resnega iista. Zato rau tudi Drav radi privoščamo vso ono „priljubljenost" in vse ono »puljenje zanj", s katerfm si v vsaki številki posebej dela svojo židovsko reklamo, In prav tako tudi ves oni ,vp!Iv", ki ga baje užira vsled svoje škandalogrpfije. Zato se tudi prav nič ne čudimo, da ob taki silni konkurenci kar ne more uspevati — „Pika". Popolnoma umljivo pa Je tudi, da mora v takem listu izgubiti tudi najres-nejša stvar vso svojo resnost in se pretvoriti ali v neslan dovtip ali pa kar naravnost v prostaško nesramnost. Najboljša stvar, če se Je polasti tak list, se mora ogabitl poštenim in resno mislečim ljudem in revež tisti, kogar bi hvalil tak list! Tako |e tudi še vselej, kedar Je ta Uit hetel resno izpre-govorlti o tržaških razmerah, vsa njegova
Btraa IT.
.EDIKOST" St. 300.
V Trstu, dne 2i). oktobra 1913.
„resrt' |e pomen;ala le prostaŠko zabav j.anje I a psovanje. K svojina prejšnjim takim juaaŠtvom je dodal te drA zopet novo.
V „EJinosti" je bilo v nedeljski številki kratko konstatirano, da so v Trstu ob frili ki praznovanja stoletalce bitke pti Llpskem nekateri „znani junaki" nekoliko podemon-sirirali. Dopisnik je hotel konstatirati to, Češ, da se ae bo mislilo, da Je v Trstu kar preko noči postalo vse „patrljotično". — Kdor pozna laškollberalno kamoro v Trstu, in kdor pozna snovanje In delovanje njenega naj skrajne jlega krila, pač ve, da po-menja iredentizem teh ljudi obenem tudi oajstrupenejše sovraštvo proti nam tržaškim Slovencem. Demonstracija ob priliki one slavnosti Je bila le zato tako ponižna, ker se slavnosti niti oficijelno niti necflcijelno niso udeležili tržaški Slovenci; a bila bi pa gotovo vzvlhrala z vsemi silami, ko bi bili pri slavnosti sodelovali Slovenci. Ker pa je dopisnik „Edinosti" posebno vsled hinavskega zavijanja kamoraškega časopisja, ki je ob priliki one slavnosti hlinilo toliko In toliko avstrijskega patrijotizma, dočim se v resnici zmeni zaaj prav toliko, kolikor za lanjski sneg, kar tudi očitno kaže ob drugih prilikah, konstatiral one pohlevne demonstracije, je ljubljanski »Coda del Dia-volo* izpustil v svet med drugimi svojimi johanc|adami tudi to-le:
„Studi se nam početje „Slovenca", k! denundra rodne brate, Famo da stranko, ki jo zastopa, priporoči navzgor, enako se nam pa studi tudi početje tržaške „Edinosti", ki si ne more kaj, da se ne bi pri vsaki priliki posluževala preti Italijauom najpodlej Sega sredstva v političnem boju — denunciranja. Tržaški Italijani se niso navduševali za llpike slavnosti — in to le njihova st?ar; oni so baje (kakor čitamo v „Edinosti") celo malo demonstrirali proti proslavi v Trstu in to bi bila po našemmienju k več Jemu — stvar policije. Pa ta demonstracija je bila najbrže zeio nedolžna, ker ni bil nihče aretiran in nit! v nemških denuncijant skih listih nismo ničesar čitali o tem in zato se je oglasila stara denuncljantinja „Edinost", ki hoče biti bol policijska od policije same In je — po več kot osmih dneh! — priobčila ostudno notico, radi katere njeni uredniki sicer ne bodo dobili odlikovanj, pač pa bed 3 Italijani s še večjim zaničevanjem govorili o slovenskem narodu kot o narodu denuncijantov, ki si upa voditi boj z nitmi samo kot — policijska pred-straža. Sramotn j |e to početje „Edinosti."
Da bi bil molčal i Ali ni vendar največja blamaža, če mora tisti, ki očita komu denuncijantstvo. v odgovor na svoja očitanja čuti besede: „Pometaj pred svojim pragom, saj si sam denuncijant, da večjega ni lahko dobiti P Pro simo samo I V isti številki, na isti stranil samo nekoliko vrst prej, pri-občuje list, ki očita nam denunci-janstvo, sle lečo vest:
„He!i Alldeutschlandl", so kri čiili zadnjo tedeijo nekje v bližini Sv. Ož-balta v Dravski dolini nemški turnerji iz Maribora, Marenberga in Prevalj. Imeli so tam neke vaje, katere so zaključili s „heii Al;deutschland"-klici. Težnja po „AU-dentschland" je protidinastičnA, ker je njen ideal Hohenzollern in tndi protiavstrijska, saj ne vsebuje nič drugega kot željo: proč od Avstrije! In vendar! Nobena oblast se ne gane, ki bi posegla tu vmes. Nemci smejo prosto kričati: Heii Kaiser Wilhelmt heii Alldeutschlandf njim se ne zgodi nič.11
Seveda pa to ni denuncijantstvo, dasi-javno bi se morda našel kak Ust, ki bi napisal kato tako-le vest:
„Studi se nam početje ljubljanskega »Slo venca", ki denuncira rodne brate, samo da stranka (po JblansK*4), ki jo zastopa, priporoči navzgor, enako se nam pa studi tudi početje ljubljanskega „Hudičevega repa", ki si ne more kaj, da se ne bi pri (I) vsaki priliki posluževal (f) proti Nemcem najped Itjiega sredstva v političnem beju — de nuaciranja. Mariborski, marenberšsi in pre-valjski teniški turnerji so se navduševali zs „AtldeuUchland* in to je n}ihova stvar; oni so baje (kakor čitamo v ljubljanskem „Hudičevem repu") celo svoje vaje zaključili s „beli AUdeutschland"-klici, in to bi bilo po našem mnenju k večjemu — stvar policije, ozfroma orožništva. Pa ti kiici so bili najbrž zelo nedolžni, ker ni bil nihče aretiran in niti v klerikalnih denuncijantskih 'istih ntemo ničesar čitali o temu (!!) in zato se je oglasil stari denuncijant, ljubljanski „Hu dicev rep", ki hoče blir bolj policijski od poi cije same In je — po več kot osmih dneh ! —priobči! ostudno notico, radi katere njegovi uredniki sicer ne bodo debili odlikovan], pač pa bodo Nemci z Še večjim zaničevanjem govorili o slovenskem narodu kot o narodu denuocijsntov, ki si upa vedli! bej z njimi samo kot — policijska pi^d^trtža. Sramotno je to početje „Dneva*.
in kaj bi sledilo na to? Najmanj 14 <drit samih psovk In osebnih napadov, dokler ae ne bi ljubljanski „Coda del Diavolo" opletel okoli kake nove „Johance" aH novega „denunc'janstva" itd. itd. itd. Vsaka nadaljna beseda o tem listu bi bila preveč I
Orožniki nas ne razumejo! Prejeli smo z dežele: Skoro neverjetno, ali vendar resnično |e, da se v zadnjih časih množe slučaji, da se v čisto slovenskih krajih na
Primorskem nastavljajo orožniki nemške narodnosti, ki ne znajo niti besede slovensko. Ne samo to, da je ta započeta praksa po § 19 crožaiŠkega zakona protizakonita, marveč |e tak orožnik, ki ne razume deželnega jezika, za službo popolnoma nezmoženl Kako naj navadni slovenski kmet, ki se mu je pripetila nesreča in nu|no rabi orožoiške pomoči, orožniku, trdemu Nemcu, ki ga niti besedice ne razume, opiše zločinski dogodek? Tudi z zločincem samim se tak človek v naii deželi ne more razumeti. Ako orožnik, ki ne razume deželnega |ezlka, more opravljati službo v deželi, potem bi jo iahko tudi mutec, ako zna pisati in čitati.
Ker ima orožništvo važno In dostikrat tudi odločilno nalogo v zelo delikatnih stvareh, |e treba slične slučaje eakrat za vselej iztrebiti ter v ta namen opozarjati poslance na vsak posamični slučaj. Mari plačujemo davke za vzdrževanje orožaištva v to, da nam pošiljajo orožnike, ki bi imeli vzdrža-vati |avni red in mir in čuvati naše imetje, pa nas še razumejo nel Nismo proti orožniku kakor takemu. Nasprotno: cenimo ga 1 AH odločno smo proti z 1 s t e m u, ki ga hočejo gotove osebe u velja v ti tudi na tem polju. Ne za ofclrja ne za orožnika naj bi ne bilo mesta na Slovenskem, ako ne razumeta našega jezika. Taki ljudje so za službo nezmožni in je to tudi, kakor že omenjeno, protizakonito. Davki so že dovolj občutni in mislimo, da morejo naši poslanci po vsej pravici energično protestirati na kompetect-nem mestu proti takemu zlstemu. Da pa ne bo Izgovorov, da ni slov. sposobnih fantov na razpolago za take službe, moramo tu javno pribiti, da naše fante kaj radi odklanjalo, ali pa jih priporočajo v Bosno. Seveda tam je drug zakon, nego pa pri nas. — Tudi služba je bol] težka in nevarna.
Poznamo nekega orožniškega častnika, ki je živahen Nemec, morda si ta želi takega zistema. V Gorici bi znati morda kaj več povedati o tem. Tudi se je že govorilo, kolino odstotkov da hoče ta gosped imeti na Primorskem orožnikov čisto nemške narodnosti I Nekdo je pripovedoval o 80%•
V to poklicani naj gledajo, da v interesu te vaZne institucije ohranijo oroŽništvu med ljudstvom tisti ugled, ki ga je uživalo doslej.
Panslavizem, |e v Avs'dji slej ko prej tisti bav-bav, ki daje avstrijski notranji in vnanji politiki direktivo. Avstrijski državniki vidijo panslavizem na vseh koncih in krajih. V tem strahu — ali resničnem, ali finghra-nem — se zaletajo na v*e strani in pozabljalo na avstrijske interese. Vse ogromne izgube, ki jih trpita ugled države, nje politična moč in vse nje gospodarsko življenje, ne tehtajo pri naših državnikih toliko, da bi radi njih odnehali od politike boja proti panslavizmu. V imenu tega strahu izzivljajo slovanske narode v vnanjem svetu in ozlo-voljajo c-ne v notranjem. Ker pa veljata Rusija in Srbija kakor reprezentanta panslavizma, slutijo in vohajo povsod i rovarenja teh dveh drŽav, seveda — proti Avstriji Vse gonje po nemških listih gredo z? tem, da sumničijo vsak korak ruskih in srbskih državnikov in da |lh stavlja jo tudi v zvezo z vsako kretnjo avstrijskih Slovanov.
Kako vse drugače, treznejše, pametnejše in za koristi nemške države primerneje sodijo v Nemčiji. O tudi oni so sovražniki, ljuti sovražniki Siovanstva, aH pri tem vendar niso slepi za svoje interese. V tej nemški previdnosti in proračunjenostl je tudi pojasnilo tistih nesoglasij, ki se posebno v zadnjih časih pojavljajo med avstrijsko in nemško vnanjo politiko, pojasnilo za dejstvo, da se nemška diplomacija drži v previdni rezervi, ko avstrijska najglasneje rožl|a se sabljo.
Mej tem, ko avstri|ski državniki vsak hip groze Srbiji, izrekajo nemški avtoritativni listi iste] Srbiji in Rusiji — priznanje na korektnem vedenju. Tako piše n. pr. „Norddeutschs Allgemeine Zel-tung" te dni:
„Velike vrednosti je bil (za ohranitev sporazuma med vjastmi) obisk ruskega ministra za vnanje mari v Berolinu ta njegovo občevanje z nemškimi državniki, na katerih so se vsa ti;/»lomatska vprašanja, ki so na dnevnem redu, podrobno, odkrito in z zadovoljivimi vtisi pretresala. Tudi voditelji srbske politike niso v svoji modrosti prevarili pričakovanj, k! smo jih stavili nanje.
Kako vse drugače zveni to, nego pa tista večna avstri|ska sumničenja. Nemcem v rajhu pač ne kali vida tisti strah pred panslavizmom, da ne bi vedeli, da se v deželah, kjer se hoče varovati svole politične in gospodarske iatetest, ne le nič ne dosega z zbadanjem in sumničen{em, marveč, da si s temi le zapirajo poti!
Nemcem v rajhu so pač preblizu veliki interesi njihove industrije, da bi vodili politiko strahu pred panslavizmom, marveč gleda|o, da izkoriščajo sebi v pri log grehe, ki |ih slepo g r o m a d i avstrijska diplomacija. Do take pameti ne morejo priti naši državniki.
Trgovcem na znanje. Iz Novakov pri Pazinu (postaja Cerovi je, Istra) nam poročajo, da imajo tamošnji vinogradniki 6000 hI belega vina. Vino (e tam Jako dobro; posebno Je na glasu vino iz „Šegarskih Drag", Priporočajo se krčmarjem In trgovcem z vinom, naj pridejo v Novake.
se
Iz dežele dvatisočletne kulture
poročajo o sedanjih državnozborskih volitvah lepe stvari. Da bi se podrobneje bavili s tem stvarmi, nimamo prostora, zato naj iopet naveiemo nekaj naslovov iz milanskega „Corriere della Sera* ponedeljkove številke. „Volilec umorjen v „Mazzarl«, „Re-vol verski streli v Castelvertranu". (Vse skupaj nad 30 strelov). „Ustreljen v Regalbuto" (Eden mrtev, več ranjenih). ,Pretepi in bombe na Napolitanskem* (V Giulianu so pretepli nekega volilca do smrti. V Frattamag-giore so pristaši kandidata Pezzulla napadli hiše nasprotnikov z bombami. Streliali so se s puškami.) „Volilec zaklan- (v Turinu) „Gostilničar napaden z revolverjem. Aretacija župnika". (Župnik je trikrat ustrelil na gostilničarja). V Montevarchi so streljali vsevprek. V Certeni so bili hudi pretepi. Posredovati |e moralo vojaštvo. „D?a soci-cijallsta ranjena v Massi". „Težka poškodba v Massafiicagli. „Viharen boj v barijski provinciji. Deček umorjen na ulici". (V Ruvo so se obmetavali s kamenjem ter streljali iz hiš In po ulicah. Smrtno zadet je bil neki 14Ietni deček. Vojaštvo je moralo z bajoneti nastopiti. V Andriji so obkladali dva duhovnika.) „Dva kmeta ranjena v Foggi". V Vil-lanova dl Campo San Piero so napadli cb-činsko hišo s kamenjem in so morali prekiniti voliiev.
Iz vseh provinclj poročajo o volileih sleparstvih, pretepih, in posredova g jih vojaštva in aretacijah. V Ruvo so pristaši enega kandidata popolnoma blokirali hiše pristašev nasprotnega kandidata, da niso mogli iti ua volišče. Kdor se je upal iz hiš?, je bil tepen. V Calvecchlo di San Dona so hoteli udreti na volišče in razbiti volilno žaro. Take ali oodobne vesti prihajajo Iz večine volilnih okrajev. In to je potem tista kulturaost, ki naj bi se (e učili menda mi cd Italijanov I
Iz Sv. Ivana. Lep vir dohodkov podružnic CMD so proslave in veselice, ki jih prirejajo podružnice. Težko je dandanes priti drugače do denarja, a naša dična Družba prosi in potrebuje podpore. V Sv. Ivanu se |e ustanovil odsek, ki bo redne prirejal predstave in sicer izključno v narodne namene. Prva predstava bo običajne; „Mlinar in njegova hči" dne 1. novembra; druga MeŠkova „Mat-" dne 30. novembra. V igrah nastopajo dobro znani svetoivanski diletantje, ki nesebično in dra gevoije sodelujejo v tak namen. Od Sveto-ivančacov pa pričakujemo, da bodo pose-čali te predstave v velikem številu, ter tako pomagali do lepega moralnega in materijai-uspeha 1
Volitve v tržaško inženirsko komoro razveljavljene. Z Dunaja se poroča, da v kratkem izda ministrstvo za javna dela odlok, s katerim se razveljavljajo volitve v tržalko inženirsko komoro in razpisujejo nove volitve.
Našla se Je domovnica, glaseča se ca ime Karoline Černetič. Lastnica jo dob) v našem uredništvu.
Predavanje pri Sv. Ivanu. Danes, dne 29. t. m., se bo vršilo pri Sv. I-anu v „Narodnem domu" predavanje, ki ga pri redi „Slovanska Čitalnica" kot prvo v tržaški okcIicL Predaval bo g. dr. Kisovec „O Parizu". Ker se je predavatelj dlje časa mudil v Parfz J in ker bo predavanje nazorjeno s 130 krasnimi skioptičslrai slikami, se nam obeta zelo zanimiv večer. Zato rabimo vse ukažeijne Svetoivaačaoe, da se predavanja udeleže v velikem številu. Če ljudje pokažejo za to ka| zanimanj?, bo „Čitalnica" tudi v bodoče prirejala predavanja pri S?. I?anu. Začetek ob 8.30 zvečer. Vstopnina samo 10 vin.
Tržaška mala kronika.
Trst, 28. oktobra.
K dvojnemu umoru v ul. Punta del
forno. — Na policijski komisarijat v Starem mestu je prišel 21 letni Anton Store, mornar, rodom iz Splita, ki je izgnan iz Trsta. On je baje tisti, ki je prvi dal povod onemu grezaemu dogodku, ki se (e dogodil v soboto ponoči v imenovani ulici, ker je prvi udaril s pestjo Rončevića, ki Je potem poteg ail iz žepa nož in ž a jim udaril po napadalcih. Store Je na komisarijatu pokazal (oplč, ki je bil na več krajih prerezan z nožem, in je izpovedal, da mu je jopič tako presekal Rončevid tisti večer, posreči pa da ga ni zadel do živega. Možakarja so na policiji pridržali v zaporu in ga izroče preiskovalnemu sodniku.
Znatna žepna tatvina. Trgovec z manufakturnim blagom Ernest Pittani je včeraj popoldne sedel pred kavarno Fabris in mu je neznan tat izmeknii iz žepa denarnico, v kateri se je nahajalo 800 K denarja ia neke listine. Tatvina je bita naznanjena policiji.
Tatvina v Starem mestu. Danes po noči sta se klatila po S arem mestu 16!etni trgovski vajenec Oiivier Pressel, stanujoč v ul. Madonna del mare štev. 18, in 16letai brivski učenec Karel Moscheni, stanujoč v ul. Risorta št. 13. Krenila sta tudi v tolea rančno hišo v ul. Fornelli. Tam se Je jim-ponudlla lepa prilika, da sta ukradla neki prostitutki torbico, v kateri je imela shranjenih 360 K, vse prihranke od svojega žalostnega zaslužka, ter zlat prstan in dolgo zlato verižico, nakar sta izginila. Ženska pa
je kmalu priila na sled tatvini in nemudoma obvestila policijo, ki je v kratkem imela mlada tatova v svo|ih rokah, ne pa ukradenega denarja in zlatnine, kar sta zlikovca gotovo poskrila.
Vojaški begunec aretiran. — Jos'p Gjlob, rodom Tržačan, |e bil potrjen k 17. oešpoiku v Ljubljani, a |e pobegnil prve dni tekočega meseca. Bil pa je tako ne-oreviden, da je prišel v Trst in tu »o ga snoči zalotili v bližini ulice della Fer-riera in ga potem izročiti vojaški oblasti.
Zaradi goljufije. Anton Baraković «tar 28 let, rodom iz Zadra, kurjač, stanu-(oč v ul. Molin a vento št. 4, Je kupil pri tvrdki Oaster & Pisk obleko, vredno 55 K. Piačal je aa račun 24 K, a potem ga ni bilo več blizu. Tvrdka je stvar ovadi a pc Itfjl, kl fe Baraković i zasledila in ga aretirala.
Pretep. Včeraj ponoči Je bila v nekem bifeju v ul. Barriera vecchia večja d užba pivcev, med katerimi Je nastal prepir. Konec prepira pa je bil, da so si pošteno skočili v lase. D;a, neki Ivan Gan, mizar, in pa težak Marij Rossauer, itn bila celo prece| težko poškodovana, da sta morala v bolnišnico, kjer so ju obvezali in potem izpustili domov. Kdo je bil napadalec, seveda ni vedel nihče.
Nevaren ljubimec |e 56 etni delavec Peter Varqaei, rodom it Bjhinj«*e Bistrice. Možakar dela vso čast svojemu Španskemu imenu, kaitt vzlic svojim 56 letom je vročekrven, kakor kak sredn|eveški Španski vitez. Vasqiez je in?el namreč ljubimko, neko Klementino B^eličevo, ki stanuje v ul. della Fabbrica Št. 5, s katero pa se v zadnjem času nista razumtia prav dobro. Ali je b!l fficžakar ljubosumen, ali kaj, ali mu |e motda B eHčeva delala rogove, ali Je biio ka{ drugega, kar ni ugajalo vročekrvnemu Petru: stvar je bila taka, da je včeraj pograbil revolver in hotel žnjim ustreliti Breli-čevo. Ženska Je vja prestrašena prišla na policijo in ovadila svoiega ljubimca, da jej Je grozil s smrtjo. Policija je nato aretlald Vasqaeza in (e našla pri njem cel arzenal orožja: d^a revolverja, dve bodalci, pištolo in veliko patron. Mož bi bil ž njimi lahko postrelii vse ženske, kolikor jih je poznal. Da bi v sveji vročekrvnosti res ne storil kaj podobnega, so ga d^ll na hladno, kjer se mu menda vsaj za nekaj Časa nekoliko ohladi njegova prevroča špansko bohinjska kri.
Umrl je v bolnišnici danes zjutraj 21-letai ladijski kurjač Ivan Oodes, stanujoč v ul. Guardia, št. 1, ki ga je dne 21. t. m. v ul. Punta del forno zabodel njegov tovariš han Coilarig.
Varujte se pokvarjenih jestvin! — Te dđi {e državna policija obvestila mektno tržno nadzorništvo, da ima ntk težak skri-tin v svojem stanovanju 500 škatljic sardin, da bi jih prodajal na drobno. Odkod so prlšie te sardine, ni bilo znano. Tržno nad-zorništvo je dalo po svojih organih preiskati stvar in dognalo se Je, da Je Šlo za pokvarjeno blngo, da so bile sardine v veČin) škatljic že kolikor toliko nagnite. Tržno nad-zorništvo je dalo zapleniti vse blago in potem uničiti. Zaplenilo pa Je tržno nadior-ništvo v nekem skladišču piva še 20 zabojev, v katerih se je nahajalo okoli 2000 škatijic sardin. Preiskava je dognala, da je bilo še prej, preden Je bila podana ovadba, prodanega več takega blaga ia so se tudi nekatere osebe pritožile pri tržnem nadzor-ništvu, da je bilo blago pokvarjeno. Značilno pri vsej stvari pa |e bilo to, da je bilo ime tovarne na vseh škatijlcah preko-sltrano, da ga ni bilo mogoče čitati.
Mestna zdravstvena oblast pozi?l]a občinstvo, naj pazi, ko nakupuje take jestvine, ker more tudi najmanjša količina pokvarjenega konservlranega mesa ali rib povzročiti zastrupljene z najhujšimi posledicami, — d3, celo s smrtjo.
Športne stvari.
Rekord zi Jugoslovansko prvenstvo 1913".
Rekord: 100 km v 2 urah 51 minutah 27 sekundah.
Zanimanje, s katerim spremlja naše občinstvo vsakoletno ponovitev kolesarske borbe za .Jugoslovansko prvenstvo", je živi dokaz, kako se zanima za razvoj slovenskega športa. Velika množica Je prišia v nedeljo ob pol 11 k startu na Preseku, in radovedno je čakala na znaccenje odhoda. Točno ob 11 In četrt je startuer g. Enil Firm sprožil samokres. Skupina 13 čilih mladeniče?, ki s j pr!Šii Iz Domačije, Z^ieba, Gorice, Krasa in Trsta, (Ljubljana žaiibog ni biia zastopana), da si Izvojujejo značaj lugcslo-vauskega prvaka, se je spustila v dir. Kro-nometriit nam je povedal pozneje, rla je instrument registriral nič manje nego 40 km na uro!
Po vseh vaseh ob progi je občinstvo navdušeno pozdravljalo dirkače, izla ti pa
Tnrfike srečke
■o najbolj zanesljiva loterija,
kajti vsaka srečka mora zadeti! Prospekte razpošilja Češke industrijske banke glavno zastopstvo v Ljubljani.
v Trstu, dne 29. oktobra 1913.
,.EDINOST'; št. 300
Stran III.
dobroznanega Tržačana g. Š:ško?iča. Po lepi ravnini, ki vodi proti Tržiču, |e ta hitri tempo vendar nekatere utrudil, ki so zače njali zaostajati, močna kolona 9 dirkačev {e pa vozila pod voditvom Š:ško?iča urno naprej. Pri Tržiču je prevzel voditvo Dalma-thec g. Osanovič ter se skulal oddaljiti cd drugi-i, kar se mu pa ni posrečilo. Tako so vozili v skupini skozi Tržič proti Zagradu. In tu, ravno ob prvem križjepotju se je zgodila pogreška, vsled katere |e več|l del drkačev za vozil do nepravi poti? Le Šiško v!č, Osanovič OstrovSka in BriSčik so sku šaU ubežati onim, ki so se vsled pomote morali vrniti I Toda ti so jih pod vodstvom odličnega hrvatskega prvaka g, Kantocija dohiteli zopet pri Moraru ! V Furtenijl, kjer si slabe, prašne ceste, se je hitri tempo nekoliko ublažil.
Na ovinku pri Krminu je bilo določene da-Ho za prvega, ki prevozi tamkajšnji cilj. Tristo metrov pred cljem je prevzel vod sivo Ojtrovška, a za njimi koj Š{škovič in Kantoci za to sicer izredno, nagrado. Zmagal je končno Kantccl nad Š!škovi2!eii, ki je zaostal za četrt kolesa. V Krm i a u je bite preskrbljena kontrola ter so se nudila dT kačem okrepila, toda dirkači, posebno prvaki, niso hoteli zamujati časa in so vozili brez postanka dalje s srednjo hitrostjo, vedno v skupini proti Medeji blizu Romansa, k'er je moral vsled nekega defekta kolesa odstopiti eden najnevarnejših konkurentov, Osanovič, da brzo popravi kolo. Ostali dlr-k-či prve skupine so uporabili to priliko, da so urneje vozili ob progi Zagrad-Tržič Ker so tu našli zaprte železniške zatvornice, so morali iti peš čez žel. progo, onkraj pa zrpet na kolo in pod Siškovičevitn vodstvom delje proti Dsvinu, kjer pestaja cesta vedn-bolj napeta. ŠiŠkovič je tu z naravnost ču dovito silo ubežal skupini, in ostali so st spustili v divji dir za nJim, toda brezuspešen — Edini, ki [e obvladoval vsaj nekaj čr a to ŠiŠkovičevo „tour de force", je Za grebščan Kantoci. — Med njima se je seda? z_čel dvoboj za prvenstvo. Vkljub klancu st; vozila s hitrostjo nad 30 km na uro! Pri Sv. Križu, v zadnjem klancu je nspei ŠiŠkovič vse sile in takrat ne brezuspešno Ob burnem odobravanju mnogoštevilnega c očinstva ia ob zvokih narodne himne fe preteial kot zmagovalec cilj v 2 urah 51 min. 27 sek. — Vozil je toiej povprečno celo progo s hitrostjo 34 km 600 m na aro!
Zmagovalci so sledeči:
II. Milan Kantoci, „Orao" (Zagreb) 2, 51, 27*/5 ; III. Oitrovška Ivan, »Balkan* 2, 51, 34 s/5 ; IV. Soštarko Kazimir, wO/aoft 2, 55, 5V6 ; V. Suban Viktor „Ilirija" (Gor-Jonsko) 2 58. 30 V5 ; VI. Briščik G?idon, .Balkan- 3, 1, 5x/5 ; Vil. Petelin Josip, „Danica" (G:r'ca) 3, 3, 43/5; Vili. Sekulič Stjepan, „Orao" 3, 4, 54/s.
V	maksimalnem času so nadalje došii: Oianovlć Petar, OsfrovSka Josip,' Avanfč Mihajlo, Metlika Rudolf.
Po končani dirki so vsi odšli z godbo sa čelu na veselični prostor, kjer je pred--fcdnik jurile, g. učitelj Petrovec, po krat sem posvetovanju proglasil izid, nakar je predsednik kol. dr. .Balkan" ob vsest3n-fckem odobravanju razdelil dirkačem ragrade. Siedlla je prosta zabava ia ples, ki je trajal do pozne ure.	—S.—
Slovensko gledališče
v Trstu.
V	soboto, dae 1. novembra, na dan vseh svetnikov, se uprizori kot popoldanska predstava ob 3 30, dnevu primerna ljudska igra
MLINAR IN NJEGOVA HČI.
Glavne vloge so v rokah gg. Drsguti-r.auća, Toplaka, Kovačiča ia Boleslavs^ega te«- gospe MilrovlČeve, D agutbovičeve šn Ž iezolkove.
Zvečer se po dolgem premoru zopet orekrasna Audranova opereta PUNČKA.
Ta opereta |e dosegla na našem odru oopolen uspeh in bo gotovo ugajala. Predstava Je Izven abonenta.
*
* *
V nedeljo popoldne ob 3'30 se pole poslednjikrat sijajno uspela
LOGARJEVA KRSSTA.
Ta krasna opereta je vzbudila pri sv o i reprizi splošno priznanje. Opozarjamo zlasti okoličane, ki niso mogli prisostvovati večernim predstavam, na to krasno opereto.
Nedelfa zvečer pa bo posvečena največjemu klasiku vseh stoletij. Vprizori se aamreč prvič na našem odru znani Shakes pežrjev
OTELLO.
G avne uloge so v rokah g? Top'aka, Dragutinuvlća, Mitrovičeve in Žrleznikove. Prvič nastopi v ulogi poročnika Katsija do sedanji ljubimec osješkega gledališka, g>sp. Lhotski.
Predstava je v abonomentu.
Vstopnice In sedeži so v razprodati pri dnevni gledališki blagajni v „Narodnem domu* (glavni vhod).
Društvene vesti.
Slov. akad. fer. društvo „Balkan". Danes zvečer ob navadni url ae>tantk. Sklepčnost potrebna 1
Kolesarsko društvo „Balkan" v Tr-
*tu se prisrčno zahvaljuje vsem, ki so pripomogli, da je „Jugoslovanska dirka* uspela tako sijajno, posebno pa sledečim : g. Ribičiču, učite I u šole CMD v K-min j, g. Vtadku Ternovcu za motor, g. Viijemu Ma-roliju kot opazovalcu dirke na vsej progi in razsodišču na cilju, ki so ga tvorili gg. Ciril Petrovec, učitelj šole CMD šole v Trstu, Uan Počkaj in Emil Firm in so tud! skrbeli za red na cilju, tako da se nI pripetila no-Oeaa nezgoda. Istotako se zahvaljujemo iratskim kol. društvom „Orao" iz Zagreba, Cisio klub „Splita iz Splita in .Ilirija" iz Gorjanskega za udeležbo.
Ples Šentjakobske mladine. Vabljena je vsa mladina pri Sv. Jakobu, posebno pa
Ko smo Sli včeraj slučajno po ulici Cavana, smo zagled3ii ravno pred Škofijsko palačo gručo ljudi, ki se je gibala skoraj nervozno.
Se je H pripetila kaka nesreča? smo se vprašali. Morebiti samomor ali pa ubojstvo ?
Vprašali smo za informacijo. Nihče nI odgovoril. Ka| se je vendar pripetilo? Ni-kaka nezgoda! Gospod Jakob Hirsch likvidira prostovoljno vse blago, ki se nahaja v njegovi prodajalni steklenin in sicer po takih cenah, da se ljudje kar terejo, da si nakupijo različnih predmetov.
Ljudska hranilnico In posojilnica u Trstu

reglstrovana zadruga i neomejeno zav.
sprejema hranilne vloge I 0 m jih obrestuje po Ti 2 0»
po 47*% na dvamesečno, po 5% na šestmesečno odpoved;
daje zadružnikom posojila po S % na poroštvo aH na vknjižbo proti odplačevanju v mesečnih, četrtletnih ali drugače določljivih obrokih. Uradne se vsak delavnik od 9 do 12 dopoldne in od 3 do 5 popoldne. V lastni hiši — ulica To rre blanca št. 21.
— ZDRAVNIK =
Dr. D. KARAMAN
■pedjalirt m notranje bolezni ia aa bolesni na dihalih (grlo in om)
ordinuje na tvojem stanovanja v Trato,
Corso št 12
od 11 Vi do lVi In od 4Vfc do popoldne.
TELEFON 177/TV.
Dr. PECNIK
(Dr PETSCHN1GG)
TRS", VIA S. CflTERINA STEO. 1.
Zdravnik za notranje (splošne) bolezni 8 — 9 in 2 — 3 in specijalist za kožne in vodne (spolne) bolezni: 11 V,—1 in 7—71/,.
SLOVENCI!
Vaš narodni zlatar in urar
Alojz Povh
ee nahaja na
trg »i BarrleraS.

Dober tek
je in ostane glavna reč. Kdor ne čuti volje do jedi, naj rabi „Emulzij j Scott", katera j 9 že več desetletij izborno krepilo, ki pospešuje tek. Nasprotno od navadnega ribjega jetrnega olja je „Emulzija Scott" jako okusna in lahko prebavna, tako, da ne dela težkoč nikomur. „Emulzija Scott" krepča organizem in vzbuja istočasno naravno potrebo hrane, vsled česar zadobijo tudi navadne jedi izboren okus. „Emulzija Scott" iz ribjega jetrnega olja donaŠa neizmerne koristi, toliko otrokom kolikor odraslim. Ista je sestavljena iz uspešnih snovi ter se lahko zauživa poleti in pozimi.
Cena originalni steklenici, ki s? dobiva v vseh lekarnah Kron 2-50. Ako se pošlje 50 vinarjev v znamkah tvrdki „Scott & B jvrne G. m. b. H. Duraj III., ter se ob tej priliki sklicuje na ta oglas, pošljemo potom ene lekarne, in sicer samo entrat, steklenico emulzije „Scott" za poskušajo.	(12)
»osi vsakdo, ki da na eleganco
in prijetno hojo,
Berson-GMe
VI.
C	k S

nosi vsakdo9 ki da na eleganco in prijetno hojo.
Berson-fflerKe
Dunaj VI«

rm*
fes*

m
g
rVELIKANSKO IZBIRO M
najde, kdor hoče kupiti
za majhen denar poljubne narejene
MOŠKE OBLEKE
Ranglan, površnike in zimske suknje; pri tvrdki
RICHTER & GLASER
TRST - Corso št. 37 (nasproti kavarne „Al Corso" - TRST
Ker izdtlojeta omenjene predmete toliko za moške kakor za dečke sa aa, nami je omogočeno prodajati isto po tako nizki ceni, da je vsaka konkurenca izključena.
Priporočava torej slavnemu občinstvn, da naj vsakdo pred nakupom obišče najino trgovino ter omajava
J	9	z odličnim spoštovanj* m
Solidna postrežba.
RICHTER & GLASER.
Bmaeuammmammmmmmmmmamamađmmsskaa^^mmammDmammrn
buan IV.
EDINOST4 it. 300.
V Trstu, dne 2ih oktobra lSio
rrbrr zadnjega plesa, kakor tudi lanjski uu.? >r aa sestanek, ki se bo vršil v petek, 31. t m., ob 8.30 zvečer v dvorani Delavske^ r. :sum:ega društva. — Sklicatelj.
N vo društvo. C. kr. namestništvo Je ^ c o na znanje pravila novoustanovljenega i rburaškega zbora „Zarja" s sedtžem v b ovici.
Društvo kmetijskih učiteljev iz ju2* nik avstrijskih krcnovin vabi k odborovi seji, ki se bo vršila v nedeljo, dne 2. novembra 1913, dopoldne ob 11 v prostorih hotela Tratnik (Zlata kaplja) v L'ubljani, Sv. Per^a cesta. Dnevni red: 1) Poročilo odsto-pivšega načelništva. 2) Volitev novega na-čebištva (načelnika, podnačeinika in poslo-vod{e) v smislu § 6. društvenih pravil z veljajo do prihodnjega oblnega zbora. 3) Sprejem izvršujočih In podpornih članov. 4) Posvetovanje o uredbi slovenske strokovne terminologije. 5) Posvetovanje o uredbi katastra za sfrokovne službe. 6) Slučajnosti.
Z ozirom na važnost posvetovanja se ne va' ljo samo odborniki, temveč tudi člani društva k polnoitevilni udeležbi. Gospodje odborniki pa, ki se ne bi mogli udeležiti seje, raj vpošljejo svoje pismene nasvete k posameznim točkam dnevnega reda.
Akidem. društvo slov. agronomov »Kras na Dunaju priredi svoj prvi redni občni zbor dne 3. listopada ob 8 zvečer v gočtllni „Jaitner" XVIII. Ladenburgg. 16. Gosfje dobrodošli,	8S
Moška podružniča CMD v Trstu. Odborova seja se bo vršila danes v sredo cb 7 zvečer v pisarni g. odv. dr. Abramu. Vsi gg. odborniki naj se gotovo udeleže te važne seje.
Podporno društvo za slovenske viso-košolce na Dunaju bo imelo svoj občni zbor v ponedeljek, dne 10 novembra, v pisarni g. dvornega in sodnega odvetnika dr. St. Lapajne, na Dunaju I. Braunerstrasse št. 10 ob 6 z-ečer. Dnevni red: 1) Poročilo odborovo (tajnikovo in blagajnikovo), 2) Poročilo preglednikov, 3) Volitve, 4> Slučajnosti.	1
Ako zbor ne bo sklepčen ob določeni ur*, se bo vršil uro kasneje ob vsakem številu navzočih udov.
Nar. delavska organizacija.
Odborniki in zaupniki raznih skupin pn Sv. Jakobu, zlasti pa odborniki in zaupniki tamkajšnje podružnice, so vabljeni na važen sestanek, ki bo v petek cb 7 zvečer v društvenih prostorih NDO pri Sv Jakobu.	F
Na današnjo sejo deželnega odbora
so vabljeni poleg odbornikov tudi namestnik^ w Pa zato ker Je na dnevnem redu zelo važca točka: „Pravila deželne cen i trale NDO."	■
^.Zaria" nam na nags Vprašan?e, kda? ! s kom in kje Je bil tov, Brandner f^vcHi vi Sežani o krumirstvu, ki bi - biia *pr|pray-jena NDO	v sluč||u s{av£ K£Gcl.
demokratov, ni odgovorila, pač pa Še vedno frdi, da vzstraja pri prvotno pisani notici. Torej dokazov za svoje brez-miseine laži nam ni podala, kar Je pač njena
navada.
Storila pa le nekaj, s čimer pravzaprav sama priznava, da Je lagala, in sicer s stavkom, da ona smatra to stvar za definitivno končano. Seveda, ker se z lažjo ne upa spuščati v nadaljno ra; motri vanje, zakej, kdor z lažmi posega v stvarno razpravljanje, mora popolnoma po-dleči. Ker pa bi bilo to za „Zarjo" presra-raotuo in preponižno, se raje skrije poprej za grmičevje. S svojega stališča ima tudi pravo.
Resnfcl na ljubo ponovno konštatiramo, da tov. Brandner sploh še nobenega sestanka ni imel v Sežani, torej tudi ni mogel o onih stvareh govorit*. Pa če bi ga bil res imel in če bi bil na rjem res govoril c tem, o čemer piše „Zarja* s tako slastjo, bi se ne opravičeval, marveč bi odgovoril, da izgovorjenih besedi ne prekliče In da vztraja pri trditvi, da Je v slučaju, da uprizore socijalni dercokratje štrajk proti delavcem — članom NDO, celo dolžnost „Nar. delavske organizacije", da gre v takem slučaju podjetnikom na roko in da s tem zlomi štrajk delavcev proti delavcem, zate J današnji časi zahtevajo solidarnost vseh izkoriščanih s?ojev in je boj, ki ga upri zarjajo scdjalni demokratje napram sloven f.klm delavcem, ki slučajno niso njihovega mišljenja, naravnost vreden najstrožje ob sodbe.
»Zarja" Ia pa njen nabrežinski dopisnik naj si to dobro zapomnita.
DAROVI.
—	Ženski podružnici CMD v Trstu Je daroval g. Zvonko Furlan K, 1. Denar oddan na pristojno mesto.
—	Gospod Peroci, mizar pri Llcydu, Je nabral K 9*90 pri tovariših delavcih za magdaiensko podružnico. Denar hrani blagajnik.
—	Nabiralniki za podružnico CMD pri Sv. Jakobu so dali: koncem avgusta t. 1:1 v gostilni „Delavskega konsumnega društva" '
pri Sv. Jakobu K 17 30, v gostilni društva „Jadran" K 15 25; koncem septembra t 1.: v gostilni „Delavskega konsumnega društva" pri Sv. Jakobu K 18 96. Nadalje Je daroval g. Pahor K 5. Vsem darovateljem se cdbor najprisrčneje zahvaljuje.
Vesti iz Goriške.
Sežanski .Sokol" ima v novembru redne pevske vaje I. s. ob sredah ob 7 30 zvečer za pevce, ob četrtkih ob 8 zvečer za pevke. Vabi tem potom k vajsm. Obenem naznanja lokalnim društvom, da priredi dne 22. februarja 1914 svoj II. notranji nastop.
Na dvorazredni obrtni nadaljevalni šoli v Solkanu se prične novo šoisko leto dne 4. novembra 1.1. Vpisovanje onih obrtnih In trgovskih vajencev, ki se še niso oglasili pri Županstvu v Solkanu, bo dne 4. novembra od 11 do 12 v pisarni šolskega vodstva v Solkanu. K vpisovanju je treba prinesti zadnje spričevalo ljudske, oziroma katere druge Šole.
Iz Mavhinj. Vesela družba [e nabrala znesek K 6 44 ob priliki krsta Anice Urdiho»e pri gosp. Urdihu v Mavhiifah. Živeii 1	_
Druge slovenske dežele.
Spodnje Koroško. Slavje povodom stoletnice velike bitke pri Lipskem se je praznovalo tudi pri nas. Seveda se tega nismo mogli očitno veseliti, ker ga (e vzela v zakup naia nemškutarija. Povsod v večjih krajih so oznanjevali lepaki, da prevzamejo ves sranžmaza ta slavja nemška „obrambna" društva, kakor Turnvereln, S u d rosika in Schulverein. Namen je bil prozoren: potisniti Slovence ob zid in jih vladi denuncirati kakor — srbcfile. Normalen človek bi mislil, da se bo|o naši Nemci in nemšku-tarski podrepniki naj ta dan cedili cd patriotizme kaj šel V VeHkovcu sem slišal na lastna ušesa govor župana na množico, zbrano pred mestno hišo na glavnem (rgu. Poslušal sem pazljivo, a da bi bil lc enkrat slišal kako besedico o Avstriji, o cesarju, o Rusih, ki so nam bili prišli na pomoč, o naših vojakih, ki so se tam bojevali — ne morem trditi. Ves govor se je sukal same o tem, da so združeni Nemci bfli tisti
kerld, ki so krepko branili svojo „teure deutsche Erde" In zlomili Napoleonovo s!lo. Zaključil |e svoj „patriotičen" govor s pozivom, naj se Nemci, kakor padli nemški vojaki pri Lipskem, postavijo v bran »sovražniku" tu ob ogroženi zemlji. S hellkllci so dali duška svojemu vzradoščenju, zbrano pevsko društvo pa Je zapelo potem „Wacht am Rhein".
Na povelje učiteljev se Je odkrila šolska mladina in bliže zbrana množica, ter zamaknjeno poslušala to nemško bojno pesem. Korakali so Jo potem v nemško telovadnico in tam nadaljevali svoje „patriotične ekskurzije". Zapeli so tam tudi tisto roično pesmico, kjer se nahaja tale lepa vrstica: Tcd dem Franzmann u. den Slaven! Da [e bilo vse mesto v frankfurtarskih zastavah, je samo ob sebi razumljivo. In kakor v Veliko vcu, Je bilo slavje po vse d v naših oemčurskih gnezdih na Spodnjem Koroškem. (V Važenburgu, kjer prebivajo skoro sami Slovenci, Je dala tamošnja šulfereinska podružnica celo zanetiti kresove v čast vse-nemštvu). — Menda Je prišel program za to slavje od našega vsegamogočnegr Volksrata 1
Poročna soba,	K
valni stroj, tudi za pletenje Polovična cena. - 1'iica Rapicio 8, I., desno.	¥MO
mebliraca soba za K 24 me etn > se odda. Ulica Kapicio Štev. 8, I.
2511
Elegantno
nadstr., desno.
CnroimP CO takoi pekovskega učenca Opicjmo	15 do 16 let s plačo. Pekarn.
ulica Selita rio 5tv. 8.
24'H
Na stanovanje gospodje v bližini NV-
rodneea doma. Natančneje se pcizve v ul. Corot er> JI. nad-it, vrata 8.	249.)
Izvežbana kuharica
t dobrimi izpričevali i$če primerne si1 ibe. Gre tudi na deželo. Naslov pove i-seratni oddelek Edinosti.	24-ni
Mol f^nnuri prodajajo z dovoljenjem 5ta-voi lltjuvui jerske prcSiče mesto v Sežani
v občinskem hlevu na Opčinah.
Imali oglasi i		
8=1	MALI OGLASI h rabati« pa 4 vta. kmte. Mut|« Uikau liiiiii atnt ; nt Na}ai«yia ptttkjMu • «dL ; PlaCi m Ukftj tmntmm aMriki ;	:........id -ig annnnn
Meblovana soba
5tv. 82.
se takoj odča v najem. ^korklja S Peter 2498
Soba lepo meblovana Lir^e,!
na ulic?, se takoj odda. — Ulica Acquedotto H. vrata 5tv. lh_24'!i>
takoj meblovana soba. Ulica M« in O« gTande 44, IL, vrata 8.	2500
Odda_____
flcmip9 j" odprta v Kocolu na bribu (za : ■ >-Udlllil/d vimi voješnicami) pri Cinku. (2' I
Rudarje
išče rudnik , Adrija- v Britofu pri Divači.	2105
tlj^n z gostilniško koncesijo, s blevom za konje lil5?<t in vrtom se proda ali da v najem v Sežani ob glavni cesti. Za pogoje je vprašati pri „Posojilnici" v Sežani.	£501
prnho ca na Colu posestvo, ali pa tudi po * rUUcI OB eamezni deli zemljišča. Oglasiti s< je pri Posojilnici pa Opčinah.
C« nj. avo;o
se
251 3
Novo pekarno občinfltvu Andrej No-1
vek. Trst, sv. M. M. zgornja 33, hiša L reševič —■ Najfinejša moka. - Sprejema necivo.	241S
Meblovana soba sSVSSTO
nlici Knggfro Msnra 11, vrata 3_24V6
b i raco ee odda takoj pri mali drnžini. Ulica
junn ftarmofe (nasL Kibaric<> priporeča za i vali uči iiidf* ::: Jogo vsakovrstnega ol % drv in petroleja po nizki cen-. Pošilja tudi na d> ni Trat, Via Sqnero nuovo 15, Telefon 2273. 24
Lozer Ivan, klepar
delavnico s p;cdiijw v.-akuvrstnih kleparskih izdel-ko?. Izvršuje vsako naročilo in popravo v delati, ci ali izven po zmern h cei.ah. Uiic^ »Sette Foi.tate ^t. 34. — Svoji k svojim 1	2440
Meblovana soba ulici Cominerciale «iv.
11, III. nadstropje.	23S7
Priporočiva tunika.
Meblirana soba
Commerciale 9, prvo, vrata 33.
2491
Kupujte Nar. kolek!
VXpy IJrr rnSoi ALBERT RAUBAR na IV, i/t/ » IJC I 1111» 1 ;: seku se d ;bi vsakovr^ina čevlje avstrijskih in nemških tjvarea. H o č n o delo Sprejemajo se^popravila. - Izdtlujo s nnr»-čene čevlje po meri. Če ni ubraja se lahki zam< uja a'i pusti. Cene stalne in zmerne.	2't).
VELIKA ZALOG
ŽELEZNI
Trst, ul. G. Carducci 2

[M)
Štedilniki
(Sparherd) vseh oblik in velikosti
Peci
žz litega železa in iz blehovine
g v veliki izberi

| l oflor!
Opoldne in zvečer abonement. Zelo uflodoo. hborna ku hinja in Badjejevižko phe (brez alavobclav Zmerne cene.
RESTAVRACIJA - HOTEL BALKAN (St)