Proč z biro!
Izpolnila se ie nam želja, ki smo jo gojili zavedni Slovenci sto in sto le^ da smo se otresli tujega nemškega jarma. Poginila je Avstrija.
Ako se ozremo nazaj ▼ dobo tlake in desetine, vidimo, da je bil takrat kmet pravi suženj posvetne in cerkvene gospode. Vso oblast so imeli takrat nad kmetom graščaki in ponekod tudi župniki Kmetje so se delili v grajske in v farovške kmete .
Mrtvaški zvon je zapel graščakom 1848. leta, torej pred 71 leti, ko je izbruhnila po mestih pokojne Avstrija meščanska revolucija in osvobodila kmeta krutega biča grajske in farovške gospode. Kmet je postal gospodar in ne več najamnik svojega pos«stva.
Graščine so se pričele rušitS v razvaline, graščaki nezmožni dela so padali večinoma v dolgove, ker ni bilo več žuljavih marljivih kmetskih rok, ki bi zidale in popravljale potom tlake trdno grajsko eidovje.
Velikanske žitnice, nekdaj polne zlate pšenice po gradovih sq ostale pjazne' !n po obokanih kleteh se je odslej širil plesnjiv, zatohel duh, ki je prihajal iz Vinskih praznih sodov velikanov.
Vsi sledovi desetine pa vendar Se rnso izginili. Ostanek desetine najdemo še v dajatvi birfc, ki jo z veliko nevoljo daje kmet v jeseni. Tudi ta srednjeveški ostanek mora v svobodni Jugoslaviji ugasniti. Zato pa naj gospodje ne kriče, da vera peša. —
Naj nam oprost« gospodje župniki in kapelani, če jim povemo ,da je beračenje od hiše do hiše gospodom nedostojno ia izter-javanje bire kot beričem poniževalno. Vsak žtfpnik ima toliko posestva, da lahko prehrani sebe fn kuharico, a vrhu fega se stalno plačo in sto in sto drugih mastnih dohodkov in vrhu v*ga Še draginske doklade.
Zaka] ne beračijo drugi uradniki in delavci, ampak živa od svoje plače?
Ta avstrijska eoklja — bira mora v svoboflni Jugoslaviji odpasfi od kmetskegž bremena. Pozivamo vlado, da biro enkrat za vselej odpravi. Mi kmetje na Dolenjskem smo sklenili, da v jasen! birS več ne damo, pa če je to gospodom prav ali ne.
Živelo kraljestvo SHS!	Zadrugar.
*
Opomba! uredništva. Ob tej priliki priporočamo cenjenim čitateljem v boljše raznmevatoje fe snovi poljudno broSurieo »Več luči!«, 4. snopič, v katerem je zelo poufljiva razprava: »Bira, bongrua fn cerkvena konkurenca«, k! se dobiva v »Narodni knjigarni v Ljubljani. Cena <50 vin.
0 trgovski in carinski politiki.
(Govor dr- Frana Novaka na shod« zaupnikov JDS-)
Poleg zunanje - političnega in notranjepolitičnega vprašanja je bilo naravno, da smo se aavzemali predvsem za gospodarsko stanje naše države. V ozki zvezi s tem vprašanjem je takozvana trgovska politika in z njo earinska politika. $ tej slednji imam nalogo, da poročam-
Da je carinsko«vprašanje ravno tako važno ža S&ljaka, kmeta, kakor trgovca, meščana in delavca, to je vsakomur jasno. Ce 8e ozremo n» preteklost, je bil kmet tisti, ti je
najvafc trpel vsled carine na svojem ioterobi-tu- Cene za živila, katerih on ni mogel pri-dlovati, je moral ogrskim veleagrarcem z ogromnimi zneski plačevati- Predmete industrije, ki jih je on kupoval, je moral drago plačevati nemškim industrijcem, čeravno bi izven države dobil te blago veliko eenejie, če bi ne bilo tak® velike carine- Poudarjam to samo sato, da se ne bo mislilo, da je trgovska in carinska politika v korist samo i meščanom, ampak da je pri tem prizadet tu>-di naš kmet in seljak na deželi.
Naša država se je sestala skoro brez vsakih dohodkov. Potreba je bfta, da je ministrski svet iskal vir dohodkov tudi v carinah- Nastane pa vprašanje, zakaj se ni preje1, predno se je izdala zadevna ministr- ', ska naredba, povprašalo Narodno predstavništvo za svet- Ravno zastopniki posa-, meznih krajev eo prvi poklicani, da svetujejo ministrskemu svetu, da se izda naredba na podlagi posvetovanj v Narodnem predstavništvu, ki bi bila llatančno prilagodena vsem razmeram in potrebam na severu, jugu, izhodu in zahodu- Toda tako delo bi trpelo mesece, mod tem časom pa bi država lahko poginila- Zafo je bil ministrski svet s tega stališča upravičen izdati carinski tarif, ki naj bi bil državi vir dohodkov- Pomanjkljivo pa je, da j« ministrski svet premalo vpošteval naziranja posameznih korporgcij in življenske razmere posameznih pokrajin-Dejstvo je, da je finančni minister predložil ministrskemu svetu predlog, s katerim se je veljava srbskega avtonomnega tarifa proglasila aa novo osvobojene kraij®:
Srbija je imela dvojni tarif. Avtonomni tarif, ki ga je imela pravieo sama nastavljati in pa pogodbeni tarif, ki je veljal za prijateljske oziroma sedanje nevtralne drža-ve. Ker je naredba uveljavila za naše kraje samo avtonomen tarif, smo mi v toliko na slabšem kakor pa Srhija, ker velja za srbske pokrajine tudi še pogodbeni tarif, za nas nfe samo avtonomni tarif-
Ta avtonomni tarif je bil proti prejšnji Avstriji bojni tarif, tarif za sovražno, deželo, da onemogočuje uvoze iz Avstrije; le-ta tarif welja tedaj danes tudi za našo kraje napram sedanji Nemški Avstriji- Zbog visokih earin se silno podražijo vsi predmeti, kakor stroji, kemikalije, tekstilna roba itd-, ki jih nujno potrebujemo za obrat industrije, za poljedeljstvo, za vsakdanji konzum, a jih mi sami . sploh ne ali pa ▼ nezadostni meri proizvajamo-
Druga okoliščina, ki priEaja v p o štev, je dejstvo, da velja za srbske pokrajine p<v seben zakon iz leta 1898- in 1900, po katerem so za gotova industrijska podjetja določene posebne carinske udobnosti v svrho pospeševanja dotičnih industrijskih panog- Ta zakon pa ni razširjen na nove kraje, ampak velja samo za staro Srbijo. V tem pogledu smo nekoliko na slabšem, kakor pa so pokrajine stare Srbije.
Avtonomni tarif, ki je proglašen za našo pokrajina, ima naravnost katastrofalne posledice za cfobrobit našega celokupnega prebivalstva- Tekstilna industrija n- pr- ni pri nas daleko tako razvita, da bi mogla pokriti naše potrebščine- Vzlie temu ga pri-
de carina na navadno obleko od 200 do 3QG kron- Upravičena je kritika v tem pogledu, kakor tudi z ozirom na druge predmete vsakdanjega nujnega konzum a- Predmeti našega nujnega konzuma bi morali biti po mojem mnenju prosti vsake carine, ali pa naj bi se carina udejstvorala v najnižji meri. Isto je glede raznih sUrovin, katere predelava naša industrija. Tudi ti predmeti, to je surovine, so po mojem mnenju takega značaja, da bi bila država dolžna njih uvoz pospeševati, ker s tem pospešuj* razvoj naša industrije-
Iz časopisov in javnih poročil ste raz-videli, da znaša carina na gotove tiskarske potrebščine skoro 800 do 900 odstot- cene- S tem je oviran kulturen razvoj našega naroda, ker je podana nevarnost, da ee enemo-gočuje izdajanje časopisov in knjig-
Nastane vprašanje, kaj smo v Narodnem predstavništvu v tem pogledu storili- Poleg izvenparlamentarnih intervencij, katere smo storili pri finančnem ministru in pri trgovinskem ministru, smo sklenili parlamentarno akcij« s takezVanim vprašanjem na finančnega ministra, oe je pripravljen, izvršiti v tem pogledu remeduro, ali ne- oW je izjavil zasfebno, da uvideva, da je nam v velik kvar avtonomni srbski carinski tarif in potrebo remedure posameznih postavk. Zahtevali smo od njega javno priznanje t skupščini sami, a sa javno danes še ni izrekel- Po parlamentarnem redu bi finančni minister moral odgovoriti na zadevno vprašanje v prihodnji seji. Prilike so nanesla, da do danes, ko je poteklo vee kot 14 dni, tega odgovora le nismo prejeli- Predsednik skupščine je izjavil, da je on vse storil, da bi se stvar čim preje rešila, da pa je finančni minister zadnje dni zadržan, kar je bil odpoklican h kralju v Valjevo. K« se vrne, bo odgovoril na naša vprašanje- Ta odgovor bo vsaj tako upamo, ugoden; upamo, da bo finančni minister pustil gotova postavka ea-rinskega tarifa popraviti- Mi amo sami predložili finančnemu ministru načrt, iz katerega je razvidno, za katere predmete zahtevamo odpravo ali pa vsaj znižanja carinskih postavk*
Po mojem mnenju j® naloga nas poslancev v Narodnem predstavništvu, da to vprašanje neprestano zasledujem«- VaSa pa da nam daste potrebno oporo v našem prizadevanju-
Resolucija za kmečki program
J. A. S. (Dalje.)
Gojitev semena. Država naj potom kmetijskih šol in podpornih zavodov gojitev semena podpira, da se doseže vrste, ki bodo tudi pri nas ostale bolj stalne.
Posebna pozornost naj se obrača izbiri in boljši oskrbi semenskih rastlin že vdo-mačenih vrst. S tem naj se pečajo državna posestva in pa za to posebno vsposobljenl posestniki. Tam odgojeno seme naj razmnožuje za večjo splošno potrebo posameznih posestnikov pod kontrolo posebnih pripoznal-nih komisij. Glede se.mena, katerega morajo kmetovalci kupovati, fio pa navezani &a s«-
mensko trgovino. V tem slučaju se morajo varovati pred nepoštenim izkoriščanjem s postavnimi sredstvi.
V korist zlasti travništva naj bi bila prodaja že gotovih mešanic prepovedana. Iz špekulacije prevladuje v teh navadno cenejše seme manj vrednih trav. Mešanice naj sestavljajo kmetovalci sami ali pa za to poklicani strokovnjaki. Kontrolne postaje, pre-izkuševalnice za semena naj se z vsem potrebnim dobro opremijo. One naj nadzorujejo cel obrat s semenom. Boj proti boleznim in škodljivcem rastlin naj vodijo posebno za to nastavljeni znanstveniki, katerim naj bodo primerno obsežna sredstva za poizkuse, študije v raznih slučajih pa tudi za energično izvršitev na razpolago. V tem oziru naj služijo naredbe zedinjenih držav Amerike kot vzgled.
Travniki. Naši hriboviti kraji se za-morejo v gospodarskem oziru pozdigniti le z živinorejo, odvisno od obilo dobre krme. V hribovitih legah se omeji pridelovanje krme bolj na travnike; tam ker razmere dopuščajo, se naj urejajo začasni travniki. Tri do štirikratni dosedanji pridelek krme na začasnih travnikih bi živinorejo mogočno pospešil, dohodke kmetom od jednote površine zelo pomnožil. S primernimi melioracijami bi se dalo mnogo sveta, ki ni prestrm, za to pripraviti. Vspodbujalo naj bi se k temu vsaj v začetku s primernimi podporami, s sodelovanjem strokovnjakov z mogočnostjo nabave semen, umetnih gnojil itd. Dobri travniki naj se pa smatrajo v naših razmerah kot potreba ludi za poljedelska gospodarstva, kot zalagatelji polja z gnojem.
Začasni travniki zahtevajo pa mnogo travnega semena, za katerega nabavo se mora skrbeti. V obče bode pa najbolje ga pridelovati kolikor moč v tuzemstvu, kar pa zahteva zopet odločno akcijo s podporo vlade.
Pašništvo. Paša je za živino velikega pomena. Zato moramo stremiti za tem, da dobimo za mlado živino, osobito za prvovrstno plemensko živino, zadostno množino pašnikov. Ce se mladina v mladosti na pašnikih utrdi, prenese starejša živina slabe posledice poznejše hlevske reje, brez katere le malokje lahko izhajamo, prav lahko. Zato naj velja geslo: »Za vsak okraj zadostne velike pašnike za plemensko živino!« .Za vzrejo plemenskih bikcev pa se na jza vsaki plemenski okoliš nabavi planinsko pašniško posestvo, kjer ostanejo mladi biki tudi črez zimo.
Potrebne pašniške prostore si je treba osigurati pri izvedbi agrarne reforme. Vsekakor morajo ostati kompleksi, ki so dosedaj služili živinoreji, tudi zanaprej živinoreji osi-gurani. Kompleksi, ki služjo dosedaj pašništvu ali bi se lahko priredili v pašniške svr-he, se ne smejo pod nobenimi pogoji deliti. Naj jih država obdrži nerazdeljene in jih do končne ureditve daje kmetom v najem; kjer pa obstojajo živinorejske ali pašniške zadruge, naj jih pa pod ugodnimi pogoji prepusti njim.
Država naj se pobriga za melioracijo obstoječih in novo nastalih pašnikov; saj s tem pomaga sama sebi. Redilo se bo več in kar prihaja osobito v poštev, boljše živine, ki nas bo v prihodnjosti varovala pred pomanjkanjem mesa in obenem povzdignila bogastvo naše države.
Domača obrt. Ker bo poleg naštetih okoliščin in pripomočkov vzlic temu v nekaterih krajih kmetu težko izhajati in ker je bil že sedaj radi hribovite lege primoran pečati se z 'domačo hišno obrtjo, zahtevamo, da se v bodočnosti ta domača obrt ne le ohrani, ampak še razširi in poglobi s primerno strokovno izobrazbo, z otvoritvijo svetovnega trga ter z jamstvom potrebnih surovin kakor n. pr. lesa, kar naj se zasjgura prigo-dom kmetske preosnove.
Da bodemo našo živinorejo še zbolj-šali in nje nadprodukcijo zvišali na najvišjo stopnjo moramo:
1. Izrabiti vse naravne ugodne predpogoje, ki nam jih nudi lega naših krajev na jugovzhodnih obronkih Alp. Skrbeti moramo za zadostne pašnike, ki so za vzgojo dobre in zdrave plemenske živine neobhodno potrebni. Zemlja, ki je, oziroma bi bila za pašništvo prikladna, naj služi, oziroma naj se prevredi temu namenu. Država naj iz svojih fondov skrbi za zboljšanje in vzdrževanje pašništva in planšarstva ter naj ga zakonodajnim potom varuje.
2. Kmetu - živinorejcu moramo dati vso potrebno teoretično in praktično izobrazbo, da bo v prvi vrsti sam znal pleme preceniti in zboljševati in da si bo sam znal vstvar-jati pogoje, da mu bo živina dobro uspevala.
Na učiteljiščih naj se vpelje izčrpana enciklopedija o živinoreji in v ponavljalni šoli na deželi naj se vpelje vsaj ena obvezna tedenska ura o umni živinoreji. V večjih živinorejskih krajih naj se vpeljejo zimski tečaji, kjer naj se poučuje o živinoreji, mlekarstvu, o pomoči v prvi sili. Za te tečaje naj se pritegnejo strokovnjaki kot predavatelji. Zivinoz d ravnik naj tu poleg splošne živinoreje, higijene mleka, poučuje kako naj si živinorejec pomaga, če mu žival nenadoma oboli. Živinorejca samega naj se izobrazi, da si bo znal v sili pomagati. V vsakem sodnem okraju in večjih živinorejskih krajih naj se namesti diplomiranega živinozdravnika Jjfri <v dosjegol tega smatramo za neobhodno potrebno, da se v kraljevini ustanovi visoka šola za živi-nozdravništvo.
Kmetijske in poljedelske šole naj se razširijo in živinoreji naj se odkaže važnosti primerno mesto in vpoštevanje. V Sloveniji naj se ustanovi ena živinorejska šola, kjer se naj poučuje živinoreja v vseh detajlih, kakor: krmila, krmljenje, higijena hleva, pašništvo, izbera plemenjakov in njih vzgoja, profj-laksa protj boleznim itd. — Z živinorejsko šolo naj bo zvezana mlekarska šola, ki naj bo opremljena z vsem potrebnim, da se učenci temeljito izobrazijo praktično in teoretično bodisi v higijeni, bodisi tehnični izrabi mleka. Le na ta način nam je mogoče, dapovzdig-nemo naše mlekarstvo, ki bo odgovarjalo vsem higijenskim in komercjjalnim zahtevam.
Novih pasem oz. plemen naj se načeloma ne vpeljuje, ampak že udomačene naj se zboljšuje.
V	organizaciji je moč in vsako dobro delo se da najhitreje posplošniti, če ga vrši organizirana sila. Organizacije živinorejcev se morajo snovati in podpirati in javna uprava naj jih zakonodajnim potom varuje in jim določi delokrog.Njihov namen jepovzdig-niti umno živinorejo, skrbeti za dobro pleme in skrbeti za statističen pregled o stanju živine ter prodajo oziroma izvoz temu primerno urejevati. Skrb za zgradbo dobrih hlevov naj bo važna točka teh organizacij. Organiziran živinorejec, kj si hoče postaviti nov hlev, naj bo primoran to naznaniti organizaciji, kj mu potem preskrbi načrt in strokovni nasvet.
V	slučaju, da se živina ne izvaža v živem stanju, naj se postavijo z zadostno državno podporo moderne centralne klavnice, ki naj bodo preskrbljene in opremljene z modernimi klavnimi napravami, s prekaje-valnico, s pripravami za izdelavo klobas in konserv. Da se tudi klavniški odpadki raci-jonelno izrabijo, je potrebna pri vsaki večji klavnici primerna termokemična naprava.
Mlekarstvo na zadružni podlagi se mora posplošniti. Mlekarstvo in mlekarna naj pridejo pod strokovno vodstvo, čigar strokovna kvalifikacija v tehničnem, higijenskem in komercijonalnem oziru naj bo obsolutno predpogoj za^o mesto.
Naloga mlekaren bodi Pred vsem, da so v prvi vrsti krite potrebe domačih industrij-
skih krajev in mest. Se le ostajo blago pride
za izvoz v poštev.
Kot postranska izvozna panoga naj s« združi z mlekarskimi zbiranje in izvoz faje. — Iz Slovenije se je izvoz, letno okrog 2000 vagonov jajc in dobiček se je iztekel v tujerodne roke. Vsaka urejena mlekarna ima hladilnico, ki je za konserviranje jajc neobhodno potrebna in da se da zm?.limi stroški primerno preurediti.
Živinsko zavarovanje naj se pospešuje in šjri. Dokler razmere in čas ne dovedejo do splošnega, obveznega živinskega zavarovanja, naj se ustanovi državna živinska pozavarovalnica, ki v slučaju sile krije živinorejca in zavarovalnico.
(Dali® prlhodnjiSj
Resolucije,
predlagane In sprejete na zboru zaupnikov JDS. dne 6. julija 1919 v Ljubljani.
(Konec.)
Resolucija slede sestanka avtonomnih mest.
Zbor zaupnikov JDS se izreka iz državao-in gospodarsko - političnih razlogov za nujno sklicanje kongresa avtonomnih mest cele kraljevine v svrho medsebojnega spoznavanja, pro-učavanja in zbližanja skupnih interesov, ter prosi mestno občino ljubljansko kot gl»vno pred-staviteljico glavnih mest Slovenije, naj nemudoma prične s predpripravami za sklicanje takega kongresa v poljubno mesto v kraljevini.
Razpravni program bi moral vsebovati vsa vprašanja, ki zadevajo mesta in njihove prebivalce, istočasno naj se ustanov! Zveza vseh avtonomnih mest	♦
Resolucija proti koniidentom
zahteva, da se vsi pod avstrijsko upravo kompromitirani javni činjteJji iz vseh mest nemudoma odstranijo.
Resolucija proti korupciji.
Stranka JDS hoče z vsemi sredstvi voditi boj zoper korupcijo, ki se pokaže v katerikoli obliki v javni upravi Pri tem odreka stranka tudi lastnim pristašem vsakršno zaščito.
Resolucija proti jesenski rekvlzicljl.
JDS protestira proti nameri ministra za prehrano, da bi se v jeseni zopet vpeljale rekviziti je kmetijskih pridelkov, ker bi taka uredba ne - le vzela kmetovalcu veselje do pridobivanja, marveč bi tudi bila v največjo škodo ku-pujočega ljudstva. Ministrstvo za prehrana se poživlja, da posveča večjo paznost verižni kupčiji, ki je največja škodljivka točne in dobre prehrane v naši državi
Resolucija proti pogodbi z mlinskimi veleindu-striJaL
JDS protestira proti) pogodbi, ki jo je sklenilo ministrstvo za prehrano z mlinskjmi vele-industrijalci ter ga poživlja, da isto razveljavi, ker ogroža življenjske koristi tako poljedelcev, kakor konsumcntov.
Glede železnice.
Predlog se glasi:
Zbor zaupnikov JDS sklene: Izvrševalnemu odboru se nalaga, da isti ukrene najenergičnejše korake, da se nemudoma odpravijo spodaj navedeni nedostatki tako pri državni kakor pri južni železnici v celi Sloveniji:
1.	Vsi nemški uslužbenci, ki so se izjavili za Nemško Avstrijo, naj se nemudoma odpravijo čez mejo in nadomeste s slovenskimi uslužbenci. Vsi oni nemški uslužbenci, ki prosijo, da bi smeli ostati v Jugoslaviji, naj se nemudoma zaobljubijo, da se v teku enega leta priuča državnega jezika v govoru in pisavi v toliko, da jim bo možno brezhibno uradovati. V nasprotnem slučaju naj se jih prisili, zapustiti železniško službo v Jugoslaviji.
2.	Vsi nemški napisi pri državni in vsi nemško - madžarski in italijanski napisi pri južni železnici v in na vagonih, strojih, drizinah in progovnih vozičkih naj se nemudoma nadomeste s slovenskimi in srbo - hrvatskimi napisi.
3.	Vsi predpisi in instrukcije naj se nemudoma prevedejo v slovenščino, v to svrho naj se ustanovi poseben oddelek iz za to zmožnih uradnikov, ki naj ne opravljajo nobene druge službe, dokler delo ne bode popolnoma končano.
4 Vsi nemški in italijanski napisi pri zvo-rah na postajah in na progi ter pri čuvajnicah naj se ravnotako nemudoma nadomeste s samo-slovenskimi napisf.
5. Vsa obrtna in stavblnska dela večjega ali manjšega obsega, ld so jih in jih §e danes nemoteno izvršujejo nemške tvrdke !n nemški obrtniki pri državni kakor pri južni železnici, naj se odslej oddajalo konkurenčnim potom do-
sledno I« samo slovenskim Ivrdkam la oflrt-nikom. Le v slučaju, ako ▼ dotični stroki ni nobenih slovenskih konkurentov, se sme dotično delo oddati tudi kaki nemški tvrdki aH nemškemu obrtniku. Mišljena so vsa stavbinska, manjša in večja dela, ključavničarska, kovaška, mizarska, tesarska, zidarska, slikarska, pleskarska, kleparska, strehokrovna, inštalacijska In druga potrebna rokodelska dela pri železnicah.
6.	Da se vse to nemudoma izvede, naj s& sestavi od vlade komisija treh mož, ki na] se izbere iz narodno zavednih in neustrašenih železničarjev državne in južne železnice, ki naj imajo od vlade polno moč v svrho kontrole posameznih oddelkov. To je toliko bolj potrebno, ker se nahaja pri progovnih sekcijah, kurilnicah in delavnicah še vse polno nemških inženirjev, uradnikov ter progovnih in delavnih nadzirate-ljev, ki kjerkoli morejo pod raznimi pretvezami preprečujejo zaukazano preureditev.
7.	Proti tatvinam na železnicah naj se pod-vzamejo najenergičnejši koraki.
Resolucija slede vseučilišča
z veseljem ugotavlja, da smo po 701etnem boju končno dosegli ustanovitev vseučilišča v Ljubljani. Ob tej priliki se zahvaljujemo beograjski vladi za njeno razumevanje naših teženj. Zlasti smo ji hvaležni za to, da se že letošnjo jesen otvorijo na ljubljanskem vseučilišču štiri posvetne fakultete.
Resolucija slede učiteljišča
zahteva od poverjeništva za uk in bogo-častje, da skrbi z vso vnemo za to, da bomo imeli dovolj in dobrega učiteljskega naraščaja. Učiteljišča, ki morajo biti vsa državna, naj se takoj reformirajo. Na njih naj se nastavljajo najboljše učne moči.
Resolucij« slede strokovnih šot
zahteva, da se ustanovi čim več strokovnih in obrtnih Sol, ki naj pomagajo razvijati pri nas vdomačene obrti ter dvigati domačo industrijo. Pri tem je treba gledati, da se razdele šole enakomerno po vsem slovenskem ozemlju, zlasti naj se upošteva Maribor, kjer naj se poleg drugih šol ustanovi slovenska trgovska akademija.
Resolucija slede vzgoje mladine
zahteva od poverjeništva za uk in bogo-častje, da ukreni vse potrebno, da se bo odgajala mladina v jugoslovanskem državnem duhu. Izdajo naj se tozadevna navodila in potrebni spisi ter izvrševanje tozadevnih ukazov strogo nadzoruje .
Resolucija slede krajnfh šolskih svetov
zahteva od vlade, da razpusti vse one kraj-ne šolske svete, ki delajo proti naredbi deželne vlade, po katerih morajo biti šolski prostori v času, ko nI pouka, na razpolago tudi JDS za prirejanje shodov in Sokolom za telovadbo.
Resolucija slede zveze nepolitičnih društev
poživlja vsa slovenska napredna nepolitična društva, da se osnuje zveza, ki naj skrbi za to, da bodo vsa društva živahno delovala in da se bodo ustanavljala nova. JDS opozarja svoje pristaše na važnost človekoljubnih in telesno vzgojnih društev, katerim naj pristopajo ter v njih razvijajo živahno delavnost
Resoluciia slede občinskih volitev
smatra za nujno potrebno, da se čim preje izvedejo občinske volitve po celi Sloveniji.
Resolucija glede strankarskega boja
obsoja strankarski boj, ki ga je začela SLS ne oziraje se na negotovost, v kateri se še nahaja država radi zapadnlh meja in sicer na način, ki se prav nič ne razločuje od strankarskega boja v Šusteršičevi dobi. Zlasti zavrača napade na podpredsednika dr. Žerjava, kateremu se podtikajo s premišljeno hudobnostjo nameni, katerih so bili zmožni le nekdanji Šusteršičevi najožji somišljeniki.
Zaupnica članom vlade JDS in narodnim .	zastopnikom
vzame poročilo strankinih zastopnikov v deželni vladi odobruje na znanje in jim izreka svoje zaupanje. Prav tako jemlje na znanje poročila poslancev in se jim za njihov trud zahvaljuje.
Dopisi.
Z Ježice. Na napad, izzvan le iz gole zavisti nad vzornim soglasjem članov cerkvenega pevskega zbora in pa z namenom, da se jih pod plaščem anonimnosti obmeče z blatom, na tak napad se cerkveni pevski zbor ne ozira. Da se pa zamoremo ozreti na sicer neutemeljen napad, da postane sodba g. dopisnika uvaževanja vredna tudi za nas, mora g. dopisnik dokazati in se izkazati, da kot
inteligentna oseba ljubi le resnicoljubnost in verodostojnost, sovraži pa pcdla podtikanja in neznačajna zavijanja resnice. Kajti nič nam ne more koristiti, ako nas hvali šema, kakor nam tudi ne more škodovati, ako nas ista graja. Priče, ki naj so razkrinkale g. cerkvenega pevovodjo, se tem potom naprošajo, da se tekom tedna zglase pri cerkvenem pevskem zboru. Onega, kj dokaže, da je očitek g. dopisnika resničen in z dejstvi podprt, primerno nagradimo. — Cerkveni pevski zbor na Jezici. — Op. uredništva: Dopisnike prosimo, da se držijo le resnice ter se izogibajo osebnostim. Ako pridemo na sled, da nas je hotel dopisnik preslepiti v svrho osebne maščevalnosti, bomo primorani! njegovo ime izdati.
Jarše - Mengeš. Bravo, gospod Kalan! Radomlje postanejo v resnici svetovnoznane. Le naprej! Priporočali bi vam, da si ogledate Se druge kraje in tudi te po pravici okrcate. Na primer Mengeš — toda svetujemo vam previdnost, da se vam ne pripeti kaka nesreča — kajti pregrešne Radomlje so še pravi paradiž proti Mengšu. Tudi tukaj »izobraževalno društvo«, sicer ne »narodno«, pač pa »katoliško«, po potrebi tudi »slovensko«, kakor bolj nese. Neprestane veselice, prvovrstne igre, kakor »Lampacij vagabund«* — (kar prifehtamo, vse zažehtamo!), kupleti (»z desne tri in z leve tri«), godba, plesi, veselost comme il faut. Vsak dan shajanje v »Društvenem domu«, skušnje, vaje raznih gibov in — poklonov, originalne stvari, »Ljubavnii tefe-fon«, harmonika — in pa najpikantneje: razhajanje pozno po noči. Tisto skrivnostno šuš-ljanje med potoma, blaženo cmokanje in ta-jinstveno vršenje po malomengeškem grmovju. — Po jako gostjh prireditvah pa veselja-čenje, popivanje in prepevanje ter plesanje v gostilni. Tu se pije, da teče od miz, pleše, da se kadi — sam mlad svet, brez nadzorstva — rajsko! Kaj ga briga resnost življenja, nesrečna domovina, narodnost — samo da včselo je! Posledice? Nič hudega, do sedaj samo pet živih štruc! — Vse to pa pod patronanco gospoda društvenega predsednika, strogega abstinenta, nežnoličnega oboževanca in obo-ževatelja vsega lepega spola brez grdih mo-zolov, — pa saj se menda kaj poznata, gospod Kalan! Ta vam zna — vse kar kdo hoče — nekatera dekleta kar brenče — on pa ima za vse zdravila. Pa v Mengšu se radi tega nihče ne zgraža (le uboge mamice tarnajo v velikih skrbeh za svoje nedolžnosti), »pa kaj se hoče, gospodu se ne sme zameriti«. — Gospod Kalan, tu bi bilo za vas hvaležnega dela dovolj!
Iz Poljan- (Delitev posestev-) Tu pri nas v Poljanah in sploh v Poljanski dolini ni veleposestev kakor drugod, ki bi prišla tako v poštev kakor se misli to po drugih krajih. Edino posestvo, kar bi bilo primerno in pametno, da bi se razdelilo ali razprodalo, je v Poljanah farovško in cerkveno posestvo. Ta župnijski grunt je eden najlepših in največjih v Poljanah- Na njem bi štiri družine, ki bi ga same obdelovale, prav lahko in dobro živele. Sedanji župnik, star mož, ima večinoma tega posestva oddanega v najem- Tedaj ga drugi obdelujejo- In čemu to? Posestvo se naj razproda in iz izkupička naj ima prihodnji in vsak naslednji župnik v denarjih dohodke- Kajti težko, da bi se še kedaj kak župnik intenzivneje pečal s kmetijstvom, ker to tudi ni njegov poklic, ampak bo oddajal v najem- Pri tem pa zemlja zgubiva na vrednosti, ker navadno menja vsako leto svojega obdelovalca- Zemlja ne donaša tega kakor, ko bi imela stalnega gospodarja- Vse govori zato, da se razdeli ali razproda. Travnik pod vasjo Vozare — bi dobila ali odkupila občina, da bi imela svet in prostor v potrebi kake stavbe- Ta prostor bi služil za stavbišče, posebno, ko ni tu v Poljanah nobenega stavbišča, ali je pa v rokah samih klišmanov, da nobeden nič ne proda in se vas tudi nič ne širi. Vsak pameten človek mora temu pritrditi, da se cerkvena posestva
razdele, oziroma razprodajo- Le nekaj malega se naj obdrži, kar je neobhodno potrebnega okrog župnišča, z» kaki dve govedi rediti- Tako tu in povsod-
Kako se v Stari Oseliei utrjuje patrijo-tizem in narodna zavednost- Po vsem kraljestvu SHS se je rojstni dan našega prvega domačega vladarja praznoval kar najbolj slovesno- Pred vsem so se povsod darovale slovesne sv- maše, katerih se je udeležila med drugim tudi šolska mladina. Naš naraščaj je naša bodočnost- Potrebno je, da se ga vzgoji v strogo narodnem duhu- A našemu 1 »dušnemu pastirju«, znanemu šustercijancu in avstrofilu Soukupu je vse to deveta briga-Iz sovraštva do Srbov — ker so menda po njegovem mnenju krivoverci — se je raje uprl ukazu svojega škofa ter je imel 12- julija ob 7- zjutraj navadno mašo v čast sv- Mohorju in Fortunatu! Ce omalovažuje ukaze svoje predpostavljene cerkvene gosposke, je to sicer njegova in cerkvenih oblasti stvar-Nekaj nečuvenega pa je, ako si upa s svojo nelojalnostjo briskirati svojega kralja- Naravnost veleizdajalsko lice zadobi cela zadeva, ako se upošteva, da je leta 1914. denuncl-ral okrajnemu glavarju tukajšnjega učitelja, ker se ni udeležil na rojstni dan. avstrijskega cesarja sv- maše. (Učitelj je bil takrat ravno doma na 3dnevnem dopustu, ki ga je dobil vsled družinskega dogodka)- Denunci-ral je njega in njegovo ženo tudi srbofil-stva in le razsodnosti okrajnega glavarja g- Šitnika se imata zahvaliti, da ju niso zadele posledice denuncijacije- Kaj pa je leta 1914 čakalo erbofilstva obdolžene osebe, zlasti še vojake, vemo vsi! Značilno je tudi, da je g- Soukup prepovedal v cerkvi peti »Lepa naša domovina«, češ, da se te pesmi ne bo pelo v cerkvi, dokler bo on tam župnikoval-Ni čudno tedaj, ako priprosti ljudje pravijo, da ni nobene vlade ter da nimamo nobenega vladarja- Zato vprašamo državno oblast: Ali se bo pustilo take elemente še nadalje mirno »pastirovati« in »vzgajati« jugoslovanske državljane?! Pazite, da ne pride do druge Vinice!
Iz Žužemberka. Znani denuncijant in ho-norirani konfident bivše avstrijske vlade in odsiovljeni žužemberški župan Vehovec, ki pa kljub temu uživa neverjetno zaščito pri klerikalnem delu vlade in novomeškem glavarstvu, je tukajšnjega davčnega nadupravitelja Gustava Kernca ovadil svoječasno s sledečo ovadbo: »Slavno c. kr. okrajno glavarstvo v Rudolfovem. V znak radosti ob zavzetju Prze-mysla in Lvova razobesilo je tukajšnje županstvo c es a r s k o in narodno zastavo. Temu zgledu so se pridružili nekateri privatniki in vsi c. kr. uradi: sodnija, orožništvo in šola. Nj pa razobesil zastave c. kr. davčni urad, kateremu načeluje upravitelj G. Kernc. Ker je ta čim od strani c. kr. davkarije nepatrijoti-čen in ker je to na tukajšnje prebivalstvo zelo slabo vplivalo, čuti se podpisano županstvo dolžno to zadevo naznaniti. Županstvo v Žužemberku, dne 4. julija 1915. — Župan Vehovec, m. p.« In ko je takega župana-denun-cijanta pozval svoječani odbor Narodnega Vječa, da naj se prostovoljno umakne, je takratni poverjenik za notranje zadeve zažugal odborovemu predsedniku s kazenskim zakonom, glavar države SHS. dr. Vončina pa je prihitel v Žužemberk, da pri kritični občinski seji za avstrijskega denuncijanta agitira. To je tudi kos vinicizma! In vendar se tega denuncijanta še vedno na vse strani protežira in drži se ga še dalje kot načelnika cestnemu odboru in zdravstvenemu zastopu ter krajnemu šolskemu svetu! To so neverjetne razmere! Vidi se, da Šusterčilianizem vlada še naprej pri nas, koder imajo klerikalci besedo, samo da v drugi bolj pohinavljeni izdaji. Prosimo uredništvo, da opozori načelstvo stranke JDS. na ta dejstva!
Iz Ajdovca pri Žužemberku. Naš župan, ki je brat slaboglasnega žužemberskega kaplana Gnidovca, zaljubljenca v Habsburgov-ce in ki piha kot srdita mačka na Srbe ter
misli, fla se bo h« ta način v Ju£<?sfavij! prikopal do župnijskega stolca v Žužemberku in na katerega mi Ajdovčani kot svojega soro-jaka nismo prav nič ponosni, je prejel 1. 1918 od številnih posestnikov naročila za dobavo cementa. Vsak mu je moral' odšteti predplačilo 40 K. Cementa pa nobeden njih še do danes ni prejel, denarja pa tudi ni vrnil. Je pač pravi pristni iušteršičjanski župan in kmečki prijatelj ter pristen in veren drug svojemu gori navedenemu bratu, ki sta si vsak na svoj način drug drugega vredna. Vreden je pa tudi spodenega žužeraberskega Vehovca. Ta naš župan je pod Avstrijo pridno delal težave našim takratnim vojakom pri dopustih, jih na vse strani izkoriščal in se tedaj kot javen činitelj, kakor pravijo, kompromitiral. Mi ga tukaj javno pozivamo, da vsem prizadetim nemudoma vrne denar, ker bi bili sicer prisiljeni nastopiti sodno pot, pri čemur bi se morda kaj lahko znalo izkazati, da bo tudi drž. pravdniku treba ga vzeti v delo. In take ljudi ceni naš župnik Zust ter nima niti besedice craje zanje, medtem ko preganja poštene občane, ki so pristaši demokratske stranke in ki berejo »Domovino«. Znano nam je tudi, da je sopodpisoval ©vadbe pod Avstrijo na razne oblasti ter z njimi spravljal družinske očete v vojaško službo. Mi opozarjamo vlado na tega konfi-denta in manipulanta s cementom, zlasti pa opozarjamo demokratsko stranko, da ga treba nemudoma odstraniti z njegovega županskega mesta. Torej t- župan sem z denarjem, še raje pa bi imeli cement! Demokratska stranka ozir. njen odbor v Žužemberku, je kakor čujemo, V svoji pravi vnemi za kmet-sko prebivalstvo v resnici! preskrbela večjo množino cementa brez vsakega vinarja na-plačila. — Kmečke zveze znajo ti ljudje snovati, da bi pa v resnici za kmeta kaj storili, o tem pa ni govora. Zato se bomo mi Ajdovčani pridno oprijemali naše defrnokratske stranke, o kateri smo se prepričali, da bomo pri njej najbolj preskrbljeni in o kateri vemo, da vere ne zlorablja v politične svrhe, marveč jo spoštuje, kakor tudi spoštuje versko prepričanje posameznika. Ponavljamo zahtevo, da se našega župana spodi z županskega mesta. Prosimo uredništvo, da potom načelstva t* stranke predloži to stvar na pristojno mesto. Ce njegov brat kaplan sme streljati kozle po Žužemberku in Dvoru in preje St. Vidu, naj ne misli, da jih bo smel tudi on še naprg v naši občini. (Se bo zgodilo. Ured.)
Iz Trebelnega. Draga »Domovina«! Naš kaplan te hvali v cerkvi in po domeh, seveda po svoje, zato zasluži, da se mu tudi li zahvališ in opišeš nekoliko njegovo delovanj«. Navado ima, da se prav v vsako reč meša. Tako je obč. slugi odsvetoval dobro službo drugje, češ, naj prevzame doma tajništvo po odstopu prejšnjega, da bo mu že on pomagal uradovati. Tako imamo srečni Trebeljanl ne le pravega župana, ampak tudi tajnika samo na papirju. Razume se, da smo takih razmer do grla siti In težko pričakujemo novih volitev. Seveda se tudi on nanje skrbno pripravlja in zato je ustanovil kot tretjo še žensko »Družbo«. Fantovska je vsa prisiljena, pa tudi dekliška z malo izjemami. Za žene se deselefja nobeneden ni brigal, tu-ffi v vojnem času ne, ko so bile zadosti potrebne pomoči in tolažbe. Toda sedaj se ne gre za duše, temveč ea glasove pri volitvah in zato je skakal sem in tja po vaseh in, zbiral »Družbo« vse od kraja kakor beremo v evangelju: kruljeve in slepe, gluhe in muta-ste. Kot dekle je bila zbrisana, ako Te pila s fantom v oštariji ali kaj drugega naredila, toda kot žena ali vdova bo dobra vsaka, samo da bo dala glas za staro kler. stranko in pomagala do veljave spet tistim vodnikom občine, ki so nas s pomočjo modrega župana vsa vojna leta odirali. Pametnim možakarjem to ni prav in pravijo ženam: »Ce se boš v farovžu vpisala, te ni treba več domov!« Ali kar ne doseže prlžnlca ln spovednica, na-
pravijo laž, zvijača fri sila. Ze otroke vpisuje v svoj vrtec brez dovoljenja starišev in če se katera 141etna deklica ne da vpisati v »Družbo«, jo sramoti očitno in primerja živim mrličem itd. tako da je treba precej korajže tisti, ki pozna njegove zvijače, da se mu upre. Pravilnik pravi, da se ne sme nobenega siliti v »Družbo«, ah' so pri nas hiše, kjer ni vse vpisano, zaznamovane kot kužne. Njemu ni nič scfvraštvo, ki ga seje med zakonci in sosedi, samo da doseže svoj namen. Vse tiste, ki ne trobijo v njegov rog, jih ima za garjeve ovce, pobeljene grobove in vse drugo, samo za poštene ljudi ne in vendar pošiljamo otroke k njegovim uram zato, da bi se učili krščanskega nauka in gremo v cerkev, da bi poslušali božjo besedo, ne pa politiko in zmerjanje. Kaj bo tak vodnik naših otrok in »Družb«, ki še sam nase in na svoje besede ne zna paziti. Saj še tisto narobe opravi, kar si sam zmisli v svoji trmi. Pametne možje preganja kot nevarne hujskače, jih zmerja z barabami in obeta zapor, katerega se pa ti prav nič ne bojijo, ker dobro vedo, da niso nič slabega zakrivili. Pravi tudi, da kdor Je s hujskači prijatelj, tega bo> spravil k vojakom, čeprav ni potrjen. Neki gospodar, na katerega ima posebno piko, ker ne misli kakor ob, je že moral v Lubljano, odkoder so ga spustili domov kot invalida. Za takega po kaplanovem mnenju ni greh, če bi se ga tudi po sili v kraj spravilo. Njegovi pristaši, čeprav samo na videz in po sili, smejo biti doma prosti, Če so tudi še pod vojaško dolžnostjo. To je seveda tista pohvaljena krščanska pravičnost na koncu jezika. Na misel nam pride tudi lanski božični dan, prvi v Jugoslaviji, ko je pridigoval, da naj se vse po-skrije, če bi prišel komisijonar po živež. Seveda on ni dal že dve leti birskega žita, a ga isti zaraditega ni naznanil, čeravno ima ▼ farovžu prosto hrano in je brez družine. Seveda vrana vrani oči ne izkljuje. Namesto da se • toliko briga za klerikalno nadvlado, naj bi raje ljudem pojasnil1 naše nove državne razmere, da ne bodo ljudje še vedno vpraševali, kam bomo Spadali in kako bo pod Srbi, ki se zmiraj vojskujejo, kako je slabo sedaj in če bo kaj z »Jugoslavijo« itd. Zeli si menda nazaj starih časov, pod svete avstrijske cesarje. Pravi tudi, da smo brezverci, če kaj drugega beremo kakor klerikalne časopise, zmerja nas z barabami in hujskači, ter bi posebno nekatere rad spravil kamor bi že bilo. Veselil se je že proti ljudem, da bodo že videli, kako se bo godilo »hujskačem«, a žal, »hujskači« so trdni gospodarji: in ne mislijo prodati gruntov radi njega, ker so bili prej na Trebelnem kakor on in bodo tudi delj časa kakor on, čeravno se ga ne moremo znebiti. Sedaj ob birmi se je menda pri sprejemu s paradnimi konji tako prikupil, da ga nam mislijo pustiti za pokoro, katere pa nismo zaslužili. Mi spoštujemo duhovski stan in duhovnike, a tega kaplana ne moremo, ako se ne poboljša. Ce je pa res tako vnet za naše dušno zveličanje, naj pa sam tako živi, da nam bode dajal dober zgled, naj bo doma in v cerkvi, da ga ne bo treba s krstom čakati v zimskem času cel popoldan do trde noči, medtem ko se oh kje gosti ali vasuje. Njegovo ljubezen smo morali tudi občutiti ob birmi, ko nismo smeli po svojem izbrati otrokom botrov, ako so bili v njegovi domišljiji liberalci. Otroke nam sramoti in stra-huje tako, da se samo lažejo, ker aii ne tipajo iz strahu resnice govoriti. Ženske se kar tresejo kadar nad njimi vpije, kakor bi ne bil pri zdravi pameti. Možje pa ga ne maramo, ker nam hoče v teh dragih časih naprtiti stroške za nepotrebni! »Društveni dom« in ker nam hoče, čeprav bolj prikrito, županovati. Hlapce in dekle prestavljat in občino koman-dirat bomo zrfali tudi brez njega, zato naj le gre.
Iz novomeške okolice. Tu je večalimenj merodajen še vedno znani oča Stembur, ki pa spad£ brezdvomno že davno med staro šaro. Da je temu res tako, naj služi v dokaz
dejstvo, da je do predkratkim še vedno držal v svoji gostilni, ki je vendar javen lokal, slike Habsburgovcev in one od »unsere Kriegs-fiihrer«. Prišla pa je konjska komisija, ki tega ni mogla trpeti in je odstranila vso to Stemburjevo šaro na veliko njegovo jezo in na še večjo matere Štemburke kot rojene Ko-čevarice. Toda komisija ga je po svoje od-škodovala s tem, da mu je v nadomestilo poslala sliko prestolonaslednika Aleksandra. Tako smo v našem kandijskem prvem lokalu prišli do regentove slike. — Upamo da Aleksandrova slika ne bo škodila Stembur j eve-mu zdravju in da bodo Habsburgovci in »unsere Kriegsfiihrer« zastonj čakali lepo zloženi za omarami in posteljami, da zopet zavzamejo stara mesta. Posebno je v čislih in je nanjo ponosen Stembur slika predstavljajoča znano deputacijo ob nastopu vlade cesarja Karla, koder se vidi zadnjič (namreč oča Stembur) v svoji stari slavi. In te slike so prenašali in se nič nad njimi spodtikali redka tista gospoda, ki še zahaja v ta avstrijski lokal. To je seveda naš glavar in nekaj dnlge gospode, ki naj bi se raie nekoliko bolj posvetila organizatoričnemu 'delu naše stranke, ki spi nevzdramno spanje v naši okolici, ker ti mladi gospodje raje prazna slamo mlatijo pri Stembur ju. Novomeška oko-, lica bo kmalu v organizatoričnem pogledu za našo stranko zadnja. Gospodje, otresite se že vendar Važega Stemburja in jdite na delo za strankino organizacijo!
I z Lužarjev pri Vel- Laščah- Pri nai j® članov 122 organiziranih t J. D- S. ne pa 60,, kakor se je zadnjič pomotoma poročalo-Je pa tudi pri na« ša precej Sustersičevih, ki so precej poparjeni- Zaljujejo za Korlom (pa ne Zajčevim)- Iz vsega njihovega obnašanja se jim pozna kako jim je neprijetno, da so z Avstrijo vred poraženi- Kako so obetali zmago Avstriji, kako so pomagali rekvirirati, (n- pr- kako oblastno je hodil po hlevih Mu-hič in strigel živino in Gruden po kleteh),kako so priporočali vojno posojilo, kako pomagali zbirati staro železje in cunj«. Pa rse vkup ni nič pomagalo- Je šlo vseene proti vragu, č® je bilo prav tudi kaj »žegna« vm$. Človeka oblije kurja polt, ko pomisli nazaj, v kakšnem stanju smo bili- Pisec teh vrstic je bil dostikrat v skrbeh, da bi mu ne izpihnili duše pred časom, ker je čutila sk> vansko- Sam je bil prišel vohunu v roke-Tam v Društvenem demu v skladišču v Vel-Laščah ga je obdeloval- Grozil mu je, da ga naznani, ker je na sumu, da je Srbofil- Pravil je, da je dobil nalog do tega posla od deželnega odbora samega. Kdo je bil podal pokojnemu dež- odboru naslove teh vohunskih pomagačev, za enkrat zamolčimo. Gnjev prime človeka, ko pomisli, ne tiste, največje po-magače Avstrije, ki so nosili zvonec in se posmehovali narodno čutečemu kot sanjaču, ki se mu ne bodo nikoli spolnile njegove želje- In taki naj bi bili r naši Jugoslaviji nedotakljivi in bi zopet po vetru obračali plašč! Vnaši občini so dobili fantje na neki ženitnl-ni od ženina običajni »tolar« v znesku 150 K-Iz tega zneska bodo naročili »Domovino< kolikor iztisov bo to plačalo- Posnemanja vredno! Čast fantom!
Iz Sodražice- Sustercijanski župnik Traven, ki še vedno službuje tu v Sodraiici, se je te dni domislil, da bo praznoval prihodnjo nedeljo 251etnieo kar je postal mašnik-Hotel bi namreč rad prešteti svoje somišljenike, to je take, ki še vedno zdihujejo po ranjki Avstriji. Najlepše je pa še to, da sam bobna skupaj ljudi in jih uči, kako naj proslave njega, zaslužnega avstrijskega patri-jota- Mi bi proti proslavi zavednega jugoslovanskega duhovnika ne imeli prav nič, da se pa slavi takega žalostnega junaka, ki ima le zasluge za mačeho Avstrijo, proti temu mora biti vsak zaveden, Jugoslovan. Kadar se je šlo za proslavo Vidovega dne in rojstnega dne našega kralja, takrat se ta mož ni prav nič ogreval, da — niti zastave ni izobesit Tak protidržarni strup mora ii ust
i -- 5
i« sred« proč! Dovolj »i i* Uatopal gflkFr,
pokoro naj ffre delat tja, kamor so odšli njemu enaki- — Tukajšni »Orel« že sjiet kaže, kakšna je njegova prava naloga, namreč, da dela fctafažo razupitim šustercijancem, slova-nožrcem- Ali tako umevajo »Orli« narodno delo?! Bolje je, da Zginejo s svojimi žalostnimi roditelji vred-
Jugoslovanska.
Na noge, bratje, družbai mil®, .„.,. aasijal veliki j a dan: stoletna sužnost j a minila, verig je prost Jugoslovan!
Med nami mini mržnja vsaka, uaj sloga sveta nas krepi, 6aj ista kri se v nas pretaka in ista vera v nas živi
O, Jugoslavija, naia mati, ti si združila nas trdno. Slovenci, Srbi In Hrvati, mi vsi te ljubimo srčno!
T blaginjo skupni domovini podajmo k delu si roke, Klasovi naši, naši čini, Baj Jugoslavijo slave!
Okna! Nabel.
Pomoč pogorelcem.
Odpri srce, odpri roke, Otiraj feratoreke solze, Sirotam olajšuj gorje!
SI lami besedami se obrača podpisani ei* bor do vseh, ki so dobre volje-
Grozni požar v Zagradcu 8. t- ta. je uničil 85 poslopij, pohištvo in obleko, »troje in orodje, krmo in živila, drva in steljo, več goved in prašičev, mnogim tudi denar- Do 200 ljudi jo brez strehe- Večina nimajo kaj dejati v usta, niti kaj obleči- Kakor brez uma tavajo okrog in strme r edini preostanek: črno grobljo in kup pepela- Premožni ljudje postali so t hipu največji reveži — berači-Nemogoče je podati natančno sliko strašne bede-	,
A le-ta postaja vaak dan večja Polagoma »e dramijo iz obupne omotico in bi delali, da si iz razvalin postavijo zopet dom- In sedaj se še le prar zavedajo, kaki siromaki so. Nima deske, da bi si pokril vsaj prostorček za posteljo- Pa kje dobiti posteljo, saj niti malo slame nima. Tudi žeblja nima, da bi jo pribil- Kje pa je kladivo, klešče?! Treba jesti- Kaj naj dene v lonao, Tudi lonca ni, niti žlice » • • Kamor pogleda — nič, kamor posege — vse praeno in golo- Le črne stene s praznimi okni zijajo r tO kakor velikanska mrtvaška glava. Kdor vse to vidi in ima človeško srce v prsih, ne more ostati tri-
Pesnik pravi:
Za vse je svet dovolj bogat, In srečni vsi bi bili, Ko kruh delil bi z bratom bral 8 prav srčnimi čutili.
Id kje treba iskati več srčnih čutil? Saj se ee Stari Slovani imeli svojega Radegosta-Ia kdor je prečital gorenjo sliko nesreče In bede, mu ni treba še posebnega trkanja.
Da se olajša posredovanje med srečnimi in nesrečnimi, in da se milodare pravično razdeli, se je sestavil pomožni odbor, ki »prejema darove r ta namen- Babi se vsega-Dvakrat da> kdor hitro da- Prosimo iskrene-
Pomožni odbor za zagraške pogorele« v Žalni, dne 16. julija 1919-
Zavarovalni«« za govejo živiae začM poslovati t Sloveniji t novi Da letom-
Dva breamesna dnera na teden. Ker se
je med vojno število živine zelo zmanjkalo, a na dobavo živine od zunaj še ni kmalu misliti, namerava naš prehranjevalni minister vpeljati dva brezmesna dneva na teden. (Večina ljubljanskih rodbin ima «e davno eele brezmesne tedne in meseee, ker ne zmagujejo tako visokih mesnih een-)
I omenjava blaga med Jugoslavijo in Romunijo- Med obema vladama se je sklenil dogovor glede izmenjave neobhodno potrebnega blaga- Jugoslavija bo dobavila Roma-niji veliko množino koruze in drugih živil-Tovarno zrakoplovov aa Jugoslavijo ustanovi veliko angleško tovarniško podjetje v Novem Sadu.
Prepovedan wv«a Sarine- Nai ministrski 8vet je prepovedal iaroa konj in rogate Sivin*
Nori bankerei, ki se bodo zamenjali »a krone, bo že prispeli ia Parisa r Beograd
Raadeliter birle a^stre - »grške trgor-ske mornar!•• se izvrši tako, da dobi naša država 20% vseh ladij in celo obalno plovbo v Dalmaciji.
Kranjska indastrijska drušba r italijAa-sfeih rokah. Večino delnie te družbe, ki ima plarže in torarae na Jesenicah in Barkor-Ijah, so pokupili Italijani, ki hi radi obrat ustavili- Pri tem bo pač imela kaj govoriti tudi naša vlada-
Trgovina in industrija.
Vrednost avstrijske krone r Švici je Sopet padla vsled neugodnih mirovnih pogojev Nemški Avstriji- Za 6 kron se plačuje 1 frank.
Politične vesti
Naredne predetamištre edgodene. Nai parlament je prekinil zasedanje aa tri tedne-
Dr- Korošee in Gostilničar odstopila-
Med ministrskim podpredsednikom dr. Korošcem in ministrskim predsednikom Proti-čem je prišlo baje aaradi eocijalistično starke do ostrega spora, vsled česar sta odstopila dr- Korošeo in minister Gostinčar- Po vsestranskem razgovoru med Protičem in dr-Korošcem sta dr- Korošec ih Gostilničar preklicala odstop ter so že isti dan zOpet udeležila seje ministrskega sveia.
Agrarna reforma. Nedavno je bila pri regentu Aleksandru večja deputaeija kme-tor zgladi agrarne reforme- Regent j® izja-ril, da je dal srojo kraljersko besedo, da ee agrarna reforma prarično reži- Njegova beseda velja in so ne da pri tem nič izpreme niti-
Naše severne meje. Iz mirovnih predlogov, ki so bili izročeni r Parizu Nemški Avstriji, so aa nas ražne določbe glede naših severnih mej- Na Koroškem bo ljudsko gla-soranje e pripadnosti dežele r dveh oddelkih- Prvi oddelek bo segal od grebenov Karavank do Rožeka, potem po sredi Vrbskega jezera, po Jezerniei (Glanfurt), Glini in Krki, drugi del pa severno te črte do demar-kacije- Najprej se bo glasovalo v tom delu, ia sicer tri meaeca potenj, ko stopi v veljavo mirovna pogodba- Glasovalo so bo po okrajih, ne po občinah. Ako izpade glasovanja v prilog Nemški Avstriji, tedaj pripade tudi drugi del Nemški Avstriji brez glasovanja. Ako pa so odloči južni del za Jugoslavijo, tedaj bo tri tedne nato tudi r severnem delu glasovanje- Za vsak del so ustanovi posebna glasovalna komisija, r katri bo poleg zastopnikov velesil v južnem delu jugoslovanski, v severnem delu pa nemško - avstrijski zastopnik- — Glede mejne erte na Štajerskem j® mirovna konferenca odklonila vse ugovore in zahteve Nemške Arstrije- Na Štajerskem nam torej ostani meja tako, kakor jo držimo zasedene.
Mirovni pegoji za Avstrijo- Najprej so t pogodbi določene meje napram Madžarski in Cehoslovaški- Med Madžarsko in Cehoslovaško je mostišče na desbem bregu Donave južno Bratislave (Požun)- Nemško - avstrijska armada bo smela šteti največ 30-000 »až a častniki xrad. Armada se bo smela
Sestavljati fe iz prostovoljcev. Gle3e ebaove in odškodnine je določeno, da je Avstrija s svojimi zavezniki odgovorna za vsako škodo in izgubo, ki jo je katera zaveznih ali pridruženih držav (t-j- Jugosl.) trpela vsled vojne, katero je vsilila s svojim napadom Av* »trije., ozir- k-ateri njenih zaveznikov (to velja za odškodnino naši Koroški!) Škodo bo dognala posebna komisija, ki bo škertlo sporočila Nemški Avstriji najpozneje do 1. maja 1921- Vse države, ki so nastale iz bivše avstro - ogrske monarhije bodo morale prevze-ti primeren del arstrijskega državnega dolga iz predvojnega Časa- Za vojne dolgove pa nimajo te države nikakih obveznosti, pae pa jih ima Nemška Avstrija- Povračila i« poprave bo Nemška Avstrija plačevala r tridesetih letih- Do poravnavo se stavi hipoteka na vso državno imetje in na državne dohodke. Bankoveo morajo vse nanovo nastal« države tekom dveh mesecev žigosati in jik tekom 12 mesecev zamenjati aa lasten denar. Avstro - ogrska banka se mora takoj likvidirati- Češki koridor med Bratislavo i« Reko so deli r dve črti- Prva poteka od Bratislave čez Sopronj po nemško avstrijske« ozemlju na Pragersko, druga pa po samem ogrskem ozemlju proti Pragerekemu- -- Za-padni del Ogrske ® Sopronjem in Neaider-skim jezerom dobi Nemška Arstrija. — Proti tem pogojem ima Arstrija pravice rr desetih dnevih ugovarjati-
Nemška Avstrija mora dati Srbiji »ivisre-Glasom mirovnih pogojev mora oddati Nemška Arstrija Srbiji in Romuniji: 6600 molznih krav, 2000 mlade govedi, 8000 telet, 2000 plemenske živine in 100 bikov-
Tudi Vatikan proti Jugoslaviji- Tatika« je imenoral za škofa r Djakovem (naslednik Strossmajerja) kanonika Aksamoviča, ne da bi bil poprej obvestil vlado kraljevine SHS. Tudi hoče Rim, da so novi škof.posveti na Dunaju. Ta prikrita sovražnost papeževe stolice proti naši državi zna imeti še velike posledice-
Plemstvo aa Nemškem odpravljeno«-
Nemška narodna skupščina je odpravila plemstvo in vso častne naslove- Predlog aa odpravo smrtne kazni in za popolno lpčitev cerkve od države pa je bil odklonjen.
Francozi bo nezadovoljni s svojo vlade-Francoska zbornica je izrekla Clomoneean-jevemu ministrstvu nezaupnico, ker se cene niso znižale, kakor v Belgiji in ha Angleškem, temuč še neprestano rasejo-
Na Francoskem in Angleškem niso stavkali- Za dan 20- in 21. i. m- so vse svetovne delavske organizacije napovedale štrajk-Zadnji trenotok pa so na Francoskem in Angleškem štrajk preložili- Splošno stavko so imeli le v Italiji in Nemčiji.
Zbor zaupnikov Jugoslovanske Seme-kratske stranke »oljskega okrožja se vrši
dne 27- t- m- ob pol 9- uri dopoldne v Narodnem domu s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo o političnem položaju (poslane« dr-Vekoslav Kukovec); 2- naše naloge na polju izpopolnitve strankine organizacije v celjskem okrožju (urednik V- Spijidler) ; 3- organizacija kmetijstva v okviru stranke JDS (poroča dr. E. Kalan)'; 4- naše naloge na narodnogospodarskem polju, nujnost intenzivne soudeležbe pri delu v kmetijskih organizacijah (podružnicah itd); boj za agrarno reformo itd- (poroča kmet- nadzornik Fr- Go-ričan); 5. naše naloge na polju ljudsko-lz-obraževalnega dela (poroča dr- Aug- Reis" man); 6- trgovsko-obrtna zbornica za Slov-Štajersko; važnost povzdige naše obrti i» trgovine (poroča zadružni tajnik Janko Lei-ničar); 7- slučajnosti.
Novi k- o» Jugoslovanske llemokratstea stranke na Štajerskem sta se ustanovili v Št. J u r j u ob Taboru in v Z e t a 1 a h- Odbor krajevne organizacije v St- Jurju j® sledeči: ^predsednik Lj- Plavšak, podpredsednik
Matevž Ocvirk, tajnik Fr. Košir, blagajnik Ferdo Rosenstein. Odborniki: Mih- Kos, Vinko Nater in Janka Kobale-
V Oplotnici pri Konjicah se je ustanovila krajevna organizacija JDS, Za predsednika je bil izvoljen kolar. mojster Fr. Petelin-šek. Ostasi odbor je sedeči: Anton Strnad, podpredsednik, Anton Leskovar, tajnik, Josip Stopar, blagajnik, Anton Obrul, Ant. Celcer, Anton Karnc, Josip Seibert, Anton Strnad, Anton Arbeiter, Anton Flor in Simon Perbil.
Vsem kraj. org. JDS. v mariborskem okrožju. V smislu sklepa shoda zaupnikov v Ljubljani, se otvori v Mariboru posebna kmečka pisarna, kjer bo dajal poseben krneo ki strokovnjak brezplačna pojasnila v vseh kmečkih zadevah JDS. Tajniška pisarna daje pojasnila v vseh organizatoričnih in političnih vprašanjih. Istotam se otvori tudi informacijska pisarna, kjer dobijo vsi člani brez plačne pravne nasvete v vseh zadevah, nasvete v šolskih, stanovalnih, službenih zadevah itd. Pisarna začne poslovati takoj po ustanovitvi okrožne organizacije v Mariboru ' na shodu zaupnikov celega okrožja začetkom avgusta. Zaupnike, ki jih bodo posamezne kraj. org. tekom julija izvolile, je treba prijaviti strankinemu načelstvu v Ljubljano in poslancu Voglarju v Maribor, ki bo vse prijavljene zaupnike začetkom avgusta sklical v Maribor. Do takrat se dajajo vsa potrebna pojasnila članom pismeno.
Petrov dan v Ljubljani je dal za invalide čez 30-000 K, poprej Vidov dan pa 22-000 K.
Srbski maturanti v Sloveniji- Pretečeni teden je prišlo v Ljubljano 300 srbskih dijakov in 30 dijakinj s profesorji in profesoricami- Iz Ljubljane so delali izlete na Vrhni ko in Bled ter bili povsod prisrčno sprejeti in pogoščeni. V četrtek so se vrnili v Beo grad.
Kranjska hranilnica v slovenskih rokah
Ta najmočnejša trdnjava kranjskega nem-štva je prešla v slovenske roke- Sprejeti so bili novi člani in izvoljen nov odbor- Na predlog JDS so postali člani sledeči njeni pristaši: Jos- Matjan, posestnik v Vižmarjih; Ivan Bricelj ml-, posestnik in pleskar v Šte-panji vasi; Ivan Grad, posestnik v Beriče vem; Ferdo Tomazin, posestnik v Šmartnem pri Litiji; Ivan Taufer, posestnik v Zagorju; Ivan Pucelj, posestnik v Vel. Laščah; Anton Meden, posestnik v Begunjah; Mihael Tomšič, tovarnar na Vrhniki; Jos- Lapajne, nadučitelj v Cerkljah; dr- Ivan Jenko, pri-marij; Anton Nagode, sodni svetnik; Jos-Breznik, profesor; dr. Jos. Lavrenčič, odvetnik; Jos- Turk, posestnik; Vovk Ivan, trgovec; Ferdo Acceto, stavbenik; Ljud-Mlakar, železniški poduradnik; dr- Vladimir Ravnihar, odvetnik in poverjenik, vsi v Ljubljani- S padcem tega denarnega zavoda, j je nemška moč na Kranjskem za vedno pokopana- Slovenska zaslepljenost in staroko-pitnost je postavila Nemcem to trdnjavo, ki je s slovenskim denarjem zdrževala vse nemške postojanke, podpirala bogato vse, kar se je borilo proti Slovencem.
Okrajne šolske nadzornike — tako nam piše učitelj-veteran—si odslej voli učiteljstvo samo- To je dobro in pravično, kajti učiteljstvo samo ve, koga naj izmed sebe priporoči za svojega predstojnika in svetovalca- Seveda je treba biti ob teh priporočilih oziroma volitvah previdnim. Le sposobni, značajni, čili, delavni ljudje naj bodo učiteljski nadzorniki. Torej ne taki, ki so omahljivi, ki bi zdaj celo iz slomškarije prestopili k naprednim tovarišem za — skledo leče! In naravno: ogibati se je tudi takih, ki so iz narodno-n-apredne stranke utekli v »slomškarijo«, ko jim je »kazalo«- Torej, gospodje učitelji, pozor! Kakor si boste postlali, tako boste ležali!
Nove šole- V Novem mestu se otvori jeseni dveletna trgovska šola s pripravljalnim tečajem- — V Tržiču se ustanovi deška in dekliška meščanska šola- Tudi v
Ptuju in Ribnici n* Dolenjskem
ustanovita meščanski šoli, ako s« zaveže okraj, ozir- občina za zdrževanje poslopja in za kritje stvarnih potrebščin. V M a r i b o ru se preurede meščanske šole- Višji šolski svet je že razpisal 30 služb ravnateljev, stro kovnih učiteljev in učiteljic za meščanske šole- Gimnaziji v Ptuju in Celju se skora; gotovo preosnujete v realni gimnaziji-
Gorenja vas v Poljanski dolini. V nedeljo 27- julija t- 1- od 14. ure (to je od 2- popoldne) dalje se vrši v društvenem prostoru Narodne čitalnice, v Lojzevi hiši št- 5, vpisovanje članov- Tem potom se vabijo vsi na-rodnozavedni Poljanci, da pridejo imenovani čas k vpisovanju, da tako postanejo člani naše prepotrebne Narodne čitalnice- Pravico postati član ima vsakdo moškega ali žen skega spola, ki je dopolnil 15. leto, s pridržkom, da ne sme pripadati nobenemu nam nasprotnemu društvu- Glejmo in skrbimo, da bo število naših članov močno in visoko, da bo naša čitalnica kos vsem intrigam in zaprekam, katere imamo pričakovati od nasprotnih društev. Torej le pogumno in brez ozira na levo in desno se zatekajte vsi zavedni Tratarski občani k ognjišču Narodne čitalnice v Gorenji vasi- V nedeljo' na veselo svidenje prvič v društvenem prostoru! Odb,or-	u,-.«)
Šolsko vodstvo na Trebiji je priredilo 12- t. m- cvetličen dan v korist invalidov. Nabiralo- je deset učenk, ki ,so z velikim veseljem in vnemo prodajale cvetk© ter nabrale za tukajšnje razmere prav zadovoljivo vsoto 111 K 72 v, kateri znesek se je odposlal za določen namen- Hvala darovalcem in pridnim nabiralkam!
Državna posredovalnica za delo v Ljub ljani naznanja, da je za enkrat ustavila vsa transporte delavcev izven ozemlja Slovenije, torej tudi rudarjev v Vojvodino-
V	Kočevju se otvori jeseni na zavodu usmiljenk enoletna kmetijska gospodinjska šola pod nadzorstvom poverjeništva za kmetijstvo-
V	italijanskem vjetništvu j® umrl Jože Z g o n q iz Cente pri Robu- Pokojni je bil eden najboljših mladeničev cele okolice in svojim težko prizadetim starišem r veliko oporo- — To prežalostno vest je starišem pokojnega naznanil Ignacij Javoršek, doma iz Domžal, sedaj v Brindissi v Italiji-
Gimnazija v Velikovcu. »Korošec« poroča, da se namerava s prihodnjim šolskim letom otvoriti v Velikovcu prvi gimnazijski razred-
V	Velikovcu se je ustanovila Narodna Čitalnica.
V	Grebinju na Koroškem se je- ustanovila »Narodna in šolska čitalnica«, ki prosi rodoljube širom Slovenije, naj ji podarijo kakršnekoli slovenske knjige. Knjige se naj pošljejo na: »Krajevni narodni odbor v Grebinju«-
V	Beljaku so odprli Italijani več trgovin, kjer prodajajo živila, kakor oljo, riž, makarone itd-, toda cene so dosti višje kot v Celovcu- Italijani prodajajo n- pr- rastlinsko mast po 29 K, dočim je v Celovcu po 24 K.
Hrastnik. Kakor čujemo, je od okrajnega glavarstva poslani inženir izjavil, da se mora poslopje dekliške šole nemudoma izprazniti, ker je nevarnost, da se stavba zruši. Poklicani faktorji so seveda pripravljeni tej zahtevi ustreči ter že tudi premišljujejo, kje dobiti nove prostore. Vse lepo, toda zdi se mi, da bomo davkoplačevalci malo preveč naenkrat udarjeni in to docela po nedolžnem. Znano je namreč, da se šolsko poslopje podira vsled tega, ker pritiska vanj severno ležeči hrib, kateri se že več let sem znižuje. Kako to, da je ta hrib tisočletja kljuboval nevihtam in potresom, sedaj pa se je začel gibati? Odgovor je lahak: Stara vas Hrastnik, ki je ležala pred stoletji vrh tega hriba, je vsled zemeljskih razpok in plazov, nastalih radi rudniških rovov, že izginila, vse pobočje nad šolo pa je danes tudi že v jazpoklinah in pla-
zovih, a voda, ki prihaja skozi razpok« * tfo-
tianjost, odriva ves hrib od ribniškega potoka, gcfr do Roševe kovačnice. Kdo ie torej kriv, da bo treba kupiti novo šolsko stavbo? Ali morda prapreški in katarinski kmetje? Dasi ti niso nasprotni šoli in zanjo tudi radi žrtvujejo, vendar kličemo poklicanim našim možem: Primite za ušesa židove trboveljskega rudnika, kajti krivi so le ti. Gledali so le, kako bi največ izropali iz naše uboge slovenske žemljice, če pa se po njihovem odhodu podere in sesuje vsa dolina, to jih ni brigalo. Zaradi tega: Pokličite strokovnjake, pa ne rudniških nastavljencev, ki bodo seveda za svojo mavho skrbeli, pokličite od rudnika neodvisne može in tem se naj da prilika preiskati in pogledati načrte podzemeljskih rovov ter zemeljskih skladov, in prihranili bo-dete domačinom dosti tisočakov!
Mariborski gremij trgovcev r slovenskih rokah- Na občnem zboru mariborskega trgovskega gremija je zmagala lista Slovencev in zmernih Nemcev proti samim Nemcem- Za predsednika je bil izvoljen Slovenec Vilko Weixl- Tudi v odboru imajo Slovenca večino-
Švabska afera v Št. II j a še vedno služi
mariborskima listoma »Gospodarju« iu »Straži«, da ostudno sumniči Jugoslovanske demokratsko stranko nekakih zvez a to zadevo, češ, da »časopisi JDS niso niti z be&e-dieo ožigosali Gilčvert — dr- Jeni če v 9 kupčije e Švabi«. — To ja naravnost peklenske obrekovanje- Glavno glasilo JDS je »Domovina« (kar »Slov. Narod« ni) in »Domovinam je že v štev- 28- z dne 11- t- m- dovolj odločne obsodila vsako mešetarenje c arabskimi naseljenci- To vedo prav dobro gg. uredniki t Mariboru, ki dobivajo »Domovino« v zameno- Kako se imenuje vedoma pisati narea* nico?
»Nemška hiša« ▼ Celja je stavljena pol
sekvester-
Knezoškof Jeglič prt regenta* Dne 22.
t- m- je regent Aleksander sprejel ljubljanskega knezoškofa dr. Jegliča v privatni av-dijenci- V Beogradu se mudijo razni višji katoliški cerkveni dostojanstveniki iz cele naše kraljevine, da proučujejo novo cerkve*-no pogodbo z Rimom-
Za Temevšar dobimo Pečuh? Temešvar so srbske oblasti zapustile ter so mesto zasedli Romuni vsled sklepa mirovne konferenc ce. Govori se, da dobi naša država za odškodnino mesto Pečuh-
Delavski nadzorovalni uradi s« ustanove po vseh večjih mestih naše kraljevine, med temi tudi v Ljubljani in Mariboru- Novi uradi bodo nadzorovali industrijska in trgovinska podjetja.
Celovško ozemlje se začasno izprazni-Vrhovni svet petorice v Parizu je sklenil, naprositi Srbijo, (?) da izprazni začasno celovško ozemlje, da se more popolno svobodno izvršiti ljudsko glasovanje- (To bo svoboda za nemško agitacijo in nasilstvo! Op- uredn.)
Za poveljnika ljubljanske polkovne okrožne komande je imenovan polkovnik Aleksa Stojšič-
Naše orožništvo se zviša za 20.000 mož-Vojaške oblasti so dobila navodila za sprejemanje novih orožnikov«
Preiskava na Reki je dognala, da so vse izgrede in nasilstva zakrivili Italijani- Zadržanje francoskih čet je bilo popolnoma neoporečno-
Stavka tiskarjev ▼ Sarajev* še traja.
Sloben časopis ne izide«
Madžarska napada Romunijo« Madžari so napadli ob Tisi Romune s štirimi divizijami, a so bili odbiti. Madžari imajo 4000 mrtvih«	. u -i
Raznoterosti.
* Navada nositi prstane je jako stara in ima svoj izvor na iztoku- Ze Mojzes v starem veku omenja prstan kot znak zvestobe in cerkev Se dandanes blagoslavlja prstane poročnikov, prstan nosijo škofje in tudi papež od prednjih časov prstan, na kojem je vdelana podoba ribe kot začetek sv- Petra, ki je bil ribič- Rimljani pečatili so s prstani važna pisma; za časa Hadrijana rimskega cesarja smoli so ga nositi samo velikaši in senatorji-Znamenit je prstan angleške kraljice Elizabeto, katerega je dala svojemu varovalcu grofu Eseku v obljubo, da mu izpolni vsako željo, kadar jej pošlje prstan in bodo potreboval njene pomoči. Ko je bil kmalu potem grof vržen v ječo, poslal j« prstan kraljici s prošnjo, naj ga reši- Toda pomoči ni bilo od nikoder, grofa so usmrtili- Kneginja, kateri jo izročil prstan, da ga nese kraljici, zatajila
je prstan in hranila ga sebi- Na smrtni postelji še le priznala je svojo pregreho, kar je zvesto kraljico tako užalilo, da je kmalu za
tem umrla-
/
* Ameriško poštenje- Mesečnik >Curen't Historw« govori s ponosno radostjo o ameriškem poštenju in ameriški morali, ki so jo pokazali vojaki in javni delavci za časa svetovne vojne- Članek je poln dokazujočega gradiva- Smrtnih obsodb so izrekli v celi vojni samo dvajset, • a izvršili samo devet-Pred sodišče so jih pozvali samo 12-357, in to samo radi malenkosti, če se je kdo zakasnil, bil pijan, ali kaj takega- Od teh jih je bilo 60% oproščenih- Uradna objava izkazuje samo en slučaj vohunstva- Dezerterjev ni bilo- Edini greh, ki so ga Amerikanci kaj radi storili, je bilo spanje- Je namreč 773 prijavljenih slučajev, kjer so vojake zalotili, da spijo, mesto da vrše službo- Poleg tega je
LiUljauka tali lata
i LiiiiDi
Delniška glavnica , K 15,000.060--Ranrvni fandi. . . K 4,006.900 —
Fodružiice:
v Splita, Celovcu, Trsta, Sarajeva, Gorici, Celja in Maribora.
Sprejema
vloge na knjižice in na tekoči račun.
Nakap ia podaja vseh vrst vredaost-aih papirjev, deviz la valat. Vnev-čevaije knponov, irtrebaaih zastavnih pisem ia obllfacij.
Nakazila in kreditna pisma.
Borzna naročila. PF* Promese k vsakemu žrebanju.
HF* Posojila "91 na vrednostne papirje. Eskontovanje menic. Sprejemanje
vrednostnih papirjev v hrambo in oskrbovanje.
Stavbeni krediti. Aprovizacijski krediti.
Poslovnica
avstrijske državne literlje.
bilo zdravstveno stanje izvanredno dobro-Za to se imajo zahvaliti samo rednemu načinu življenja-
Izhaja vsak petek-Naročnina za tekoče leto 12 K, za pol leta 6 K-Posamezna številka 30 vinarjev- •
Uredništvo in upravništvo: Sodna ulica št- 6, pritličje desno-
Inserati po dogovoru-Odgoigorni urednik: Emil Vodeb-Tisk »Narodne Tiskarne« v Ljubljani-Izdaja: Konsorcij »Domovine«-
Ljubljana Stari trg 6
Delikatesna trgovina
VsaMno piko ip
(kava, čaj, testenine i. t. d).
Vino in žgani®
v zaprtih steklenicah in na debelo.
Blago se razpošilja v poštnih zavojih po 5 kilogramov po pošti in po železnici proti povzetju.	12-7
oblastveno poverjeni stavbni inženir.
Špeciialno stavbeno podjetje za betonske, železobetonske in vodne zgradbe
v Ljubljani, Hilšerjeva ulica 7
Izvršuje strokovno:
naprave za izrabo vodnih sil, vodne žage, elektrarne, betonske in železobetonske jezove, mostove, železobetonska tovarniška poslopja, skladišča, betonske rezervarje, železobetonsko oporno zidovje in vse druge betonske in železobetonske konštrukcije.
Prevzema v strokovno izvišitev vse načrte stavbeno-inženirske stroke. — Tehnična mnenje. — Zastopstva stranki teniških zadevah.
£ g S. W
v
Anton Cerne
C.
GRAVEUR
In

Dvotf^

a Ha Minila liiiileil
raglstrovaaa zadragi s a99»9]MG iavei© w fcjpblganl
obrestuje hranilne vloge po šlstiM
o
3
broz odbitka rentnega davka, katerega plačuje posoJUniea sama za sv©fe vložnike.
Rezervni zaklad K 1,100.000.
Hranilne vloge K 42,000.000.
——
Ustanovljena leta 1881.
I	- \ J\ A A H. ft /in< iffik ft AAMa^g^&AJ!>AAJ&, H Ji .JŽLJŽ^Jčb* M*
P H H
H
p
I«
p p K
H
N
M
H
p
p p
H H
P >*
p
M
mm*mi
in
priporoča tvrdka
Franc Stupica
Ljubljana
Marije Terezlfe cesta št. 1.
ta
DBBjt
mmmm i*-m 01
o
J. C. Kotu;
Wo6fo¥a ulica 3.
3
as
eu
<P->
cs
OJ
Krma in Mastin.
Ce živina krmo lažie in do zadnjega prebav! la popolnoma izkoristi, da se na koncu nič K« Izgubi, če se dvigne slast do žretja, potem se pospešuje redilnost, vsled tega težka živina, »»«t, meso, jajca, mleko. To se doseže, ako primešamo krnil enkrat na teden pest praška M a-s t i n. Ob pomanjkanju krme, ko se uporabljajo nadomestna sredstva za krmila, pa se primeša dvakrat na teden. Prašek M a s 11 n Je dobil naj-vižje kolajne na razstavah v Londonu, v Parizn, v Rimu in na Dunaju. Tisoči gospodariev hvalijo Masti«, ko ga enkrat poizkusijo, ca ponovno rabijo. i zavojev praška M a s t i n zadostuje za t mesecev za enega prašiča ali vola. Glasom oblastvenega dovoljenja sme Mastin prodajati vsak trgovec tn konzumna društva. Ako se pri Vas v lekarnah In trgovinah n« dobi, potem naj Se naroči po poštni dopisnici v icdelevalnicl Masti««, to it
lekarnar Trnkoczy e Ljjnbljanl
S tavojev (paketov) Mastlna za 18 kron poštnine prosto na dom. Od tam s« pošlj* Mastin s prva pošto na vsa kraj« sveta*
it a zal
railiiaofo
po primernih cenah za vsako darilo, kakor za birmanče, neveste, krste, godove itdS. velika izbira.
Naznanja slav. občinstvu, da se ceniki letos ne razpošiljajo, ker ni blaga po vzorcih.
rT1'O
Vljudno vabi in se priporoča
TyrdkaFe Čuden
Prešernova ulica 1 v Ljubljani.
Priporočamo etilnotovarnijko zalogo
-)Vo
za rodbino in obrt
ter njih posameznih delov.
Istotam se dobe potrebščine za šivilje, krojače in čevljarje ter galanterijsko in manufakturno blago (blago za obleke).
Josip Peteline
Ljubljana, Sv. Petra nasip 7
za vodo, desno.

,Slavija'
prv* vseslovanska banka te vrste zavaruje proti požaru, Blomsfei tatolnt In na žfolienje.
Banka .Slavija" ima čez sto milijonov lastnega premoženja, čez 15 milijonov letne premije; v požarnem oddelku ji je zaupanih čez 2 V* milijarde zavarovanih vrednosti.
Gtneiali zastop taie jlavije"
v Ljubljani.
/SE
m
SE
Mirtftmta BMM
m

Največja slovenska hraniinica!
Mestna hranilnica ljubljanska
LfnMgana, Prešernova nllea Mm* 3,
je imela koncem leta 1918 vlog ..........K 80,000.000
in rezervnega zaklada...................„ 2,500.010
PT Sprejema vloge vsak delavnik.
Za varčevanja Ima vpeljan« lično dOHl&&6 brSIlllllikO.
Hranilnica Je pupllarno varna.
Dovoljuje posojila na zemljišča In poslopja proti nizkemu obrestovanju ia obligatornemu odplačevanju dolga.
,E|
V podpiranje trgovcev In obrtnikov lm& ustanovljeno
Kredita® društvu.
Sej
3E
SE
EE


m
mim
J
Slivnica: K 30,00010.
Centrala* TftST. — podružnice:
Vloge na knjižice. Vloge na tekoii in žiro račun
preti najugodMejšemu obrestovanju,— Rontai davek plača banka i-z svojega.
Hupama la predaja:
Devize, valute, vrednostne papirje itd.
Dubrovnik, Dunaj, Kotor, JKetkoviž, Opatija,
Eiskentira:
Menice, devize, vrednostne papirje itd.
Izdajaš
Ceke, nakaznice in akreditive na vsa tu- in inozemska mesta.
Da(e predujme s
na vrednostne papirje in na blago, ležeče v javnih skladiščih. Daje trgovske kredite pod najugodnejšimi pogoji.
L bzerve: okrog . K
Split, Šibenik, Za&er, ekspozitura Kranj.
Prevzema a
Borzna naročila in jih izvršuje najku-lantneje.
Brzojavni naslovi
PIT JADRANSKA.
Telefon it. 257.