.. .. šai&silo socialno - nacionalnega pokreta Jugoslovanske akciie Maribor, 1» februaria f 935 Leto M. Posamezna številka Din VSO $ Velja na mesec po pošti dostavljen Din 6*-za inozemstvo Din 10' Uredništvo in uprava: Gregorčičeva ulica 26 Telefon 29-70 ® Poštni čekovni račun T0.502 S Izhaja vsak petek © Oglasi po tarili. Štev. S Zahtevamo tudi zakon o maksimalnih plačah Zakon o minimalnih mezdah je v naši državi nadvse potreben ne samo za ročno, ampak tudi za duševno de-; lavstvo, katerega se pa v osnutku nei omenja. Zato mora tudi zasebno na- j meščeistvo zahtevati, da se v zakon vnesejo tudi najnižje plače zasebnega nameščenstva, ki je v tem oziru danes še skoro na slabšem, kakor ročno delavstvo. Tako bi ta zakon koristil vsemu delovnemu sloju. Velike važnosti in nad vse potreben pa bi bil poleg za- Ne pozabimo na - vajence! Mladina je naša bodočnost. Tako po-vdarjajo vsi najmodernejši faktorji. To načelo povdarjajo tako ljudskošolski vzgojitelji kakor profesorji in vsi oni, ki imajo v svojih rokah vzgojo mladine. Malo pa se je pri nas do sedaj storilo, da bi mladino tudi res pridobili. V četrti številki smo našteli vzroke, ki vodijo študirajočo mladino na pota materialistič nega marksizma. Danes pa bomo navedli vzroke, vsled katerih je še danes naš kona o minimalnih mezdah pri nas tu- ■obrtni nar^ščai v rokah tujcev in nasil-di zakon o maksimalnih plačah. De-!iwga Plevama. Dočim moremo v pr-lavstvo in nameščenstvo, kakor tudi | gicaju računati, da se povrne inte-vse narodno gospodarstvo je v naj- j '^tualna mladina zopet v naš taoor cim večji krizi ravno radi tega, ker pri nas |' ° j*1 pnm5r.no s*uz^° m -*0 rru"e ne poznamo meje navzgor. Medtem,! niška vročekrvnost m nepreračunljivost, ko se delavstvu bodisi ročnemu alijJ6 v drugem slučaju opasnost, da obrtni duševnemu vsled gospodarske krize ; naraščaj smtoh nikdar več ne pride v na-zrnanjšujejo mezde od meseca do me- se vrste Pn dijastvu je vec ali manj sa-seca, ko je iz istega vzroka brezpo-1 mo socialno vprašanje, ker narodnostno selnost vsak dan večja, vidimo, da so | niso izgubljeni, pri obrtnem naraščaju plače takozvanega višjega osobja osta! P* največje zlo v tem, ker je izgubljen le visoko nad eksistenčnim minimu-j za nas samo v narodnem oziru, morn. Sicer so tudi njim znižali pro-! Vzroki so v enem ali v drugem slučaju eentualno dohodke v skoro isti meriMsti: brezbrižnost naših merodajnih kro-Jfakor delavstvu, toda to je samo v!sov in socialna brezčutnost., odstotkih. Nihče pa ne vidi iz teh kro- I Dasi imamo že 16 let svojo vsaj sedaj zganejo in napravijo tem neznosnim razmeram konec, če res hočejo uveljaviti načelo: mladina je naša bo- dočnost! načinalni organizaciji. Toda vse to nam ne koristi, so obrtniki in trgovci vendarle glavni gospodarji in vzgojitelji tega naraščaja. Kako se odvrača obrtni naraščaj od Sokola, je znano. Spomnimo se samo lanskega slučaja, ki je bil javno dokazan (Fettick-Frankheim), ne smemo pa misliti, da je drugje drugače, samo bolj rafinirano in previdno se iz-vaja. Na razpolago je vedno dovolj do- Pogodbe proti Rusiji in proti Nemčiji, kazov, da se naša mladina odvrača od | Ameriška agencija »Univcrsal-Service« nas. Ne sme se nikdo varati, da so tujci j ’e objavila vest, da se vrše tajna poga-pri nas lojalni, bolje je vedeti, da'™ med francosko in sovjetsko vlado se poslužujejo starih od Sudmarke danih I za sklenitev tajne pomorske pogodbe, jim navodil in da znamo to energično Političen pregled Zunanle preprečiti. Francoska vlada to vest zanika, francoski listi pa to vest trdovratno ponavljajo „ ,, . in poročajo, da hoče Rusija s to tajno Vzgoja našega obrtnega naraščaja pn ; dbo pop]nma preosnovati svoje voj-narodno tujih mojstrih m trgovcih je ab-j no >brođovje na DaIjnem vzhodu in pred- gov, da n. pr. 20odstotno znižanje plače pri delavstvu ali nameščenstvu, čigar dohodek je znašal pred znižanjem svoto, ki komaj doseže eksisten- narodno državo, je obrtni naraščaj še vedno tam, kjer je bil leta 1918. in ne dosti na boljšem, kakor leta 1914. Večina našega obrt nega naraščaja je sicer res slovenske na- čni minimum, pomeni vse nekaj dru- > rodnosti, toda starši so bili nasilno potuj-gega kakor pa pri onem, ki izgubi ta j ceni. Svetovno znano je, da so bili Nemci odstotek pri plači, ki je znašala v naj- • v Avstriji v nasilnem potučevanju moj-več slučajih nad 10.000 Din mesečno, j stri. In tako so stariši današnjega obrt-Povprečno pa toliko, kakor zasluži na- j nega naraščaja prišli v nemške roke. Mo- vaden delavec eno leto! Da tu ni pfa- ~ * '■ .... vega razmerja, je jasno. Iz razloga gospodarske krize se ustavljajo obrati in je brezposelnost od dne do dne večja, na drugi strani Da znašajo plače generalnih ravnateljev. ravnateljev, prokuristov in na- ^ ^ grade upravnih svetnikov običajno j dana§nje naše m!adine se je ZOpet vec kakor mezde delavstva^ ^ ^ajj0 priugji lastnega materinskega jezika, Dodjetja. Ne more biti mkonnu razu '; ve]i^a vegina oa n.3. Otroci imajo sicer Ijivo, da je ob času velike gospodar-: ske krize mogoče, da imamo še rav-; hatelje, ki dosegajo 50 in še več tisoč dinarjev mesečno kljub vsemu znižanju, ki jih je do sedaj doletelo. Raznim rali so obiskovati nemško šolo, ponajveč še celo šulferajnsko in pouk tam je bi’ tak, da so se morali ponemčiti: V teh razmerah so živeli dva, tri stoletja. Za nas so bili izgubljeni. Današnji njihovi otroci so bili rojeni v Jugoslaviji in potujčevanje je bilo preprečeno. Toda sa-j mo na videz. Marsikdo izmed stapšev za si- v šoli slovensko vzgojo, doma pa mo-- s rajo, ker stariši slovensko ne znajo, govoriti nemško. Dokler hodijo v šolo. so še naši, čim pa zapustijo šolo in odidejo razne poklice, jih dobe v roke po ve- Upravnitn svetnikom se delijo tanti- v razne pu^ee, jm v ^ - jeme !n nagrade, ki pomenijo za da- i ««i netnsko-nnctontUm po Sudmar Uašnje čase naravnost premoženje, i kl Priseljeni za g. •v* n. u ah pa za -Vse te koristi pa uživajo samo posa-! oepolnomri izgubljeni lenega je, i .o s hiezniki na račun celokupnega naro- I od prvih. do ne da bi imela od tega kake kori-j Sedaj pa je ta naraščaj v naših rokah stj država. Nasprotno izgine ves ta sarrK\ še toliko, kohkor obiskuje obrt ogromni denar posameznikov po skriv j šo,o in kolilror je še obvezno pn kaki hih potih. Propadajo denarne in- j j stitucije, v katere je vlagal štedljivi j princip gospodarskega liberalizma harod leta in leta prihranke, ki jih je; odpraviti. v velikih slučajih pristradal. In ta mar-1 Jugoslovanska akcija zahteva, da ^iivi štedljivec izgubi vsled brezsrč-! se mesto liberalno demokratske eko-n0sti posameznikov vse svoje pri-[nomske anarhije uvede gospodarska, solatno nam škodljiva, ker ni niti v državnem niti v narodnem oziru namenjena nam, ampak zasleduje popolnoma dru ge cilje. Ne varajmo se in poglejmo resnici v nbraz! Posebno v mestih Maribor, Celje in Ptuj doživljamo vsak dan, kako se izgublja naš obrtni naraščaj v nemško-nacio-nalne nam sovražne vrste, četudi se temu ne smemo, če pomislimo, da se vzgaja v obratu absolutno nemško. To dokazujejo tudi izpitne komisije. Tam čujemo vajence; ki polagajo pomočniški izpit in se v strokovnem oziru ne izražajo v našem jeziku. Malokdo pozna vijake, matice. svedre itd., vsem je na jeziku samo šraube. muterl. borer itd. Pri tem vidimo, kako sistematično znajo naši nasprotniki delovati v starem pravcu samo. da dokazujejo, da so naše pokrajine nemške. In mi? Kritiziramo mladino, ki ne zna našega jezika, ne vprašamo pa po vzrokih, ki mladino peljejo na ta stran-pota. Pozabili smo na najvažnejše, čas je bil takoj po preobratu, da se vsem samostojnim obrtnikom odredi, da morajo položiti izpit iz državnega jezika, 5? hočejo še naprej imeti samostojno obrt in vzgajati naraščaj. Nikjer na svetu — razen pri nas — ni mogoče, da bi kdo vršil kakršnokoli obrt. če ne zna državnega jezika, če že hočemo biti širokogrudni, kakor smo vedno, bi vsaj zahtevali to od mlajših mojstrov. Tako pa so me-, rodajni faktorji na to pozabili in s tem zakrivili. da je naša mladina še danes prepuščena tujcem in tud? on še ne bode svo jih potomcev vzgajala v jugoslovanskem duhu. Skrajni čas je, da se merodajni faktorji !?ranke, ne da bi mogel odjderkoh podkovati rešitve in pomoči. Onim pa, N so uživali leta in leta visoke Place 'P honorarje, ki so jih jemali od do-''Tsa ljudskega premoženja, odidejo gospodarskem polomu navadno z Velikim premoženjem, ne da bi jih kdo ^eganjal, ne da bi se moglo od njih ^htevati povračila. Do takega stanja "rivede le gospodarski liberalizem, ki •Tepušča poedincem popolnoma pro- stanovska in socialna solidarnost, a mesto marksistične nasilne kolektivizacije zadrugarstvo in postopna eta-tizacija. Do sedaj vidimo, da je v liberalnodemokratski državi nacionalno gospodarstvo prepuščeno samo sebi. V njem se brezsrčno razsipajo ljudske moči in neizogibno pride do izraza pridobitnih kast, ki hočejo podjarmiti sebi vsa materijalna bogastva naroda in uničiti vse duševne vrednote člo-večanstva. Tako stanje v liberalnodemokratskem gospodarstvu privede neizogibno do stalnih gospodarskih kriz in socialnih polomov. Da se takemu izkoriščanju posamez nih kast izognemo, mora država in organizirani stanovi upravljati narodno gospodarstvo na temelju trajnega in sistematskega gospodarskega načrta, ki ima ostro začrtane meje pridobitnosti posameznika navzgor in navzdol, anarhistični instinkt posameznika. Svo (in na podlagi katerega je onemogoče-boda kapitalistične pridobitnosti orno-!no izkoriščanje naroda in države s ste roke na škodo celoti. Zato je treba goča nadoblast svetovnih anacionalnih i strani poedinca. vsem v Baltiku. Gre baje tudi pri tem v prvi vrsti za vrnitev nekdanje ruske črnomorske vojne mornarice, ki se še vedno nahaja v Bizerti, kamor so jo pripeljali vranglovci. To brodovje bi Rusija popravila in ga porabila za stražno službo v Črnem morju, sedanje novo črnomorsko brodovje pa prepeljala v Baltik, ki bi ga na ta način zavarovala proti Nemčiji. Vprašanje je samo, kako spraviti rusko vojno brodovje v Črno morje. Prehod celega brođovja bi najbrže ne bil všeč Angležem, ki jim je razorožitev dardanelskih ožin važnejža kakor oborožitev Nemčijo. V zvezi z gornjo vestjo pa so na drugi strani prepričani, da se poljsko-nemš-ka prijateljska pogodba raz vija v politično zvezo. Govori se tudi o tajni poljsko-japonski pogodbi. Vse pa je — tajno. Volitve na Češkoslovaškem. Iz čeških listov posnamemo, da bode pri prihodnjih parlamentarnih volitvah na Češkoslovaškem vloženih 17 kandidatnih list. Izgledalo bode nakako tako-le: 7 čeških, 1 slovaška, 5 nemških, 1 poljska in 1 madžar-sko-židovska lista. Za nameček pride še komunistična lista. Češke stranke se niso sporazumele in zato ni pričakovati, da bi prišlo do kakšne koalicije. Vse stranke bodo šle v volivni boj samostojno. Več glav. več misli — to je res. ampak če so vsi trmasti, so pa vse te misli manj ko ena sama! Kljub vsem paktom ni zaupamo. Daši je bilo po vojni sklenjenih celo vrsto sporazumov in pogodb, se vendarle vidi, da nihče nima prevelikega zaupanja v vse te pogodbe. Angleži trde, da je najbolje, da se ukinejo vse omejitve mirovnih pogodb glede oboroževanja. Najpreje je treba v tem vprašanju priznati enakopravnost. Tn to ne samo Nemčiji, ampak tudi Avstriji Madžarski in Bolgariji. Šele, ko bodo vsi enaki, se bodo lahko diklomatje vsedli k mizi in se pogajali. Tako Anglija. Nasprotno pa Francija vprašuje Anglijo, kakšne garancije daje njej in njenim zaveznicam, da jih Nemčija potem, ko bi odpadle vse vbveznosti mirovnih pogodb, ne napade. Vprašuje tudi Anglijo, kakšno pomoč ii ponudi v tem slučaju. Angleži, kakor navadno — molče, odn. jamčijo samo za francoske meje proti Nemčiji, nočejo pa nič slišati o takem jamstvu glede mej drugih držav. Radi tega pravi Francija, da bo sama poiskala jamstva, ako ji Angliia ne nudi zadostnega iamstva tudi glede drugih držav (misli posebni* Stran 3. »BORB X* Mogotci kvasa! Kvas je ena glavnih življenjskih potreb ščin. Rabi ga tako največji bogatin kakor najmanjši revež, če hoče jesti dober kruh. 1 ega so se zavedali tudi razni naši finančni mogotci in so radi tega ustvarili kartel. Na podlagi tega kartela se je cena kvasu zvišala in nikdo ga ni smel prodajati ceneje. Predpisane so bile ogromne kazni za prekršitev tega dogovora. Mogotci kvasa v naši državi so: Union v Ljubljani, Savski Marof (lastniki nam niso znani, najbrže pa so Židje), Arko-Zagreb, Teslič-Sisak in še neki Šundra v Beogradu. Pred nekaj leti pa je pričel z izdelovanjem kvasa v Ljubljani Slovenec, čigar oče je svojčas odstopil koncesijo ljublj. Union d. d. za dobo 5 let. Za to je prejel precejšnjo vsoto denarja. Ker je 5-letna doba minila, je njegov sin pričel zopet z izdelovanjem kvasa. Takoj v začetku obratovanja pa so mu delali razni »narodni« ljudje, ki so, kakor se Šušlja, tudi udeleženi na velikih dobičkih kvasnih podjetij, take težkoče, da je moral mož za nekaj Sasa ustaviti obratovanje. To so sicer obrtne stvari, v katere se pri tej priliki ne bomo spuščali. 'Zdi se nam pa, da tudi pri onih gospodih ki so hoteli preprečiti novo podjetje za izdelovanje kvasa, ki bi stalo izven karte la, niso bili glavni vzrok obrtni predpisi. Bo rega prepričanja nas privede dejstvo, da je to novoustanovljeno podjetje takoj znižalo ceno kvasu za več odstotkov. Zato so morali znižati ceno tudi ostali mag-hatje. To pa jim ni šlo v račun in zato so delali zapreke. Po dolgem času je bila stvar rešena ip podjet'e je vendarle pričelo z obratovanjem. Ker so bili karteli po zakonu ukinjeni, so nastala še nekatera nova pod-jetia te stroke. Zadnji čas pa so velekapitalisti, ki smo jih zgoraj našteli, pričeli zopet s spletkarenjem, da bi prisilili manjša pod jetja k temu dogovoru, po katerem bi se cene kvasu zvišale, zato pa bisi razdelili rajone. Bilo bi to nekako tako, kakor s pivom. Vsled nesporazuma med samimi dogovorniki pa ni prišlo do sklepa pogod be in tako bodemo že v kratkem videli posledice tega nasporazuma v tem, da bodo cene kvasu pričele padati. Sedaj pa je drugo vprašanje, ki je za javnost bolj važno. Z znižanjem cene bodo pričela v prvi vrsti podjetja, ki so v rokah multi-milijonarjev. S tem bodo prisili tudi manj ša podjetja, ki so v rokah naših domačih ljudi, ki so ustanovili ta podjetja samo s svojo marljivostjo, da bodo znižali ceno. S tem se bo pričela gonja navzdol, zmagal pa bo tisti, ki bo vzdržal. Kapitalisti, ki so bili do sedaj nekaka država v država računajo prepričano s tem, da njihove konkurence manjša podjetja ne bodo vzdržala in da jih bodo s tem prisilili skleniti dogovor. Potem pa se bode cena zvišala tako, da bo krita trenutna »zguba«, kar znači najmanj za lOO'1/«. Bati se je, da se bode tako tudi zgodilo. Ubogo ljudstvo bo pa plačevalo tako, da bo krilo sedanjo »zgubo«, katere v res niči sicer ne bo, amoak finančni mogotci bodo te že dokazali s številkami, ki jih bodo postavili sami. Dovoljujemo si pa vprašati merodajne faktorje, če je pri nas za to dopustno? Nekje srno čitali, da so karteli odpravljeni. Če je to res, potem naj pa vlada, ki je na tem vnrašanju tudi zainteresirana, krat komalo diktira ceno kvasu in to tako, da bo. ista znosna za ljudstvo, kar ni bojazni, da bi bil dobiček producentov premajhen. četudi ostane cena kvasu pod 20 Din za kilogram. Obffti *bor kreditna zadruge dri«, f@!t zrtilarlsv OBČNI ZBOR KREDITNE ZADRUGE DRŽ. ŽELEZNIČARJEV. Končno se je občni zbor vršil. Menda Še ni bilo občnega zbora, ki bi se vršil pod takšnimi razmerami kakor ta. Vse dneve pred občnim zborom se je pritiskalo *, in zahtevalo od članov kreditne zadruge, da morajo iti na občni zbor in se celo zahtevalo od njih podpise, da so se pismeno 'zavezali, da sc bodo občnega zbora udeležili in glasovali proti sedanjemu odboru. Že prej, ko se je pobiralo- podpise za izredni občni zbor, se je iste pobiralo, lahko rečemo, \ J: in na ta način; ki mu ni primere, člani kreditne zadruge so bili klicani ’ v pisarno, da podpišejo zahtevo za izredni občni zbor, Čeravno se jim ni povedalo striktno, da gre za izredni občni'zbor kreditne zadruge, temveč se jim je vse druge razloge navajalo, kakor: da gre za konzrnn, oziroma da se zahteva podpise od strani kreditne zadruge, ali ; se jim pa sploh nič ni povedalo in celo tako daleč je šlo, da se je nekatere brez vednosti podpisalo. Agitacija se je razvijala zadnje mesece na tak način, da bo imelo s stvarjo opravka še sodišče. Celo . » na- državo m. z.). Francija ima v mislih vzhodni pakt, h podpisu katerega hoče prisiliti tudi Nemčijo in ravnotako podonavski pakt. Če Nemčija tega noče, bodo podpisale Francija, Mala zveza, Balkanski porazum in Rusija, morda tudi Italija — zavezniško politično in vojaško pogodbo,’ ki jih bo Ščitila pred Nemčijo in njenim revizionističnim zaveznicam, če bi hotele spletkariti proti obstoječim mejam. Angleži odgovarjajo, da bi bila taka pogodba priprava na vojno. Francozi pa cinično sprašujejo Angleže, zakaj ne predlagajo tudi ukinitve vojaških ovir glede Turčije, da bo mogla zopet utrditi Dardanele. Medtem pa, ko se nakdanji zavezniki prerekajo o tem, ali se naj ukinejo omejitve oboroževanja v smislu mirovnih pogodb, se Nemčija lepo mirno oborožuje dalje in čaka... Od potovanja Lavaia v London, Francozi ne pričakujejo dosti. cerkve so. se posluževali pri agitaciji, češ, da je upravni odbor prispeval za pravoslavno cerkev v Mariboru 20.000 dinarjev. Mislili so seveda, da bodo s tem dosegli uspeh. Največji teror pa je nastopi! zadnje tri dni. ko se je delavcem, članom kreditne zadruge, f' grozilo, da kdor ne bo glasoval proti, je bolje za njega, da v pondeljek ne pride več v službo, oziroma da bo vsak posameznik imel posledice v službi, kateri bi se predrzni!, da bi ne šel na občni zbor m da ne bi glasoval proti sedanji upravi, člane iz prd^e, ki so prišli na občni zbor, o a se le čak ’o na postaji Maribor, glavni kolodvor, kjer je g. Šalamun, bivši brzojavni mojster, nekemu članu celo izjavil, da naj ne glasuje za. sedanji upravni odbor. Ljudem se je celo plača-lo tako r.a or. iz ntuiske delavnice, kjer je dal g. načelnik Dolinšek denar na razpolago, da gredo na občni zbor in da glasujem proti sedanji upravi. V nedeljo se je že ob pol devetih dopoldne postavil gospod podnačelnik mariborske delavnice inž. Gruden s svojim štabom nekaterih kontrolorjev, med katerimi je bil tudi g. računovodja kurilnice Maribor Artič ter so vztrajali do 2. ure popoldne' tani in vodili kontrolo nad prihajajočimi, če je kateri član kreditne zadruge predčasno hote! zapustiti občni zbor, se ga je zavrnilo nazaj v dvorano, da mora čakati do glasovatiia. Vzlic vsej tej gonji' in ..., pritisku ni prišlo na občni zbor od 1200 članov več kakor 3?T od katerih se je glasovanja udektžilo 240, in sicer 166 proti sedami upravi. 74 pa za sedanio uoravo; 81 članov se je glasovanja vzdržalo, oziroma sc pri poimenskem glasovanju sploh niso javili ter :se raje umaknili v predprostore dvorane. Torej dejanski stan glasovanja je bil: 74 za upravo, 81 se je glasovanja vzdržalo tako da izgleda številka popolnoma drugače, kakor se jo hoče prikazati, ker 153 napram 166 pri vs*2t taki agitaciji in terorju ni nobene razlike, če zraven še pomislimo, da so nekateri, ki so glasoval’ proti, izjavili hude prtoo^be, češ, glasujem proti, da bom imel v , / mir M a r i b o r u, dne L II. 1935. itd., kar bomo seveda na drugem mestu vporabili. Če pa vzamemo 74 članov, ki so si pod taksnim terorjem upali glasovati za, so to junaki in lahko trdimo, da teh 74 članov velja najmanj za 500 drugih! Seveda se je pričelo že takoj drugi dan naprej groziti, da se bodo izvajale konsekvence nad njimi. Nujna potreba je, da se čim prej takšnemu načinu in izrabljanju raznih položajev na- redi konec ter da se uveljavi čim prej tudi zanje obstoječi zakon in da bodo nosili vse posledice takšnega izrabljani" Naše delavstvo v krizi Po preobratu je imelo naše delavstvo samo par let nekoliko boljše čase. Že pol desetletja pa je njegov položaj od dne do dne obupnejši. To nam dokazuje tudi statistika okrožnega urada za zavarovanje delavcev. Statistične ugotovitve so za naše delavstvo porazne in treba bo razmišljati, kako naše delavstvo rešiti pred popolnim propadam. Sicer navaja statistika OUZD, da je smatrati leto 1934 kot leto gosodarske-ga oživljen ja, iz tabele pa je razvidno, da od tega zboljšanja gospodarskega položaja ni imelo delavstvo nikakih koristi. Naraščala je sicer zaposlenost, a mezde so padale. Značilno je tudi, da narašča število ženskega delavstva na škodo moškemu. Statistika sama nam pove, da se to godi radi tega, ker delodajalci štedijo. Ženske so torej za isto delo slabše plačane kakor moški. To je krivica. Delavstvo mora iti v boj pod geslom: Za enako delo — enako plačilo! Kje pa delodajalec na svojem proizvodu zapiše, da je izdelano po moških, ali pa po ženskah? Gotovo tudi niso zadovoljni s tem, da bi ženska manje napravila kakor moški. Stroji tečejo za vse enako, torej nora ženska delati ravno tako, kakor moški. Če se omenja pri ženskah kaka štednja, je to samo izkoriščanje ženske. Kdo pa bo preskrboval na stara leta iznemogle delavce, bodisi moške ali ženske, tega vprašanja se pa ne dotaknejo delodajalci. Iz tega vidi posebno naše tekstilno delavstvo, da je izkoriščeno do skrajnosti in da je potrebno nujne odpomoči. Prinašamo statistiko OUZD, iz katere delavstvo vidi, kako se na eni strani veča industrija in zaposlitev, na drugi strani pa stalno padanje mezd. Pripomnimo pri tem če, da so pri OUZD zavarovani tudi inozemci, katerih sicer statistika direktno ne omenja, so pa eden glavnih vzrokov brezposelnosti domačega delavstva. Statistika nam prinaša sledeče podatke: Stanje in razvoj zaposlenosti v dravski banovini v zadnjem desetletju je razvidno iz sledeče tabele: Leto Število članov OUZD-a Letna razlika (napram predhodnemu letu) 1923 73.899 .+ 5.537 1924 74333 i+ 434 I. d. g. k. 1925 72.808 — 1.525 1926 . 75.325 + 2.517 1927 82.546 ■ + 7.211 1928 88.927 + 6.381 1929 94.929 + 6.002 1930 97.688 — 2.759 II. s. g. k. 1931 91.848 — 5.840 1932 77.65z —14.195 1933 75.564 — 2.089 1934 79.010 + 3.446 znaša okroglo 15 milijonov vsako leto. Leta 1934 je pa celokupna letna zavarovana mezda narastki za 10 milijonov. Pri delavskih plačah nam pa minulo leto 1934 na žalost ni prineslo zboljšanja, Kljub naraščanju zaposlenosti so lansko leto delavske plačo padle, kakor je razvidno iz sledeče tabele: Leto Povpi ecna dnevna zavarovana me?da Dn Letna razlika (napram predhodnemu letu 1923 20.55 i+ 2.63 1924 21.74 ;+ j.i9 1925 22.01 1+ 0.27 I. kr. 1926 22.43 '+ 0.42 1927 23.26 i+ 0.83 1928 2432 + 1.06 1929 25.47 ■+ 1.15 1930 26.45 k+ 0.98 1931 2621 — 0.24 II.,kr 1932 243S — 1.83 1933 2323 — 1.15 1934 22.63 — 0.60 Deflacijska kriza je bila tako mila, da ni povzročila padanja povprečne dnevne zavarovane mezde, marveč je samo oslabelo njeno napredovanje. Na posledicah svetovne gospodarske krize pa delavske plače še danes padajo, 9 V sledečem naj omenimo še na en važen in značilen pojav, to je naraščanje ženskih delavcev na račun moških. Kljub raznim teorijam, da pripada ženi že po naravi mesto gospodinje in matere, je odstotek ženskih zaposlencev vedno večji. Leto Odstotek ženskih članov Letna razlika (napram predhodnemu letu) 1923 2732?!» i+ 2.77% 1924 29.16°/# r+ 1.84% I. kriza 1925 30.47°/# 1+ 131% 1926 32.14°/« :+ i.67%. 1927 32.30% 1+ 0.16% 1928 32.42.% ’+ 0.12% 1929 32.51°/« r+ o.o9°/« 1930 32.59% r+ o.o8% 1931 33.49% :+ 0.90% II. kriz 1932 36.50% :+ 3.01% 1933 38.05% r+ 1.55% 1934 38.55% {+ 0.50% Visoka letna razlika (diferencial) leto 1923 ima svoj vzrok v tem, da je zakon o zavarovanju delavcev Od 14. V. 1922 razširil obseg zavarovancev tudi na služkinje, katere so bile preje oproščene zavarovanja-. Odstotek ženskih stalno napreduje, vendar ob času kriz neprimerno hujše kot ob času gospodarskih poletov. Delodajalci štedijo v križah tud! na ta nač?n, da moške delavce ko,:kor mogoče nadomeščajo z ženskimi delavci. •Delovni trg- v aravsKi uanovim je v zadnjem deceniju imel dve krizi. Prvo milejšo krizo je povzročila stvarna stabilizacija dinarja in se ta kriza imenuje najprimernejše »deflacijska kriza«. Druga izredno ostra kriza je mednarodnega značaja in se radi tega imenuje svetovna gospodarska kriza. Največji letni padec članstva OUZD-a je znašal ob prvi krizi —1.525, zavarovancev, ob drugi krizi pa skoraj desetkrat več, to je —14.195 zavarovancev. * ■Poleg zemljiške in kapitalne rente imamo še tretji, v socialnem pogledu najvažnejši produkcijski faktor, delovno rento. Ob prvi krizi so padli zavarovani zaslužki članov OUZD-a samo za 4 milijone, ob drugi krizi pa okroglo za četrt Pretežna večina vseh industrij je v minulem letu napredovala. Največje napredovanje izkazuje tekstilna industrija z letnim prirastom od +2254 zavarovancev. Njej sledi gozdno-žagarska industrija z letnim prirastom +453 zavarovancev in dalje javna dela (to je gradnja železnic, cest in vodnih zgradb) z letnim prirastkom +399 zavarovancev Ud-Največja nazadovanja izkazuje mizarstvo (to je industrija za. predelovanje lesa in rezbarstva) z letnim padcem 289 zavarovancev. Njej sledijo gradnje nad zemljo z letnim padcem od —222 zavarovancev in predelovanje kože hJ njenih surogatov (to je čevljarstvo) z letnim padcem od —219 zavarovancev, Padci ostalih industrij so radi svoje malenkostne višine brezpomembni. milijarde dinarjev. Padec bolniških za-,gB _»_ _ «. varovanih prispevkov pri 6 odst. tarifu ! %t<| ' Mariboru, dne 25. I. 1935, »borb a« ■■KBe^wv^igs8aDaa ^ ža&f Stran S. KsegEči«:.’- z&mimm : Občni zbor „Nanosa** ;' v st je vršil dne 20. t. m. j Ni pa dovoli, da se. interesira za to Ob 10. uri dopoldne je otvoril občni /prašanje samo vlada, treba je da vsak zbor nad vse marljivi tovariš predsednik emigrant pomaga po svojih močeh pri Kralj Marino. Uvodoma se je spomnil na- delu. Pokazal je na Alzacijo Loreno in ori- šega blagopokojnega kralja Zedinitelja in mladega kralja Petra II. Navzoči so v počastitev stoje zaklicali trikratni Slava. Pozdravil je nato delegata bratskega društva »Brapibor« gg. Detela in Karisa. Prečita! je brzojavne in pismene pozdrave raznih sorodnih društev in posameznikov, med drugimi načelnika mariborske občine g. dr. Lipolda, Andreja Gabrščeka, starega narodnega borca, g. Dr. Rapotca, zastopnika društva »Jadran« g. dr. Fornazariča. Odpošlje se brzojavno pismo g. ministru dr. Marušiču in načelniku mestne občine mariborske. Tajnikovo poročilo vsebuje pregled društvenega delovanja v preteklem letu. Društvo je imelo 29 članskih sestankov z raznimi poučnimi predavanji. Priredilo ie skupno 15 izletov, posebno na našo severno mejo. Članov ima 5-19. Društvo je prejelo 136 dopisov odposlalo pa jih je 324. Iz blagajniškega poročila je razvidno, da je imelo društvo preteklo leto 12.685 Din 25 p dohodkov in 10.524.50 Din izdatkov. Društvo ima svoj ženski odsek, ki je imel dohodkov 6033.50 Din, izdatkov pa 5222.80 Din. Društveni socijalni odsek je imel precej posla. Podpor je izda! v denarju 935 Din, poleg tega pa tudi v obleki, obutvi in jestvinah. Preskrbel je tudi raznim brezposelnim revnim emigrantom brezplačna kosila in večerje. Pri novih volitvah je bil izvoljen dosedanji odbor z malimi spremembami. Na čelu ostane še nadalje tov. Kralj Marino, četudi je ponovno prosil navzoče članstvo, da ga odveže te funkcije. Med občnim zborom je prispel iz Beograda delegat saveza g. Dr. Ivan Marija čok, katerega je navzoče članstvo burno pozdravilo. Predsednik je podal g. dr. čoku besedo. G. dr. Čok je v svojem globoko zasnovanem govoru orisal današnji politični položaj posebno z ozirom na rimska pogajanja, ki so ravno za emigrante naj-večjegu pomena. Povdaril je, da naša vlada to vprašanje zasleduje z vso pozor noštjo. Opisal je metode fašizma, ki za Slovence ne bode nikdar drugačen kakor je. če je za Italijo dober in če si ga italijanski narod tudi osvoji, Slovenci ne bodo mogli biti nikdar pristaši njegove politike, ki-prinaša našemu narodu samo krivice. sal propagandno delo Francozov, kjer je vsak državljan od ministrskega predsednika pa do zadnjega pastirja v gorski vaši od leta 1870 pa do zopetne osvoboditve govoril o izgubljeni domovini. Rav no tako so delali za svoje osvobojenje Irci in ravno tako delajo še celo sedaj Južni Tirolci. Zaključil je svoj govor z besedam!: Naprej za našo skupno stvar! ' Navzoče članstvo je govor dr. Čoka nagradilo z burnim aplavdiranjeni. Nacionalno dsiaifit^© ifeorsii® Občni zbor podruž. NSZ v Mariboru! podpira po svojih močeh zato, ker stoji sc je vrši! dne 27. t. m. v mali dvorani Narodnega doma. Občni zbor je otvoril tovariš Fras in podal predsedstvo centralnemu predsedniku tov. Juvanu, k! je v svojem nagovoru pozdravil zastopnika NO g. dr. Dolarja in navzoče intelektualce kot simpatizerje NSZ. V svojem govoru se je spomnil tragičnega marseillskega dogodka in delavskih žrtev v rudniku Trebče in Srbski Balkan. Prešel je nato na pojasnilo glede spre memb v odboru mariborske podružnice. Ostro je zavrnil govorice, ki so se Širile v Mariboru, da so v NSZ bile velike ne-rednosti in denarne malverzacije. Nasprotniki, širijo take alarmantne vesti samo z namenom, da bi oslabili NSZ, kar pa se jim ni posrečilo in je mariborsko nacionalno delavstvo ravno pri zadnjih volitvah delavskih zaupnikov v Mariboru pokazalo, da se zaveda svojih dolžnosti. Narodno delavstvo r.i samo obdržalo lanskoletnih postojank, temveč je ce !o zmagalo v obratih, kjer so imeli do sedaj abkolutno besedo naši nasprotniki. Do sedaj je izvoljenih 48 obratnih zaupnikov na listi NSZ. To število se bode pa še povečalo, ker je še nekaj podjetij, kjer se bodo volitve vršile tekom tega tedna. Iz blagajniškega poročila je razvidno, da ima podružnica poleg rednih tudi pod porne člane, ki podpirajo NSZ. Tajniško poročilo nam dokazuje, da je bila v preteklem letu podružnica marljivo na delu. Pri sedanjih volitvah obratnih zaupnikov je imela podružnica 46 sestankov. Zahvaljuje se vsem sodelavcem, kakor tudi nacionalnemu časopisju, ki je NSZ podpiralo v volilnem boju. Nato je podal predsednik besedo zastopniku NO g. dr. Dolarju, ki je pozdravil občni zbor v imenu odsotnega predsednika NO g. dr. Jančiča ih Narodne odbrane. V svojem govoru je povdarjal, da NO budno zasleduje delo NSZ in jo na narodnem stališču. NO nima sicer denarja, tudi ni borza dela, gleda pa vedno, da podpre NSZ kjer in kakorkoli more, ker $e zaveda, da samo narodnost ne pomeni dosti, če ni združena tudi s socialnim čutom. Ker stremi tako NO. kakor tuđ? NSZ, da zboljša socialni položaj naroda na podlagi mirnega sožitja stanu s stanom, ne pa na podlagi kvarnega razrednega boja, s katerim se narodne sile samo ubijajo, bode vedno podpirala načelo NSZ, da je treba narodu dati dela in kruha, ne pa podpor. Zaključil je svoj govor s pozivom, da še članstvo še boli poprime dela v korist delovnega ljudstva, ker je država močna le tedaj, če je narod zadovoljen, ta pa je zadovoljen le tedaj, če prejema za svoje delo tudi pošteno plačilo. Občni zbor je pozdravil tudi g. dr. Snu deri kot simpatizer in podpornik NSZ in povdarjal. da bode socialni položaj vsega delavstva tako duševnega kakor ročnega le tedaj izboljšan, če bode tudi naša nacionalna inteligenca uvidela, da je treba korakati skupno z delavcem in kmetom. Pravice dalavca ne morejo biti dosežene, dokler delavca zastopajo nedelaven Od gospode ni pričakovati ni-kake rešitve, ker ta ne pozna potreb delovnega ljudstva. Nato so se izvršile ob precej burni debati članstva volitve, pri katerih je bil izvoljen z apredsednika tov. Ra Jolič z večino glasov. Odbor sestoji sedaj iz predsednika, podpredsednika. 6 odbornikov, 4 nadzornih odbornikov in dveh namestnikov. Pri slučajnostih se je javil kot edini govornik centralni predsednik tov. Juvan, ki je orisal v svojem govoru delo NSZ pred vojno v Avstriji in po vojni v Jugoslaviji, fz njegovega govora posnamemo, da ima NSZ do sedaj 52 podružnic s preko 800 plačujočih članov. Ker je poleg NSZ še več drugih nacionalnih strokovnih organizacij, je prava večina v rokah nacionalnega delavstva. Do faknil se je tudi naših socialnih institucij in povdarjal, da naše borze dela ne vršijo onega dela, katero bi prav za prav morale vršiti, ampak da dajejo samo še podpore in še to malenkostno. Delavec pa hoče dela, ne podpore. Naglasil je, da NSZ ni političen pokret in je popolnoma neodvisna, vendar pa mora NSZ sodelovati v vseh socialnih političnih vprašanjih. NSZ spremlja vsak nacionalni pokret, ki stremi za tem, da se napravi v naši državi red, s simpatijami. Naznanil je, da se bode letos vršil kon-gpes NSZ in pozval članstvo, da se ga udeleži v čim večjem številu. Ker se ni nihče več javil k besedi, je novo izvoljeni predsednik s pozivom na skupno delo, zaključil mnogo-številno ob iskani občni zbor. Čudna pota politike Senatorske volitve vzbujajo največje zanimanje javnosti posebno v dravski banovini. Največ debat se vrši v pogledu kandidature ministra na razpoloženju g. Puclja. Če bo izvoljen g. Pucelj za senatorja, pride v skupščino kot njegov namestnik zastopnik kočevskih Nemcev g. dr. Hans Arko. Tako bo dobila dravska banovina nemškega poslanca. Že ob priliki volitev v skupščino je bila nacionalna javnost razburjena rad« te kandidature na JNS-Hsti, in nam ni šlo nikakor v glavo, kako je mogoča taka politična mešetarija. Videli smo že takrat, da bi stranka, ki ima strogo nacionalen program — vsaj tako zatrjuje — ne smela v svoje vrste sprejeti zastopnika narodne manjšine in to še kočevskega Nemca. G. Pucelj je nacionalno javnost pomiril samo z izjavo, da pride g. dr. Arko v poštev kot poslanec samo po njegovi smrti. G. Pucelj pa še ni umrl in kljub temu bi rad menda, da bi prišel kot poslanec njegov namestnik g. dr. Hans Arko. Verujemo sicer, da je senator vse nekaj drugega, kakor poslanec, zdi se nam pa, da vseeno ne odtehta poštene moške besede. In tako besedo je g. Pucelj dal. Zato se ne čudimo, da je tudi »Pohod* zapisal, da raje vidi sedeti na senatorski klopi g. Žebota kakor g. Puclja. Tudi mi se pridružejemo tej želji. »Pohod« navaja pri tej priliki tudi, da se je g. Puclja pri sestavi kandidatne liste za senatorja opozarjalo, naj se raje umakne med namestnike na senatorski listi, toda vse opozoritve so bile zaman, čeprav so se prijateljska opozorila skličeva!:’ na okolnost, da bo prihod g. dr. Kal le fesa treba bilo... Mesec januar ic vsako leto mesec občnih zborov. Tako ie tudi letos. Ne mine nedelja, da se ne bi vršil občni zbor enega ali drugega društva. Navadno so to redni občni zbori. Zgodi pa se tudi, da je vmes kakšen Izredni občni zbor, kar se sicer dogaja redkeje. Kadar pa se zgodi, je to vzrok, da so prejšnji funkcionarji kaj pregrešili. Ali ni b'agajna v redu, ali je kdo izstopil, ki more. dobiti svojega naslednika le na javnem občnem zboru, kamor pridejo vsi člani, ali pa se je ugotovilo, da mogoče pravila ue odgovarjajo in jih je treba spremeniti, ne da bi še moglo počakati do rednega občnega zbora. Tako je bilo po navadi. Letos pa izgleda v Mariboru, da je lab kp'sklican izr. občni zbor tudi iz kakih drugih vzrokov. Je sicer vse v redu. Odbor ie vršil svoje funkcije tako vzorno, da nobena revizija ni mog.a ugotoviti nepravilnosti. Tudi predsednik sam m ničesar zakrivil - seveda kar se tiče poslovanja v društvu, ali bolje rečeno zadruge. Pa vendar je bilo treba izrednega občnega zbora. . - „„„ Radovedni bralec pa seveda se niAlg * hit, zakaj je bilo treba izrednega občnega zbora. In ko bo zvedel, se bode tudi Čudil, kajti je res čudno. No. pa začnimo! PredsedmK društva ali zadruge je bil mož, k: jo je pred leti »Pogruntal«, da bi bilo dobro ustan. tako zadrugo, ki bi !me!a za delavstvo na razpolago vedno kaj denarja. Sicer d komandant so spremenili vojaško pozo zmagovitega v pozo premaganega. Obrniliso se in odšli. Piščalke so ostale v žepih, s pesmijo ni bilo nič. »Bodoči« zaenkrat še ne bodo zasedli tako zaželjenega položaja... Edino kar je bodočim ostalo, je nahod in glavobol. Zaenkrat lahko bodoči zapojejo: kaj je tega treba bilo ... Stran -i mmosamsEsmrn »BORB '&* T MarfSom, đtte 25. 7. 19S5 BaBKBEaa«3taESSfS5?JSa*: ssiaaa*«®** Hans Arka v narodno skupščino izzval silno (Ogorčenje med vsemi narodnimi elementi, pa naj pripadajo tej ali oni skupini in naj bodo predstavniki tega ali onega naziranja. »Pohod« piše, da si bo to treba zapomniti na samo za 3. februar, ampak tudi za vso bodočnost, zlasti tudi za volitve v narodno skupščino. »Pohod« piše dalje, da naj vprašajo Slovence v Kočevju, ki da bodo vsi povedali, da so tam doli Slovenci v lastni državi manjšina in da jim vladajo Nemci, čeprav je bilo samo eno tretjino nemških voliloev Slovenci komaj čakajo, da obračunajo z nemškimi očeti in slovenskimi pokrovitelji te narodne blaznosti. Tudi mi se pridružujemo »Pohodu« s pristavkom, da nismo nikdar pričakovali kaj drugega od ljudij, ki so sicer narodni, pri političnih kupčijah pa gledajo ne toliko na narod kakor samo na svoj osebni »jaz«. Mi na severni meji opazujemo z budnim očesom početje raznih »tudi nacionalistov«, ki ob vsaki priliki pomagajo našir narodnim nasprotnikom. Izgovarjajo pa se, da se družijo le z lojalnimi Nemci. Pri nas pa je žalostno, da so lojalni Nemci, kolikor jih je, mirni in se ne vtikajo v javno življenje, vsi pa, ki vodijo politiko, so več ali manj stari znanci iz predprevratnih dni. Marsikdo izmed njih ima najbrže še danes žulje na rokah od kamnov, ki jih je nosil pred Narodni dom. Pa to naših »zavednih« ne zanima. G’avno ... f«iasfl»9F Pomožna akcija in mestno delavstvo. Z ozirom na našo notico pod tem naslovom v 4. številki našega lista nam je poslalo mestno poglavarstvo sledeči uradni popravek: Mezde delavcev, zaposlenih pri mestni občini, so se deloma znižale, deloma zvišale tako, da prejemajo sedaj: 1. samski delavci 2 Din na uro, 2. poročeni delavci brez otrok, ako žive v skupnem gospodinjstvu z ženo in poslednja ni zaposlena 3 Din na uro, 3. poročeni delavci z otroci: do 2 otrok pod 14. letom starosti, ako žive v skupnem družinskem življenju in noben družinski član ni zaposlen, dobijo 3.50 Din na uro, 4. poročeni delavci z otroci: do 4 otrok pod 14. letom starosti, ako živijo v skupnem družinskem življenju in ni noben družinski član zaposlen 4 Din na uro, 5. poročeni delavci z več kot 4 otroci pod 14. letom starosti, ako živijo v skupnem družinskem življenju in ni noben družinski član zaposlen 4.50 na uro. Za ta sklep odbora Pomožne akcije mestne občine v Mariboru je bilo merodajno glasom popravka mestnega poglavarstva dejstvo, da je pomožna akcija zaslnega značaja in je njen namen nuditi potrebnim v sili najnujnejšo pomoč. Njena naloga je, zbirati j za to potrebna sredstva in skrbeti za njih pravilno uporabo. Pomožna akcija bi zgrešila svoj namen, če bi dajala delavcem, ki jih more zaposliti, višje mezde nego so drugje običajne, ker bi ,se v tem slučaju nihče ne potrudil poiskati si dela drugje. Izhajajoč iz tega stališča je tudi država v pravilniku za izvajanje javnih del določila, da se sme plačati pri javnih delih zaposlenim delavcem največ Din 20.— na dan. Pravilnost tega načela potrjujejo tudi dosedanje izkušnje pri mariborski pomožni akciji, kajti ugotovilo se je, da prosi za zaposlitev pri pomožni akciji vsa leta njenega obstoja cela vrsta istih oseb, kar dokazuje, da si niso iskali dela drugje, marveč so se zanašali zgolj na mestno občino in njeno pomožno akcijo in to predvsem radi tega, ker so bile mezde pri pomožni akciji boljše nego drugod. Te pa so se sedaj pravično regulirale tako, da so v pravem razmerju do števila družinskih članov poedinih delavcev. Poprejšnje razmerje samskih delavcev do poročenih brez otrok je bilo 3 : 3.50, do poročenih delavcev z otroci pa 3 : 4, dočim je sedaj 2 : 3, 2 : 3.50, 4 in 4.50. Za pomožno akcijo ni merodajno zgolj izvrševanje dela, marveč prvenstveno najnujnejša pomoč v sili. Z znižanjem mezd pri samskih delavcih, ki imajo napram družinskim očetom mnogo manjše potrebe, pa je tudi omogočeno zvišanje mezd delavcem z velikim številom otrok in zaposlitev večjega števila delavcev. Popravek smo prinesli, dasi se naše navedbe popolnoma strinjajo z navedbami mestnega poglavarstva. Zanimivo pa je, da so pri mestni občini intervenirali, kakor je razvidno iz poročila mestnega poglavarstva, gotovi poslodavci, ki so smatrali, da je delavstvo pomožne akcije predobro plačano. Torej plačujejo svoje delavstvo še slabše. Javnost naj pa sedaj sodi, kako naj delavec živi. Ali delavec ni človek? Znano pa nam je, da je takih intervencij na mestni občini zelo veliko in jih še bo. Ampak malo je to, kar dobi delavec, zelo malo . . . Je in ni... Župan občine Studenci g. Kaloh nas naproša, da objavimo z ozirom na našo notico v 4. številki »Borbe«, da je takoj dru gi dan po podpisu liste g. Žebotu svoj podpis preklical. To da je storil vsled informacij, ki jih je prejel naknadno. G. Kaloh pravi, da ni pristaš g. Žebota, da pa ga spoštuje kot človeka, ki je za narodno stvar v Mariboru in okolici storil rodno stvar v Mariboru m okolici storil mnogo koristnega, zlasti v časih preobrata. Mi tudi tako pravimo, samo to se nam pa ne dopade, da se podpisi tako preklicujejo. Možato vsaj to ni. G. Kaloh je imel prav, če je podpisal listo g. Žebota zato, ker je g. Žebot znan kot naroden človek. Ni pa imel prav, da je potem podpis preklical. Saj menda ni dobil informacije,