SJVO v UUBliAik ■
PoiimriH platana t gotovim.
IZHAJA VSAK. TOREK, ČETRTEK m SOBOTO.	£)oŠlO	11*	'VSfcelS^l
namerni številki Din T5tt.
TRGOVSKI
krat,
prttogr
Časopis za trgovino, Industrijo In obrt.
Raročnina za Jugoslavijo: letno 180 Din, za y2 leta 90 Din, za y4 leta 45 Din, mesečno 15 Din; za Inozemstvo: 210 Din. — Plača ln toži se v Ljubljani. Uredništvo In upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici štev. 23. — Dopisi se ne vračajo. — številka pri poštni hranilnici v Ljubljani 11.953.
Leto XIV.
Telefon št. 2552.
Ljubljana, v soboto, 11. julija 1931.
Telefon št. 2552.
štev. 78.
Obremenitev reklame.
Gospodarsko depresijo povzroča v naših krajih, kakor je obče znano, kriza v odjemu, ki nikakor ni zadovoljiv. Kupčija je samo takrat rentabilna, kadar more trgovec že v naprej računiti, koliko bo po dejanskih prilikah spravil blaga v promet, ker uredi po teh prilikah potem tudi svojo režijo in sploh svojo kupčijo. Radi tega je ravno v slabih časih kupčije opažati, da se trgovci vedno bolj zatekajo k reklami, ki naj jim pomaga dvigniti odjem, ne glede na to, da je reklama draga že sama po sebi in da jo draži še posebej reklamni davek, ki se pri nas še vedno pobira. Reklamni davek sam po sebi ni visok, povzroča pa v praktičnem življenju vendar le neprilike, katerim se vsakdo rad ogne.
Predpisi o reklamnem davku (taksi) se ne nanašajo na table in oglase na trgovskih in obrtnih lokalih. Pripomba 2. k tarifni postavki 8. taksne tarife izrecno določa, da table in oglasi na trgovskih in obrtnih lokalih o predmetih, ki se prodajajo v teh lokalih ali ki so se po značaju obrta prodajali prej, niso zavezane taksi za reklamo. Navzlic temu jasnemu določilu pa se dogaja ravno v zadnjem času, da se zahteva reklamna taksa tudi za take oglase. Naša podjetja dobivajo iz spodnjih krajev po vrsti obvestila, da so morali trgovci za table, ki se tudi pri nas običajno nabijajo na vrata trgovin ali v njihovi bližini o posameznih predmetih, na primer o milu, kavinem nadomestku, čokoladi, pralnih sredstvih itd., plačati takso na reklamo, poleg tega pa še občutno kazen. Na enak način se je hotelo pred leti tudi pri nas postopati, a se je na energičen nastop gospodarskih organizacij vendarle opustila praksa, ki bi ne bila v skladu z zakonom.
Poročila, ki nam dohajajo, kažejo,
Strogi predpisi za vojvodinske mline.
Na podlagi zakona o pooblastilu za donašanje naknadnih uredb in predpisov za izvršitev zakona o izvozu in uvozu pšenice, rži in pšenične moke in kontrolnih ukrepov o izvršitvi z dne 14. julija 1931 je minister za trgovino in industrijo izdal naredbo, ki določa:
Mlini v srezih Stari Bečej, Novi Be-čej, Veliki Bečkerek, Velika Kikinda, Zabalj, Jaša Tomič, Nova Kaniža, Selita, I itelj, Alibunar, Novi Sad, Odžaci, Bačka Palanka, Pančevo, Sombor in Subotica morajo najpozneje do 17. julija t. I. izjaviti Privilegiranimi izvoznemu društvu, ali želijo mleti za mlinsko pristojbino (ušur merico) ali pa moko prodajati.
1. Ušurški mlin je oni, ki pšenico dobi izključno od proizvajalca, jo zmelje ter moko iz te pšenice proizvajalcu vrne kolikor mu je za domačo rabo potrebno. Ne smatiajo se za ušurske mline mlini, ki meljejo pšenico onega, ki ni proizvajalec. Pšenice, dobljene kot ušur, mlin ne sme zmleti in prodajati kot moko, temveč samo kot pšenico po obstoječih' predpisih. Na podlagi tega morajo mlini ušur, ki ga dobijo v naravi kot pšenico, prodajati samo Privilegiranemu izvozni-škemu društvu preko zadrug in trgovcev. Ušurski mlini ne smejo niti kupovati niti prodajati moke.
2. Trgovski mlini so oni, ki pšenico kupujejo in moko prodajajo.
da nekateri organi ne poznajo zakona. Res je, da se more s pritožbo doseči odpis redne takse in tudi kazni, vendar pa povzroča pritožba trgovcu sitnosti in neprilike, poleg tega pa tudi stroške za kolke itd., kar bi lahko vse odpadlo, če bi organi brali in poznali zakon.
Ta poročila nam dajejo povod, da znova opozorimo merodajne faktorje na nujno potrebo, da se ukine obremenitev reklame. V sedanjih težkih časih bi ta ovira gospodarskega udejstvovanja lahko brez škode odpadla. Iz fiskalnega stališča donos reklamne davščine ni tako izdaten, da bi mogel v modernem davčnem sistemu kakorkoli vplivati na državni proračun. Reklamna taksa je obremenitev produkcijskega sredstva gospodarskega značaja. Ravno iz tega razloga se obremenitev reklame v vseh kulturnih državah vedno bolj opušča ali vsaj zmanjšuje. Ako hočejo merodajni faktorji pomagati gospodarstvu, ne smejo pozabiti tudi na reklamne takse, ki povzročajo gospodarstvu precejšnje izdatke in ga ovirajo v prizadevanju, da dvigne odjem, navzlic temu pa državi ne donašajo takih dohodkov, da bi se jim ne mogla odpovedati.
Po naših informacijah se finančna uprava resno bavi z revizijo taksnega zakona. Radi tega je ravno sedaj aktualno, da jo opozorimo, da takse, ki imajo značaj perijodičnega davka, ne spadajo v taksni zakon in naj se jih, kolikor se smatra, da jih ni mogoče ukiniti, uredi s posebnimi zakoni, na vsak način pa vzame resno v pretres potrebo, da se obremenitev reklame, ki pričo stationirane gospodarske krize nima eksistenčne upravičenosti, brezpogojno ukine, dotedaj pa vse potrebno ukrene, da posamezne davčne uprave ne bodo zahtevale od trgovcev na teh taksah več nego so po zakonu upravičene od njih terjati.
Noben trgovski mlin v srezih Stari Bečej, Novi Bečej, Veliki Bečkerek, Velika Kikinda, Zabalj, Jaša Tomič, Nova Kaniža, Senta, Titelj, Alibunar, Novi Sad, Odžaci, Bačka Palanka, Pančevo, Sombor in Subotica ne smejo do nadaljnje naredbe mleti več kot 40 odst.pše-nice iz omenjenih srezov. Ostalih 60 odstotkov mora biti iz drugih krajev države, ne sinejo mleti več kot 25 odstotkov ave, ne smejo mleti več kot 25 odstotkov pšenice iz zgoraj omenjenih srezov, o-stalih 75 odst. mora biti iz drugih krajev države. Teh 40 oz. 25 odstotkov iz omenjenih srezov morajo trgovski mlini kupovati od Privilegiranega izvozniš-kejra društva, ki jim bo blago prodajalo po cenah, ki bodo določene od časa do časa.
* * *
NOV PRAVILNIK O UPORABI INDUSTRIJSKIH TIROV.
Na prošnjo centralo industrijskih korporacij je prometni minister odredil, da se predpiše nov enotni pravilnik o uporabi industrijskih tirov in pogodba med državnimi železnicami in posamičnimi industrijami.
ZA HMELJARJE!
Prometni minister je dovolil nabiralcem hmelja 50% popust po vseh železnicah v naši državi pod znanimi pogoji. Ta naredba velja za mesec dni.
ČSL. ZBORNICA ODOBRILA TRGOVINSKO POGODBO Z JUGOSLAVIJO.
Iz Prage poročajo, da ČTK poroča: Na včerajšnji seji parlamenta so bile izglasovane izpremembe v češkoslova-ško-jugoslovenski trgovinski pogodbi, sklenjeni 30. marca t. L, ki je stopila v veljavo z naredbo z dne I. julija.
Izvoz vina v Češkoslovaško.
Kraljevska banska uprava objavlja naslednje informacije glede pogojev za izvoz alkoholnih pijač v Češkoslovaško: Po novi trgovinski pogodbi kraljevine Jugoslavije z republiko Češkoslovaško, veljavni od 1. junija 1931, je mogoče uvažati v Češkoslovaško vino in žganje iz Jugoslavije pod naslednjimi pogoji. Češkoslovaška pogodbena carina za 100 kilogramov znaša:
1. Močne alkoholne pijače: likerji, ekstrakti za punč in druge močne alkoholne pijače z dodatkom sladkorja ter drugih snovi v originalnih steklenicah, z uverenjem o izvoru Kč 1500'—.
2. Druge močne alkoholne pijače:	slivovka in tropinovec z največ 50 vol. odst. alkohola, z uverenjem o kakovosti, v katerem je izkazan procent alkohola in je potrjeno, da sta slivovka in tropinovec pristen proizvod destilacije sliv (češpelj), odnosno tropin: v sodih Kč 1640'—; v steklenicah Kč 1000'—.
3. Vino, sadjevec, mošt od grozdja in mošt od sadja, sokovi od plodov, sadja in jagod , ne z gošč e ni, medica: v sodili: vino iz Dravske banovine, z uverenjem o poreklu in s certifikatom o analizi Kč 210—; v steklenicah: vino
Dravske banovine, z uverenjem in certifikatom Kč 420'—.
Za. izdajanje uverenj o izvoru pri izvozu iz Dravske banovine je pooblaščena (kakor doslej) Zbornica za TOI v Ljubljani na osnovi potrdila kmetijskega otldelka kr. banske uprave v Ljubljani; za izdajanje uverenj o kakovosti in certifikatov o analizi pa je pooblaščena kmetijska poskusna in kontrolna postaja v Mariboru.
PADEC SVETOVNE TRGOVINE.
Bočim je bil padec zunanje trgovine v prvem lanskem polletju pri velikih trgovskih državah proti prvemu polletju leta 1929 še relativno majhen in sta Belgija ter Švedska zaznamovali v uvozu celo prirastek, je bilo nazadovanje zunanje trgovine v tekočem letu napram lanskemu letu v obeh smereh zelo znatno. Uvoz Nemčije v januarju -maja 1931 je padel za 34'9 odstotkov proti prvim petim lanskim mesecem, izvoz za 24 odstotkov, torej relativno še ne preveč. Import Anglije je padel v istih mesecih za 23-8%, eksport za 34-7%; import Francije za 15 odstotkov, eksport pa za skoraj 29 odstotkov. V carinskem ozemlju Belgija-Luksembur-ška je padel v mesecih januar - april import za 25%, močno forsirani eksport za 15%. švedska je v mesecih januar-maj importirala za 17-4% manj kot lani, eksportirala za 33-5% manj. Češkoslovaška za 34-7% in 26,2°/o manj, Švica za 15-2% in 23'8% manj, Italija januar-april import za 31-5% manj, eksport za 23% manj, II. S. A. januar -maj import za 37%, eksport za 37T% manj.
Naročajte ln podpirajte »TRGOVSKI LIST«!
Točenje pod vejo.
(Dopis iz Maribora.)
Kolo časa se vrti in prinaša poleg novih dogodkov tudi že davno pozabljene. V srednjem veku so silili veleposestniki, grajščaki v mesto s svojimi agrarnimi produkti in si prisvajali pravice trgovine in obrti, ki je bila pridržana meščanstvu. Boji meščanstva proti grajščakom da potočijo svoj vinski pridelek v mestu, se vrstijo v kronikah vseh večjih mest.
Ti dogodki so zopet oživeli in dajejo posebno pri nas v Mariboru zadosti povoda, da se gostilničarji ostro obračajo proti točenju pod vejo, ki povzroča go-stilničarstvu ostro konkurenco. Točenja pod vejo v okrožju mariborskega mesta stalno naraščajo. V 1. 1928. je točilo vino pod vejo v Mariboru samo 60 vinogradnikov, v 1. 1929 že 146, v 1. 1930 je število naraslo na 160 in je letos doseglo že 199. Tak položaj je nevzdržen za razvito gostilničarsko obrt v Mariboru. Vinogradniki potočijo naravnost ogromne količine. Tako je neki veleposestnik potočil v treh mesecih preko 300 hi vina, to je toliko, kolikor ga ne potoči najboljša gostilna v Mariboru. Razumljivo je, da pri tem položaju gostilničarji gledajo s strahom v bodočnost, če bo točenje pod vejo tako progresivno naraščalo. V okrožju mariborskega inesta ni nikakor toliko vinogradnikov, ki hi bili upravičeni točiti vino v mestu, odnosno na uajbližji periferiji in moramo dvomiti, če se predpisi točno izvršujejo in dovoljujejo vinotoči res samo za vino, ki se pridela v Mariboru in v najbližji periferiji.
Pod vejo točijo sedaj vino v Mariboru tudi lake osebe, ki bi za tako točenje po zmislu predmetnih predpisov ne smele priti v poštev. Po namenu teh predpisov bi smeli točiti vino pod vejo samo manjši posestniki, da se jih obvaruje škode, če bi svojega pridelka ne mogli vnovčiti. Pomagati se je hotelo malim ljudem, ne pa omogočiti gospodarsko zadosti krepkim vinogradnikom, da na gostilniški način potočijo svoj pridelek.
Ako bi točili svoj pridelek pod vejo res samo kmetje, katerim je bil tak izjemen privilegij zagotovljen bi ne imeli ničesar proti vinotočem v tej obliki, da pa se poslužujejo takega privilegija tudi veleposestniki in grajščaki, gotovo ni v redu in je skrajni čas, da se predmetni predpisi v toliko preuredijo, da bode točenje pod vejo zopet dobilo prvotno namenjeni obseg in namen, ako že ni mogoče, da se take izjeme popolnoma odpravi.
Maribor je v sedanjih časih vedno bolj navezan na tujski promet. Mesto je zgradilo na otoku krasno kopališče, ki ga vedno bolj obiskujejo tujci. Polog tega je dobila akcija za gradbo Pohorske vzpenjače že konkretne oblike, ako ne pride vmes kaj nepričakovanega, ho vzpenjača zgrajena že do konca meseca januarja 1932. Merodajni faktorji uvidevajo, da je prospeh in razvoj mariborskega mesta mnogo odvisen od tujskega prometa, za pospeševanje tujskega prometa veliko store in veliko žrtvujejo. Z roko v roki se trudijo za povzdigo tujskega prometa tudi gostilničarji, vendar pa jih v tem stremljenju ovirajo vinotoči, ki jim zmanjšujejo dohodke in vsled tega one-mogočujejo, da se gostilne do cela pri-lagode potrebam tujskega prometa. S tega vidika je vprašanje vinotočev presojati in stremeti za tem, da se čim bolj nujno omeje. V ta namen pa je potrebna preureditev predpisov o točenju pod vejo v zmislu na novo nastalih potreb mariborskega mesta. Interesi posameznikov ne smejo ovirati interesov splošnosti.	J. K.
V9
Štev. 78.
jat<antm*nr<	^■>r*i»f?sy^«<er.g^wg^^grg:r..
Kaj izpodkopnje našo zunanjo trgovino.
V eni svojih poslednjih : te vi! k .sto navedii primer jugoslovanskega krznarja, ki j? razstavil na milanskem veles; jmu. Njegova podjetnost se mu je kaj kmalu izplačala. Italijanski trgovci in občinstvo je kmalu spoznalo, da je razstavljeno blago prvovrstno. Preko noči je dobil celo vrsto večjih naročil. Krznar je zaslužil svoje.
Slučaj je nanesel, da so drugi trgovci izvedeli v.a konjunkturo našega trgov«-..'., pa tudi /a nu love italijanskih kupcev. Ponudbe so se kopičile nad ponudbami. Z ,M ena zavist ni dala, da bi bile ponudbe v okvirju novih doseženih cen. V par dneh so bile cene izpodkopane in ponujalo se ceio blago izpod lastnih nabavnih cen. Trgovina je propadla, vsi so prišli ob lepe zaslužke.
S tem primerom ste pokazali na rakrano, ki že dolgo razjeda našo zunanjo trgovino. Med Slovenci imamo menda od pamtiveka lastnost, ki ji pravimo zavist do bližnjega. Kot lesni trgovec bi znal povedati marsikatero še bolj kričečo resnico, kakor pa jo je doživel vaš krznar. Kolikokrat se je pripetilo, da sem že stal tik pred zaključkom dobrega posla, pa je prišel konkurent in iz umazanosti, ne morda iz dobičkaželjnosti, mi je pokvaril posel in ponudil blago za daleko nižjo ceno, kakor pa je znašala lastna nabavna.
To je povsem jasno. Nelojalnost, zavist do sosednega trgovca gre v tem primeru tako daleč, da pokvari tržišče in cene in da ponuja blago pod produkcijsko in včasih kar pod kon-kurzno ceno, da se tako izrazim.
Taki trgovci so podobni onim sesalcem, ki glodejo sami sebe do krvi in kosti, dokler ne izkrvave in poginejo. To je bolezen, to ni razum, ni konkurenčni motiv in poslovanje preudarnega trgovca.
Mi lesni trgovci, ki trgujemo v prvi vrsti z inozemstvom, bi morali paziti v prvi vrsti na čistost tržišča, na solidnost cen. V cenah in v dobavnih
pogojih moramo tvoriti enotno falango in se ne smemo nikoli pregrešiti nad onimi interesi, ki so nam vsem skupni. To spada k naši trgovski morali. Učimo se od drugih narodovi Poglejmo samo na Avstrijo. Kako fiksne so jim cene, zato pa tudi tako prosperirajo v svoji zunanji trgovini in osvajajo s svojimi proizvodi mnoga
etovna tržišča. Solidnost blaga se pozna pri solidnesii cen!
Če bi se vsi držali vabančne prodajne politike, potem nam je polom neizbežen. V slabih časih je treba potrpeti, nikar pa da si sami sebi poganjamo nj:ž pod rebra in da rušimo težko priborjene cene svojih pridelkov in izdelkov.
Slovenski trgovec je zaslovel daleč naokoli po svoji solidnosti. Ne rušimo tega kapitala, ne kažimo, da smo nesolidni, da smo voljni svoja narodna bogastva razprodajati po bagatelnih cenah. Skušajmo doseči prave cene, bodimo enotni za naše gospodarske interese in otresimo se vsaj v zunanji trgovini, v poslovnem občevanju z inozemskimi kupci one naše domače zelene zavisti in iovšije.
VIKTOR HED£?š
veležganjarna, tvornica likerjev, ruma, vinjaka in brezalkoholnih pijač
Ljubljana, Celovška c. 90
ROTTERDAMSKO PRISTANIŠČE NA KONTINENTU PRVO.
V prvem letošnjem četrtletju je pasi-ralo glavno pristanišče v 'Rotterdamu in manjša pristanišča tam okoli 3384 morskih ladij s 5,540.000 nettotonami; v glavno pristanišče je prišlo 2742 enot. Tovoroma je znašala 8,800.000 ton proti
5,600.000	tonam v Hamburgu in 4,850.000 tonam v Antvverpu. Tako je Rotterdam v blagovnem prometu brezpogojno prvo pristanišče na evropskem kontinentu.
Nova vprašanja jugoslovanskega bankarstva.
Pod tem naslovom piše G. M. Eisen v »iN. Fr. Pr.«:
Zveza denarnih in zavarovalnih zavodov kraljevine Jugoslavije je pravkar priobčila svoje poslovno poročilo za leto
1930.	Zanimivo je, da (zavzema to poročilo stališče tudi k neposredno aktualnim vprašanjem jugoslovanskega ban-karstva. Ze dalj časa se oglašajo glasovi, ki očitajo jugoslovanskim bankam pomanjkanje podjetnosti in volje do udejstvovanja; zlasti velja to vodilnim bankam, ki imajo razen velikih državnih finančnih zavodov svoj sedež večinoma v Zagrebu. Na to odgovarja zveza bank, v kateri imajo velike banke glavno besedo, z opozorilom na splošni razvoj jugostov. gospodarstva. Trg kapitala v Jugoslaviji tako rekoč še sploh ne obstoji. V pretežno agrarni deželi, ki se nahaja šele v pričetku industrijskega razvoja — tako pravijo banke — se razvija tvorba kapitala le prav počasi. V najvažnejši dobi po vojski kapitala za dolgoročne namene v obliki obligacij, zastavnih pisem, industrijskih obligacij itd. v Jugoslaviji sploh ni bilo, inozemski kapital je pa iz raznih vzrokov le pičlo doteka1!. Tako je bil kratkoročni kapital po sili uporabljen za dolgoročne naložbe. Posledice za gospodarsko in finančno življenje so bile pogosto zelo kočljive. Hranilnih vlog se pa tudi ne more kar tako izpostavljati vsem nevarnostim dolgoročnih naložb. Hranilna glavnica mora ostati mobilna in na to je tudi že več let merilo delovanje bank. Spremembo bo prinesla morda stabilizacija dinarja. Omogočila bo tvorbo domačega glavničnega trga, poživila bo zanimanje za ■zastavna pisma, komunalne obligacije itd. Posebno bo pa dala inozemskemu kapitalu povod, da stopi iz svoje dosedanje rezerviranosti. Banke si štejejo v zaslugo, da so bile v preteklih 'letih tudi one rezervirane ter da so preprečile umetno tvorenje konjunktur. Pravijo, da so imele s teni večkrat same škodo.
/P V ^	barva, plesira in
* »i . t^jL CiA* k »■!., hihi MlnZI lili
Irke klobuke itd.
Skmlii iii svetlolik« srajce, ovratnike in manšete. I’ere. suši. mungu |i!,d limiiače perilu
tovarna JOS. REICH.
PADANJE AVSTRIJSKE ZUNANJE TRGOVINE.
V prvih petih letošnjih mesecih je padel v primeri z istimi lanskimi meseci uvoz v Avstrijo za 232 milijonov šilingov, izvoz iz Avstrije za 236 milijonov. Pasivnost trgovine v znesku 356 milijonov šilingov je bila približno ista kot lani. Omenimo uvoz nekaterih dežel v Avstrijo: Nemčija 189 mil. šil. (lani 245), Češkoslovaška 151	(198),	Ogrska	69
(122), U. S. A. 42 (62), Jugoslavija 40 (63), Velika Britanija 28 (41), itd. Izvoz iz Avstrije v Nemčijo je znašal 96 mil. šil. (135), v Češkoslovaško 64 (98), v Italijo 50 (75), v Jugoslavijo 43 (61), v Švico 38 (47), v Ogrsko 38 (48), v Romunijo 19 (35), v iRusijo 11 (21) itd. Izmenjava blaga med Avstrijo in Jugoslavijo je absolutno padla iza tretjino, tako v uvozu kot v izvozu, razmerje v medsebojni trgovski bilanci se pa ni skoraj nič spremenilo: Jugoslavija je tako lani kot letos približno toliko prodala v Avstrijo kot je tam kupila.
TO 41
..... -sf-r T'.-.-at-"	-»'i
Tvorba domačega glavničnega trga, razmerno upoštevanje potrebe dolgoročnih kapitalij, to so prograimne točke, o katerih se v jugoslov. bankarstvu že dolgo ni govorilo. Občutne so bile omejitve, ki so prišle nad banke po zgube polnih investicijah prvih povojnih 1-cft (industrijske udeležbe) in ki so imele potem za posledico izločenje mnogih prej gojenih zvez in kupčij. Spoznali niso samo nemožnoati uporabe kratkoročne glavnice za dolgoročne namene, temveč tudi večkratno prekoračenje prave mere v ustanovitvah in udeležbah. Močni padec gospodarske konjunkture je bil od večine jugoslov. bank še dosti pravočasno spoznan, da so zajezile tok £gub na normalno-znosljivo izmero.
Sedaj je jugosl. bankarstvo pred nalogami 'izrecne izgradbe. Omejuje se na izredno previdno kreditno poslovanje, ki omeji zgube na prav majhne odstotke, in čaka na čase ponovnega gospodarskega razmaha. Možnosti dobička so se na ta način naravno zožile, obstojijo pa še izmeraj; in ikott prehodno stanje ne more sedanji položaj v gospodarskem in finančnem življenju nikakor neugodno učinkovati. Nalogo zagotovitve bodočega razvoja mora pa jugoslov. bankarstvo še rešiti.
J. HT-EBŠ
dnižba m o.
Ul! Bil RS) 8. Sv.Prta cesta 33
Soboslčtcarstoo in pleskarstvo
Vsa dela izvršuje z najmodernejšimi vzorci, točno po naročilu, solidno in pod garancijo
Naša pomorska statistika za leto 1930.
Splitska trgovska in obrtna zbornica je izdala pomorsko statistiko za 1. 1930. Knjiga obsega štiri dele; v prvem delu je seznam vseh ladij, ki so odšle ali prišle v naše pristanišče in kojih število je znašalo 193.007. Njih tonaža znaša 29 milijonov 955.588 ton, t. j. čista registrska tonaža (1 tona je 28.815 kv. m — netto tona). Razen tega pa ne vsebuje statistika ladij, ki so prišle v majhne vaške iluke.
V drugem delu knjige se nahajajo statistični podatki blagovnega prometa po morju. Celokupni promet je znšal 5 mi lijonov 29.254 bito q, od kojih odpade 2,568.144 btto q na uvoz in 2,461.110 btto q na izvoz.
Celokupni promet z inozemstvom je znašal 23,140.567 btto q, od kojih odpade 5,259.702 btto q na uvoz in 17,880.865 btto q na izvoz. (1 btto q je 1 a 'b je 100 kg). Tudi v tem delu statistike ni vsebovano ono blago, ki je prišlo ali odšlo skozi male luke.
V tretjem delu se nahaja statistika stanja naše mornarice. Iz te je razvidno, da ima naša trgovska mornarica 10.734 ladij na jadra in doke s tonažo 24.851;
140 brodov s pomožnim motorjem in tonažo 3525 ; 293 motornih brodov in čo4 nov s tonažo 1127, dok parnikov imamo 170 z netto tonažo 192.965 in btto tonažo 316.684. Normalno število moštva znaša 2772. Razpolaga pa naša trgovska mornarica s 172.487 HP.
Razen tega pa vsebuje statistika še podatke pomorskega ribarstva, pregled uvoženega in izvoženega blaga po vrsti blaga, zemlji porekla in zastavi ladje ter seznam vseh ladij in njih kraj namembe oz. porekla.
Pričujoča knjiga je dragocen materija! za naše narodno gospodarstvo, zlasti še, ker nam kaže tako ugodno sliko razvoja naše trgovske mornarice.
Na jesenskem sejmu v Pragi, ki se bo vršil od 6. do 13. septembra, bodo sodelovali tudi naši trgovci in gospo darske organizacije. Zavod za pospeševanje zunanje trgovine priredi ekskurzijo v Prago. Namen te ekskurzije je, da se izvozniki naših agrarnih pridelkov čimbolj približajo češkoslovaškim interesentom in publiki. V Pragi se bodo ob priliki te ekskurzije vršila posebna strokovna predavanja o gospodarskih razmerah v naši državi. Obvestila o ekskurziji daje propagandna sekcija zavoda od 15. julija dalje.
Oleile zalaganja nemškega (rga z umetno svilo «e je sklenil desetleten dogoVor med nemškimi, holandskimi, italijanskimi in švicarskimi producenti umetne svile Viscosei.
Velika angleška Midland Bank izplačuje za prvo letošnje polletje 16 odstotno dividendo proti 18 otstotkom v prvem lanskem polletju.
Mednarodni sladkorni odbor bo imel svoje prihodnje zborovanje 14. septembra t. 1. v Parizu.
Angleško-albanska banka so bo ustanovila; sedež bo v Tirani. II glavnici v znesku dveh milijonov funtov bo prispeval angleški kapital 75 odstotkov, albanski 25.
Inselvence v Avstriji v juniju so bile: otvoritev 5'6 ikonkurzov in 267 sodnih poravnav; med poravnavami je bilo 164 rgovskih podjetij, 65 rokodelcev itd.
Nemška državna železnica izkazuje za maj 15 odstotkov manjši blagovni promet kot je bil v lanskem maju, ki je bil že itak neugoden.
Barcley-Bank v Londonu izplačuje nespremenjeno dividendo: 10 odstotkov za A ^delničarje, 14-odstotkov za B-delnice.
Mednarodni sindikat staničnine smatra v maju sklenjeno 22 odstotno redukcijo produkcije kot nezacPbstno za poživljen je neugodnega tržnega položaja in jo je zvišal na 30 odstotkov. To velja za priključene mu dežele Nemčijo, Avstrijo, Češkoslovaško, Švedsko, Norveško in Finsko.
Rusi so naročili v Poljski 400 kompletnih železnih konstrukcij za tovorne vagone v skupnem znesku 183.500 dolarjev, dalje več vagonskih sestavnih delov za 111.500 dol., vse s 1. oktobrom
1931.
Sledeče množine avstrijskega lesa za Ogrsko so po poročilu »N. Fr. Pr.« določene v novi trgovski pogodbi: 500.000 met. stotov rezane jelovine, 15.000 met. stotov 'železniških pragov, 1 milijon met. stotov stavbnega lesa.
Banque de Bruxelles bo vsled fuzije s provincialnimi bankami zvišala glavnico najbrže za 150 milijonov frankov.
Mednarodna zveza valjane žice je podaljšana zaenkrat do 31. decembra t. 1. Kvotna množina je za tretje četrtletje določena nespremenjeno na 390.000 ton, tudi cene ostanejo neizpremenjene.
Cene kovin so po začasni hausse v Londonu pričele zopet močneje padati.
Mednarodna konvencija linoleja je znižala cene za 3 do 6 odstotkov. Zadnje znižanje se je izvršilo v Janškem avgustu.
Obtok bankovcev v češkoslovaški se giblje okoli sedem milijard Kč, njegovo kritje je povprečno 45—50 odstotno.
Alpine Montan je vsled nezadostnih naročil svoje obratovanje zopet znatno omejila.
Vodilna podjetja nemške veleindustrije ur so sklenila dalekosežen sporazum glede cen ter dobavnih in plačilnih pogojev.
Kartel poljskih bombaževih predilnic je po pristopu zadnje izvenkartelne tovarne postal sedaj kompleten.
Podjetje Škoda bo odpustilo 1000 delavcev, 500 pred delavskimi dopusti in 500 po dopustih; plače direktorjev bodo letos znižane za 10 odstotkov.
Rusi so naročili v Nemčiji 400 hladilnih železniških vagonov v vrednosti
2,200.000	dolarjev.
Družba Brovvn-Boveri v Badenu (Švica) bo vsled prodajne krize odpustila nadaljnje nastavljence in bo znižala plače povprečno za 7 in pol odstotka.
Angleška National Provincial Bank bo izplačala za prvo letošnje polletje 8-od-stotno dividendo; lani 9-odstotno.
OGLEDALA
vseh vrst, velikosti in oblik
steklo
zrcalno 6- 8 mm, mašinsko 4-6 mm, portalno, lodasto, alabaster i. t. d.
SPECTRUM D. D.
LJUBLJANA VII - Tolelon 23-43 ZAGREB	CELOVŠKA 81	OSIJEK
1 v •
km
trgovskih ^remijev za
O	C'	*■
Slovenijo.
(Nadaljevanje.)
Ker je toiej davčna prijava brez rednega knjigovodstva za priredbo samo -podrejenega pomena, dasi povzroča trgovcem toliko težav, dela, truda in preglavic, se vedno bolj oglašajo zahteve trgovcev, da se davčno prijavo (prilagodi dejanskim .razmeram pretežne večine davkoplačevalcev, ki nima takega knjigovodstva, kakršnega zahtevata zakon in pravilnik.
Zakonodaja!!ec je sam uvidel težave, kakršne bodo pri izvrševanju zakona nastajale v praksi pri vlaganju prijav. V čl. 105 je dotočil, da sme minister za finance poedine kategorije davčnih zavezancev oprostiti vlaganja prijav. Ni kakega dvoma ni, da je zakonodajalec imel s tem določilom namen, da nekvarno finančnemu uspehu donosa neposrendih davkov poenostavi priredben® postopanje in prepreči težave, ki se pri manjših ■obratih praviloma pojavljajo, kadar je treba vlagati prijavo ali se pritoževati proti odmerjenemu davku.
Oziraje se na to zakonito določilo so se v naših trgovskih vrstah izrazile žeilje, da se vsaj za manjše obrate vlaganje prijav za pridobnino poenostavi, kakor se poenostavlja tudi v inozemstvu, kjer se je poenostavljanje povsod do cela obneslo.
Vpoštevaje trdo gospodarsko krizo je kraljevska vlada v letu 1930. znižala državne dajatve za poljedelce in izrazila obenem odločno voljo, da se uveljavi v samouprav, gospodarstvu načelo skrajne štednje. Kralljevska vlada je v pravem razumevanju, kako bi se najuspešnejše ublažile ostrine krize, nastopila edino pravilno pot. Trgovci želijo, da bi z akcijo v tej smeri nadaljevala in ublažila tudi ostrine pridobnine, ki je v sedanji izmeri odločno preobčutna.
Na podlagi gornjih izvajanj predla-gami: Občni zbor skleni, da se Zveza obrne na kraljevsko vlado s predlogom: a) da se osnovni davek pridobnine zniža najmanj za 2%,
■b) da se na dohodek do 12.000 Din ne pobira dopolnilni davek, c) da se trgovske obrate, kojih dohodki v preteklem letu niso bili ocenjeni nad 50.000 Din, oprositi vlaganja prijav, odnosno jim dovoli, da namesto formalne prijave napovedo samo orne podatke, katere mora v zmislu pravilnika ugotoviti davčni odbor, predno oceni dohodek po svobodnem prepričanju, to je višino vložene glavnice in opravljenega prometa in možni dohodek po vseh konkretnih činjenicah in lokalnih in občih pogojih.
Polložaj v trgovini postaja od dne do dne težavnejši. Posebno se občuti gospodarska depresija v gospodarsko šibkejših krogih, vlsed česar je umestno, potrebno in utemeljeno, da poleg znižanja osnovnega davka stremimo za določitvijo davčnega minima za dopolnilni davek in zahtevamo poenostavitev prijave, kajti predpisi za sestavo prijave se morajo vsaj za srednjo in manjšo trgovino, foi praviloma ne vodi sklenjenega knjigovodstva, (toliko poenostaviti, da jih bo mogel izpolniti vsakdo, torej tudi oni, ki nima rednega knjigovodstva.
(Nadaljevanje sledi.)
Tečaj 10. julija 1931.	Povpra- ševanje	Ponudbe
	Din	Din
DEVIZE:
Amsterdam 100 h. gold.
Berlin 100 M..............
Bruselj 100 belg . • • Budimpešta 100 penffo
Ourih 100 Ir..............
Dunaj 100 šilingov . . London 1 funt . . . Ne\vyork 100 dolarjev
Pariz 100 fr...............
Praga 100 kron ............
Trst 100 Jir . . . .
2273-68
1339-56
788-39
98(5-72
1095-75
793-80
274-87
5637-04
221-34
i u7*21
295-73
2280-52
1343-58
790-75
989-08
1099-05
796-2(5
275-69
5654-04
222-—
167-71
296-63
Dobave. Direkcija državne železarne Vareš-Majdan sprejema do 15. julija t. 1. ponudbe glede dobave 150 m3 lesa; do 22. julija t. I. pa glede dobave 6000 kg masti in 20.000 kg koruze. — Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 16. julija t. 1. ponudbe glede dobavo 25.000 kg pšenične moke. — Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 80. julija t. 1. ponudbe glede dobave električnega materijala, škripcev itd. — (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.)
Dobave. Strojni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 22. julija t. 1. ponudbe glede dobave pil. (Pogoji so na vpogled pri istem oddelku.) — Direkcija državnega rudnika Vrdnik sprejema do 16. julija t. I. ponudbe glede dobave 60 kg dinamo-žice. — Direkcija državnih železnic v Subotici sprejema do 20. julija t. 1. ponudbe glede dobave 6792 kg naravnega asfalt-bitumena in 2091 m2 platna. — Direkcija državnega rudnika Senjski Rudnik sprejema do 20. julija t. 1. ponudbe glede dobave 300 kg lanenega firneža, 1 aparata, 1 električnega agregata, 1 turbodinamo za električno centralo in 800 kg bombaža za čiščenje strojev. — Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do 22. julija t. 1. ponudbe glede dobave 5000 kg riža, 2500 kg kave in 1000 kg olja. — Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 23. julija t. 1. ponudbe glede dobave armatur, 1000 kg »Subox«-barve, 90 tisoč kg cementa in 4200 komadov vi-
Prevozne tarife za suh fižol v vrečah.
Danes prinašamo prevozne tarife za suh fižol v vrečah. Cene je razumeti za 100 kg v vagonskem tovoru. V pripombi je oznaka, katero je treba vpisati v mednarodni tovorni list. Tuje valute so preračunjene tako: 1 S = 8 Din, 1 RM = 13-50 Din, 1 šv. Fr. = 11 Din, 1 fr. Fr. = 2-22 Din, 1 belg. Fr. == 1-60 Din in 1 Drahma = 0 73 Din.
Do
Strassburga
Jesenice - Salzburg Salzburg - Kehl Kehl - Strassburg
tona valuta 10 ali 15
skupaj
Din
S	217	17-36
RM	1-55	20-93
fr. Fr.	1-68	413
42-42
Pripombe: Avstrija: Lokaltarif Klas-se 25; Nemčija Durchfurausnahmetarif No. 109, Francija: Tarif special inte-rieur P. V. No. 2 et eummun P. V. No.
102.
Do
Milhouse
Rosenbach - Salzburg Salzburg - Neuenburg Neuenburg
Pripomba: Kot zg<
Do
Nancy
Rosenbach - Salzburg Salzburg - Kehl Kehl - Nancy
Pripomba: Kot zgoraj.
	tona	skupaj
valuta	10 ali 15	Din
S	2-17	17-36
RM	1-58	21-33
fr. Fr.	2-38	5-28
		43-97
>raj.		
	tona	skupaj
valuta	10 ali 15	Din
S	2-17	17-36
RM	1-55	20-93
fr. Fr.	6-86	15-23
Do
Pariz la Villette
Rakek (Postojna) — Bardonechia Modane - Pariš
valuta
L fr. Fr.
tona 10 ali 15
53-52
skupaj
Din
9-49
31-91
Pripomba: Jugosl.-italij. zvezna rifa, Francija: Tarif commun P. V.
tona
Do
Lyon Perrache
Rakek - Bardonechia Modane - Lyon
28-47 30-88 59-35 žel. ta-No. 102.
Pripomba: Kot zgoraj.
Do
Bordeaux
Postojna - Bardonecl Modane - Bordeaux
Pripomba: Kot zgoraj.
Do
Marseille - Blancord
Postojna - Ventimillia Ventimillia-Marseille
Pripomba: Kot zgc
Do
Postumia trs Trieste punto fco Venezia - maritima Milano - Farini Torino - Dora
valuta	10 ali 15	Din
L	9-49	28-47
fr. Fr.	7-83	17-38
		46-85
tona
valuta	10 ali 15	Din
a L	9-96	29-88»
fr. Fr.	8-30	18-42
		48-30
	tona	skupaj
valuta	10 ali 15	Din
L	9-96	29-88
fr. Fr.	8-30	18-42
		48-30
raj.		
	tona	skupaj
valuta	15	Din
L	2-23	6-69
L	4-38	1314
L	706	21-18
L	8-56	25-68
jakov. — Direkcija državnega rudnika Zenica sprejema do 23. julija t. I. ponudbe glede dobave aparata za kopiranje načrtov, 1400 kg vijakov, glede dobave biciklja in 1 električnega motorja. — Gradsko poglavarstvo v Tuzli sprejema do 25. julija t. 1. ponudbe glede dobave 1 bencinskega traktorja. — Dne 28. julija t. 1. se bo vršila pri Direkciji državnih železnic v Subolici oiertalna licitacija glede dobave 45 tisoč m3 gramoza. (Predmetni oglasi /. natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.) — Dne 24. julija t. 1 se bo vršila pri gradbenem oddelku Direkcija državnih železnic v Ljubljani ofertalna licitacija glede dobave lesa. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri istem oddelku.) — Pri Glavnem sanitetnem skladišču v Zemunu se bodo vršile naslednje ofertalne licitacije: Dne 25. julija t. 1. glede dobave 10.000 kg denaturiranega špirita in 70 komadov železnih sodov; dne 28. julija t. 1. glede dobave raznih kemikalij in zdravil; dne 30. julija t. I. glede dobave zamaškov in motvoza; dne 4. avgusta t. I. glede dobave kemikalij in zdravil; dne 8. avgusta t. 1. glede dobave zdravil in kalijevega mila; dne 11. avgusta t. I. glede dobave raznih desinfekcijskih sredstev, kalijevega mila in navadnega mila; dne 13. avgusta t. I. glede dobave kemikalij in eteričnih olj; dne 18. avgusta t. 1. glede dobave 10.000 kg čistega špirita; dne 20. avgusta t. 1. pa glede dobave kartonskih škatljic, raznega papirja in raznih praškov. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za •TOI v Ljubljani, pogoji pa pri istem skladišču.)
pripomba:
rifa.
.lugosl. - italij. žel. zvezna ta-
Do	valuta
Buchs
Rosenbach - Salzburg S Rosenbach - Buchs	S
Pripomba: Lokaltarif der
se 25.
tona 10 ali 15
skupaj
Din
217	17-36
3-70	2900
O. B. B. Klas-
tona 10 ali 15 12-0
skupaj
Din
13-20
Do	valuta
Buchs - Basel trs	S
Basel trs - Anves loco	belg.	Fr.	217-90	44 67
Basel trs -	Anves trs belg. Fr.	221-30	35 40
Bruxelles	loco	belg. Fr.	243-80	39—
Bruxelles	trs	belg. Fr.	173-—	27-68
Pripomba: Avstrija: Transittarif der S. B. B., Belgija: Traic des marcliandise entre la Belgique et Basle.
tona skupaj valuta 10 ali 15 Din
Do
Anvers trs Rosenbach - Salzburg Salzburg - Aachen Aachen - Anvers trs
S	2-17
RM	2-87
b. Fr. 43-—
17-36 38-75 6-88 62-99 KI. 25, No. 109,
Pripomba: Avstrija: Lokaltarif Nemčija: Durchfuhrausnahinetarif Belgija: Tarif sp. No. 301.
tona skupaj Do	valuta	10 ali 15	Din
Aachen - Anvers loco	big. Fr.	85 90	13	75
Bruxelles trs	big. Fr.	42 60	6	82
Bruxell.es loco	big. Fr.	83 50	13	30
Pripomba: Kot	zgoraj za	Belgijo.
tona skupaj Do	valuta	10 ali 15	Din
Solun - Skoplje -
-	Djevdjelija	Din	1090	10-90
Djevdjelija - Solun Drahme	12-—	8-70
19-60
Pripomba: Jugosl. - grška zvezna tarifa, Grčija: Tarifa št. 13.
Prevozne tarife.
V naslednjem prinašamo prevozne tarife za fižol od najvažnejših krajev naše države do naših obmejnih postaj oz. pristanišč. Številke pomenijo cene v dinarjih za 100 kg 10 tonske postavke.
Od
Do	o	ca T3 03 CG ca bj)	03 u, o	Palanke	03
		* OJ >	£	•	44 >o
	C3	o	O	G	
		Iz	m	CA	O
Jesenic	40-75	40-25	38-25	47-30	51-35
Rakeka	39-75	39-25	37-25	40-30	50-35
Št. lija	38-75	38-25	38-75	45-30	49-35
Sušaka	41-25	41-25	1010	47-85	51-85
Subotice	13-85	11-20	50-85	22-40	2715
Djevdjelije	44-30	40-30	29-45	37-75	38-75
Metkoviča	31-45	31-45	29-45	31-85	25-72
Dubrovnik II.	31-45	31-45	29-45	36-65	30-25
Sušak fr.	31-45	31-55	29-45	36-65	39-85
Kdor podpira »Trgovski list« koristi skupnosti, koristi pa najboljše tudi samemu sebi!
V j) i s a 1 e so se i z p r e m e m h e in d o d a t k i p r i nastop n i h f i - -m a h :
Sedež: Trbovlje.
Besedilo: Drogerija Sanitas, družba z o. z. v Trbovljah.
Obratni predmet je nadalje tudi: pripravljanje strupov in izdelovanje tvarin ter preparatov, ki so namenjeni za zdravila, in prodaja obojih, kolikor to ni izključno pridržano lekarnarjem, dalje izdelovanje in prodajanje umetnih rudninskih voda, vse to na debelo in drobno ter pridobivanje tozadevnih koncesij.
Okrožno sodišče Celje, odd. L,
dne 10. junija 1931.
Firm. 295/31 — Rg C II 54/3.
*
Sedež: Celje.
Besedilo: »Peko«, družba z o. z. tabri-kacija in prodaja čevljev, podružnica v Celju.
Obratni predmet: fabrikacija čevljev vseh vrst in prodaja teh fabrikatov pod znamko Peko«, nakup vseh za fabrika-cijo potrebnih surovin in polfabrikatov, nakup in prodaja fabrikatov, nakup, najem ali zakup nepremičnin in potrebnega inventarja ter ustanavljanje podružnic v celi kraljevini z istim delokrogom.
Družbena pogodba z dne 6. februarja 1928. Družba je ustanovljena za nedoločen čas.
Poslovodje: dr. Slokar Ivan, generalni ravnatelj Zadružne gospodarske banke d. d. v Ljubljani, Ljubič Josip, ravnatelj Jugoslovenske banke d. d. v Ljubljani in Knez Aleksander, veletrgovec v Ljubljani, Gosposvetska cesta št. 1.
Firma je podružnica istoimenskega glavnega zavoda, ki ima svoj sedež v Kovoru pri Tržiču in ki je vpisan pri deželnem kot trgovskem sodišču v Ljubljani pod Rg C III 201.
Okrožno sodišče Celje, odd. I.,
dne 10. junija 1931.
Firm. 294/31 — Rg C II 56/1.
*
t
Sedež: Domžale.
Besedilo: Tovarna klobukov in slamnikov Kurzthaler, Obcrvvalder, Stem-berger, družba z o. z. Domžale.
Obratni predmet: Fabrikacija vseh vrst klobukov in slamnikov ter trgovina s temi izdelki na drobno in debelo.
Družbena pogodba z dne 13. junija 1931.
Družba je osnovana za nedoločen čas.
Visokost osnovne glavnice:	240.000
dinarjev.
Na to vplačani zneski v gotovini: 240.000 Din.
Poslovodje:	dr. Stemberger Josef,
Oberwalder Alfons, Kurzthaler Hans, vsi tovarnarji v Domžalah, Tosti Avgust, Reich Viktor, oba bančna ravnatelja v Ljubljani.
Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani,
dne 20. junija 1931.
Firm. 573/31 — Rg C IV. 287/1.
*
Sedež: Ljubljana.
Besedilo: Saturnus d. d. za industrijo pločevinastih izdelkov.
Prokura je podeljena Geržiniču Petru.
Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani,
dne 20. junija 1931.
Firm. 551 — Rg B II 4/20.
*
Sedež: Ljubljana.
Besedilo: Saturnus d. d. za industrijo pločevinastih izdelkov.
Na rednem občnem zboru družbe z dne 30. marca 1931 se je sklenila sprememba § 5 drugi odstavek družbenih pravil. Ta sprememba je bila odobrena z odlokom kr. banske uprave Dravske banovine v Ljubljani dne 28. maja 1931 VIII. št. 2392/1.
Odslej se tvrdka pravoveljavno podpisuje na ta način, da pod pisano, tiskano ali s pečatom odtisnjeno besedilo tvrdke pristavita svoja podpisa dva člana upravnega sveta ali en član u-pravnega sveta in en ravnatelj, oziroma ravnatelj s prokuro ali en član uprav-
nega sveta in prokurist, vsi kolektivno: ravnatelj in prokurist vselej s pristavkom pp (per prokura).
Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, dne ‘20. junija 1931.
Firm 550 — Rg B II 4/19.
*
Sedež: Ljubljana.
Besedilo: Zadružna gospodarska banka d. d. v Ljubljani.
Vsled sklepa rednega občnega zbora dne 23. marca 1931. so se spremenili §§ ‘2., 3., 4, 5., 6., 7., 9., 14., 23., 30., 31., 37., 38., 41., 44., 45. in 46. družbenih pravil. Ta sprememba pravil je bila odobrena z odlokom kr. banske uprave Dravske banovine z dne 18. maja 1931. Vlil. št. 2394/1.
Delokrog banke je odslej tudi:
6. podeljevati odprte in menične kredite, diskontirati kakršnekoli terjatve in vsaktere indosable papirje oziroma dokumente, dajati posojila na vrednostne papirje, blago, surovine in na druge premične in nepremične zastave ali na zadolžnice, vse to za lasten ali za tuj račun, inkasirati in izplačevati obresti in dividende ter opravljati unovčevanje vsakovrstnih dobroimetij za tuj račun;
11.	ustanavljati, pridobivati ali u-pravljati, v zakup jemati ali dajati, ali če bi bilo potrebno, voditi za svoj račun kmetijska, trgovska, industrijska, prometna in sploh povzdigi narodnega gospodarstva služeča podjetja in naprave karšnekoli vrste in družabne oblike, jih preosnavljati in pretvarjati ali se pri njih udeleževati, dalje voditi njih posle in oskrbovati za nje izdajo in prodajo delnic, zadolžnic in zadružnih deležev.
Podpisovanje tvrdke: tvrdka se pra-voveljavno podpisuje tako, da pod pisano, tiskano ali s štampiljko odtisnjeno besedilo tvrdke v latinici ali cirilici, v slovenskem, hrvatskem, francoskem, angleškem, italijanskem, nemškem ali madjarskem jeziku podpišeta svoje ime ali
1. dva člana upravnega sveta,
‘2. en član upravnega sveta in generalni ravnatelj oziroma eden izmed ravnateljev, podravnateljev, ali pa prokuristov,
3. generalni ravnatelj in eden izmed ravnateljev, podravnateljev ali pa prokuristov,
4. po dva ravnatelja,
5. en ravnatelj oziroma podravnatelj in en prokurist,
6.	po dva podravnatelja, vsi kolektivno, prokuristi vselej s pristavkom pp. (per procura).
Za podružnico podpisujejo pravove-ljavno pod sodno registrirano tvrdko razun predhodno po § 31. upravičenih oseb še kolektivno:
1. voditelj oziroma eden izmed njegovih namestnikov in ena izmed oseb, upravičenih za podpisovanje po § 31. družbenih pravil,
‘2. voditelj oziroma eden izmed njegovih namestnikov in eden izmed članov cenzorskega odbora,
3. voditelj in eden izmed njegovih namestnikov oziroma eden izmed prokuristov podružnice,
4. po dva namestnika voditelja,
5. en namestnik in en prokurist podružnice, prokuristi vselej s pristavkom pp. (per procura).
Pri posameznih podružnicah sme u pravni svet imenovati cenzorske odbore ter podeliti posameznim cenzorjem pravico sopodpisovanja za dotično podružnico.
Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 20. junija 1931.
Firm. 552 — Rg B I 125/51.
Vsak smotren gospodar čita »Trgovski list«!
	Veletrgovina
A_ Saraig®!!	
O •Oti	v Ljubljani
m	priporoča
0	ipeceršpsšio Sblag®
	več vrst žganja, moko
m	ter de-želne pridelke —
L	kakor tudi raznovrstno
rt C	rudninslio toJo
-	‘ Lastna pražarna za
	jj kavo in mlin za dišave
C	z električnim obratom
U	j 1 e 1 e 1 o n 2 6-66
Mofroz Grosuplje A Jr “
domač slovenski izdelek • Svoji k svojim!	viU9U|ll|
motvoza in vrvarna d. d.
e
KLI$E|E
vseh vrsh por •polog rafij a /l-ali risbah.
&%vi* š uje
naj s ali d n G/Še
ki h£ a rna
ST-DIU
LJUB LIANA
DALMATINOVA 13
Najnovejše dvokolo z motorčkom,
1 'U K. S., dvokolesa, šivalni strop, otroški in igračni vozički in posamezni delt najceneje
Ceniki franko
..TRIBUNA" F. B. L., tovarna dvokoles in otročkih vozičkov, Ljubljana, Karlovška c. 4
Koncesijonirano elektrotehnično podjetje ALEKSANDER KOZ1Č
LJUBLJANA, Cesta v Rožno dolino 44. Telefon 30-41
Se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela.
Izvršitev strokovnjaška.	Cene	zmerne.
I. Slanovic
splošno ključavničarstvo
Ljubljana, Gajeva ulica 2
se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela. Specijelno za delikatesna in slaščičarska namizna in izložbena stojala iz medenine ali železno poniklovana.
Lovro Rozman
Specijalna delavnica tehtnic, uteži in drugih meril
Ljubljana
Pred Prulami 5 Tel. št. 29 97
It. Brunčič
stavbni in pohištveni pleskar in litar
Izvršuje vsa v to stroko spadajoča dela ter se toplo priporoča cenjenim naročnikom.
Ljubljana, Kolodvorska 23
Cene zmerne, delo solidno, postrežba točna
Telefon 34-76
KUVERTA »
L7UBUANA
KdrlaVska-t 2ValarškFpaM
TVORNICA KUVERT IN KONFEKCIJA PAPIRJA
Krcdifni zaved za trgovine in industrijo
£>jubljcma9 PfcScPHOVa Zfl. 5C (v lastnem po§2op/uj
Brzojavke: Kredit UubUua. - Telefon St: 2040, 2457, 2548; intentrban: 2700,2806. - Petereon International Banking Code
Obmetavanje v 1 e g, nakup in prodaja vaakovratnih vrednostnih papirjev, devim In valut, berana nareMla, predajal In hiedftlvaakevrate, eskompt tn Inkaao menic ter nakazila v ta- la Inezematve, aafedepeefti Ltd.
žBrzofavi: ZKrispercoloniale jCjubljana — ‘Gelefon št. 2263
Ani. Hffispee* €©!©niaie
£>aslnih: JFcsip
‘Veletrgovina koloni-	Zaloga špirita.
jalne robe.	MLPjf lu.iiJrte.jj	raznega zganja in
cVelepražarna kave.	konjaka.
ŠMlini za dišave*	JJunCLJSKtt C6SCC1 DD ^Mineralne vode.
‘Gočna postrežba
Ustanovljeno Irta 1840 Ceniki na razpolago
Tovarna mesnih izdelkov
£v«Id Pcpovic, Ljubljana
modernizirana in na novo opremljena z nujnovej-šimi stroji, zaposlene najboljše strokovne moči
priporoča
svoje prvovrstne mesne izdelke
Cone nizke.	Dostavlja se blago po lastnih raznašalcih
Rlago vsak	na dom po vsakokratni dispoziciji, sicer
dan sveže.	v zgodnjih jutranjih urah. Izven Ljubljane
se pošilia blago s prvimi jutranjimi vlaki Naši raznašalci Var obiščejo dnevno. Ako vsled prezaposlenosti izostane obisk, telelonirajte V delovnem času na št. 21-27, po delovnem času na številko 21-51.
trgovci in industrijci!
Tgffcvsfei
list
se Dii.ooroča za
in s & v iv a.n j e ?
Knjige, časopise, računa, vlsltke, memosande, kuverte, takele, lepake, letake, naročilnice v Blokih s poljubnim Številom listov, barvoMske, cenike kakor tudi vse drage tiskovine dobavlja hitro In po smernih cenah
Ljubljana, Gregorčičeva 23
ISKARNA MERKUR
Lastna
knjigo-
veznica
Ure)* dr, Tv AN PLESS. - Za Trgovsko - industrijsko d. d »MERKUR« kol Izda letel) a in tiskarja: O. MICHALEK. Ljubljana.