Poštnina plačana v gotovini.
Leto XIV., štev. 162
Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126.
Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen-burgova ul. 3. — Tel. 3492, 2492.
Podružnica Maribor: Gosposka ulica štev. 11. — Telefon št. 2455.
Podružnica Celje: Kocenova ulica št. 2. — Telefon št. 190.
Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 11.842, Praga čislo 78.180, Wien št. 105.241.
Ljubljana, petek 14. julija 1933
Cena i.- Din
Naročnina znaša mesečno Din 25.— Za inozemstvo Din 40.—
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Maribor, Gosposka ulica 11, Telefon št. 2440.
Celje, Strossmayerjeva ul. 1. Tel. 65.
Rokopisi se ne vračajo.
po tarif u.
— Oglasi
Praznik Francije
Naša velika zaveznica in prijateljica Francija »lavi danes svoj največji narodni praznik, obletnico zavzetja pariške Bastilje. Gotovo je v tem simboličnem pomenu, da je svobodoljubni francoski narod zrušil ob svojem elementarnem ustanku ravno starodavno ječo sredi Pariza, kjer so dolga leta pri živem telesu trohneli njegovi najboljši sinovi. S padcem Bastilje se je začel pohod ideje svobodoumja ne samo po vsej Franciji, marveč se je plemenita misel svobode, enakosti in bralstva razširila po vsem omikanem svetu. Dan zavzetja Bastilje pa je postal največji praznik prerojenega francoskega naroda in kot nekak simbol odpora proti zatiranju in ponižanju tudi praznik vsega svobodoljubnega človeštva. Francija beleži ta dan kct mejni/k med staro in novo doba svoje zgodovine, kot početek razvoja, ki jo je privedel na čelo po stalnem^kul-turnem napredku stremečega človeštva.
Veliki narod francoski je pred poldrugim stoletjem proglasil enakost vseh ljudi in vseh stanov pred zakonom, uvedel versko strpnost ln oplodil vso Evropo s težnjo po svobodi, poudarjajoč človečanske pravice vsakega posameznika brez ozira na njegovo poreklo, poklic in družabni po-ložaj. Ta velika revolucija, katere pomen je neprimerno večji v etičnem in duhovnem pogledu kakor v političnem, seveda ni mogla ostati omejena na Francijo, marveč^ je pričela preobraževati ves svet. Razširjenje svobodnjaških idej je še pospešila reakcija zaostale Evrope, ki je hotela iz solidarnosti do zrušenega nasilstva zadušiti nevarni ogenj, ki je vnemal duše in srca vseh narodov. Reakcija pa je dosegla ravno nasprotni učinek: razvnela je svetovni požar, ki je objel ves Tedanji kulturni svet. Osvobojeni francoski narod je zmagovito odbil vse napade. Pod zastavami revolucije in ob zvokih marseljeze, ob katerih še danes živahne je zapolje kri vsakogar, je sproščena narodova sila raznesla žar svojih svobodnjaških idej daleč preko političnega in narodnostnega območja francoskega naroda. Široko po Evropi se je razlila poplava mlade svobode, neusmiljeno rušeč predsodke in učeč narode, naj s:' uredijo svoje življenje, dejanje in nehanje po načelih žlahtnega francoskega svobodoumja.
Val zmagonosnega podviga je planil tudi preko meja naših dežel, omajal tisočletno tuje nasilstvo in v kraljestvu sedmerih ilirskih pokrajin prvič združil v eno državo tri veje jugoslovenskega naroda. Tudi po naši beli Ljubljani je odmevala zmagovita pesem marsejskih entuizatsov in najodličnejši sinovi naše' ga naroda one dobe so stopili v službo ideje, zavedajoč se, da služijo domovini in ljudstvu. Po fcra;'.'kem svitanju je sicer zašla zarja svobode, v ljudskih dušah pa je njeno seme pognalo tem krepke je, čim hujši "is bil pritisk krute reakcije.
Narodi so spregledovali drug za drugim, si osvajali blagovest francoske revolucije in kjerkoli je došlo do upora, so se v vrstah upornikov cula gesla osvojiteljev Bastilje. Vse stremljenje evropskih narodov po osvobojenju izpod jarma in tiačanstva ima svoje globoke korenine v človečanskih pravicah, ki jih je proglasil francoski narod in dal s tem tudi drugim narodom idejno izhodišče v borbi za enakopravnost, za svobodo vesti, svobodo dela ln svobodo misli. Tej veliki tradiciji je ostala Francija vedno zvesta. Z železno doslednostjo je stala ob strani vsem zasužnjenim narodom in v nedavni prošlostl si je prizadevala iz vseh sil, da vstanejo iz razvalin germanskih cesarstev svobodne narodne države. Največ po njenem prizadevanju se je to tudi zgodilo, zato združujejo danes s Francijo intimne prijateljske vezi zlasti vse tri slovanske države: Poljsko, Češkoslovaško in Jugoslavijo.
Jugosloveni smo srečni in ponosni, da štejemo veliki francoski narod med svoje iskrene, najboljše prijatelje. Niso le skupni politična interesi, niso le argumenti razuma, ki nas vežejo. Naše prijateljstvo je globlje, saj je zasidrano tudi v čustvu ter posvečeno s skupnim trpljenjem in s krvjo, skupno prelito za veliki ideal francoskega preporoda, za narodno in človeško svobodo. In danes, ob priliki francoskega narodnega in državnega praznika, nas še posebej navdaja čustvo hvaležnosti in simpatije do velikega francoskega naroda. Naša pot do ostala in mora ostati skupna tudi v bodoče, najmanj vse dotlej, dokler se človeštvo ne iztrezni in tudi v odnosa jih med narodi ne zavladajo načela svobode, enakosti in bratstva.
Milijonska škoda zaradi poplav v ČSR
Praga, 13. julija n. po uradnih poročilih o poplavah v podkarpatski Rusiji in na Slovaškem znaša prizadeta škoda 60 milijonov češkoslovaških kron. Skupaj je bilo oškodovanih 44 vasi.
PRED PODPISOM PAKTA ŠTIRIH
Pakt štirih evropskih velesil bo podpisan v Rimu
Potovanje Daladierja v Rim odgodeno
že jutri
Pariz, 13. juVLja. n. Precej nepričakovano se je snoči razširila v tukajšnji poetični javnosti vest, da so vlade, katerih zastopniki so pred meseci v Rimu parafirali pakt o sodelovanju štirih velesil, sklenile, da ga bodo podipis.a!i že 15. t. m. njihovi poslaniki v Rimu. Za ta nagli ukrep so se odločili zaradi važnih mednarodnih političnih dogodkov, ki ne dovolijo nikake nadaljnje odgoditve, čeprav je Francija hotela, da bi se z Italijo še pred podpisom paleta pogodila glede nekaterih važnih vprašamo, ki se nanašajo na njune nadaljnje odnošaje. Pakt bodo poleg Mus-solinija podpisali francoski, nemški in amgleSki poslanik v Rimu. Zaradi te odločitve tudi francoski ministrski predsednik ne bo potovali v Rim. Prvotno jc bilo v načrtu, da bodo za podpis pakta odpotovali v Rim Macdonald, Daladier in Hitler, vendar pa pogajanja za končno ureditev frameosko-i'ta'1 i jamskih odnošajev še niso toliko dozorela, da bi mogel priti francoski ministrski predsednik Daladier v Rim. zaradi česar bo odpadlo tudi potovanje Macdonalda in Hitlerja. Po podpisu pakta bo francoski poslanik v Rimu de Jouvenel definMivno zapustili svoje mesto.
»Petit Parisien« poroča iz Rima, da je bil francoski poslanik Jouvenel že
v .poslovilni avdienci pri mimistrskejm predsedniku Mus|Oliniju. Pri tej priliki sta tudi ponovno govorila o pripravah za it a l'ij an s k o -f r ancosk e razgovore o sr e dnj e- e v r opsk ih vprašanjih. List poroča nadalje, da potekajo pogajanja med Rimom Ln Moskvo ugodno in da v Rimu priznavajo uspeh ruske diplomacije. Mustsolini .ie izjavil, da je pakt Rusije z Malo antanto ustvaril novo evropsko sliko in da mo<ra tudi Italija računati z novim razvojem. V Rimu tudi že računajo s sestankom Litvinov a in Mu s solin i ia.
Razgovori Ruždi beja v Rimu
Rim, 13. hilija. d. Včeraj popoldne s* je turški zunanji minister Tevfik Ruždi bej znova sestal z italijanskim državnim podtajnikom za zunanje zadeve Suvichem. Nato se je vršil v turškem poslaništvu razgovor, ki sta se ga udeležila tudi grški in bolgarski poslanik v Rimu. Končno je imel Ruždi bej daljši razgovor s sovjetskim poslanikom v Rimu, Potemkimom.	.
»Giornale d' Italia« se obširno bavi z i't a 1 i j an sk o -tor ški m i odnošaji ter po-udaria, da predstavlja prijateljstvo med obema državama trdno jamstvo za mir in ravnotežje v vzhodnem sredozemskem bazenu. Italijansko-turška prija-
Odpor proti hitlerjev-skemu radikalizmn
Nemški Industrije! protestirajo proti radikalni socialistični politiki Hitlerjevih pristašev
Pariz, 13. julija, g. O okrožnici državnega notranjega ministra Fricka vsem državnim namestnikom in deželnim uradom, ki poziva k najostrejšim represal* jam za vsak poskus sabotaže nemške revolucije, objavloa berlinski dopisnik »Journala« George Blum značilen komentar, iz katerega je razvidno, da je druga socialistična revolucija v Nemčiji že v polnem teku in da je bil Hitler prisiljen temeljito eavreti radikalno krilo svojih lastnih pristašev. Po Blumovih podatkih so se v zadinjih dneh zglasili pri državnem kan cel ar ju predsedniki najmočnejših industrijskih zvez Nemčije in ga opozorili na hude nevarnosti, ki girozijo nemškemu gospodarstvu, če bod0 narodno-socialistične obratne celice še dalje vznemirjale industrijsko produkcijo s svojimi vmešavanji in ustvarjale v tovarnah pro-tikapitalistično diktaturo. Voditelji na-rodino-socialističnih napadalnih odidellkov im obratnih celic si prizadevajo, da bi v tovarnah, posebno v provinci, uganjali popolnoma socialistično politiko. Ta skriti socializem se kaže v zaplembi tovarn, ki jih je bilo že več v zadnjem času. Narod-no-socialističme obratne organizacije so v več (primerih sekvestrirale obratni kapital podjetij in odstavile nadzorstvene svete. Nemški industrijski maginati, med njimi deloma oni, ki so z izdatnimi denarnimi sredstvi pripravili Hitlerju pot do
zmage, so zahtevali od državnega kance-Iarja, naj te protikaipitalisti&ne zlorabe takoj prenehajo, ker bodo sicer nastopile nepričakovane posledice rjavega obratnega boljševizma. George Blum meni. da bo imel državni kancelar v Berlinu razmeroma lahko delo, če bo hotel odpreti nasprotno oaro, toda položai v nemških deželah je izredno kritičen, zaradi česar je sploh vprašanje, ali to sploh še moeoče ■ustaviti drugo revolucijo, ki jo je začela sedaj državna vlada pobijati z najostrei-šimi grožnjami.
Značilen za razmah radikalmo-sociall-stične stroje v narodno - socialistični stranki je govor namestnika voditelja na-rodmo-socialistične delovne fronte Kohler-ja, ki je po brzojavki >Temipsa< pred voditelji berlinskih narodno-socialističnih obratnih celic izjavil med družim dobesedno tudi tole:
Kapitalizem si lasti izključno pravico, da daje delo pod pogoji, ki jih sam določa To gospodarstvo kapitalizma je nemoralno in mora prenehati. Da se doseže ta ciltj, ne zadostujejo zakoni in zato se mora ves narod upreti in ne sme priznati tega režima. Pojem socializem ima globok smisel, ki je v glavnem ta, da spada posameznik v nacionalno celoto in je torej podrejen novi pravici, po kateri je odvisno od voditeljev naroda, ne pa od kapitalistov, ali bo še kaj brezposelnih ali ne.
Krščanski socialisti proti dr. Rintelnu
Pred razveljavljenjem narodno socialističnih mandatov v štajerskem
deželnem zboru
Gradec, 13 julija s. Štajerski krščanski socialci so razvili v zadnjem času hudo kampanjo proti štajerskemu deželnemu
glavarju dr. Rintelenu, ki mu očitajo, da ima vedno živahnejše zveze z narodno socialističnimi krogi. Dr. Franc Straffela, ki ga splošno imenujejo kot njegovega naslednika, ugotavlja oficielno, da so mu v zvezi s temi dogodki res ponujali visoke državne funkcije, vendar je za sedaj vse odklonil. V soboto se prične zasedanje štajerskega deželnega zbora, na katerem bodo razpravljali tudi o razveljavljenju mandatov narodno socialističnih poslancev in poslancev Heimatschutza. V zvezi s kampanjo proti dr. Rintelenu vlada za to zasedanje še prav posebno zanimanje.
Dunaj. 13. julija. AA. Policija v Celovcu je aretirala tamošniega voditelja narodnih socialistov barona Kneserbecka. V njego-
vem vrtu je našla tajno zalogo orožja, ki ga js dobil iz Nemčije. Aretirani baron je nemški državljan. Obtožen bo zaradi veb-izdaje.
Inomost, 13. julija n. V pretekli noči so avstrijske obmejne straže ustavile na meji več članov narodno socialističnih napadalnih oddelkov iz Nemčije, ki so bili oboroženi in so hoteli skrivaj prekoračiti mejo. Obmejne straže so jih aretirale in odvedle v Mittenalt. Po vsej Tirolski so policijske oblasti organizirale straže ob železniških mostovih in v predorih.
Solnograd, 13. julija AA. Narodno socialistični voditelj Scharitzer je pobegnil na Bavarsko, kjer bo sodeloval v protiav-strijski propagandi, ki bo imela svoj sedež v Freilassingu v bližini solnograške meje.
Seja francoske vlade
Pariz, 13. julija. AA. Danes se je sestal ministrski svet v elizejski palači. Predsedoval ji je predsednik republike Lebrun. Najprej je ministrski svet imenoval več članov francoskih delegacij za izpraznjena mesta na razorožitveni konferenci in v Društvu narodov. Nato je bil na predlog zunanjega minVra Boncourja imenovan za generalnega rezidenta v Maroku dosedanji vrhovni komisar v Siriji Ponsot. Zasedel bo mesto Luciena Sainta, ki odstopi 16. julija. Ponsota bo nadomestil dosedanji francoski poslanik v Tokiju De Martel.
Finančni minister Bonnet je zatem poročal o svetovni gospodarski konferenci, o državnih financah in stanju državne blagajne, ki je nad vse zadovoljivo. Ministr-
ski svet ga je pooblastil, da vrne polovico londonskega posojila.
Zunanji minister Paul Boncour je govoril o mednarodnih pogajanjih, zlasti o paktu štirih. Ministrski svet ga je pooblastil, naj pozove francoskega poslanika v Rimu, da zastopa Francijo pri končnem podpisu tega pakta.
Naposled je ministrski svet na predlog ministra Sera sklenil, da se Francija udeleži mednarodne razstave v Bruslju 1. 1935.
Konferenca mednarodnega kartela za cink
Bruselj, 13. julija AA. V Ostendu zaseda mednarodni kartel za cink. Zaradi finančne nestalnosti kartel ni mogel obnoviti svoje pogodbe za dve leti in bo zato kartel posloval samo do oktobra.
teljska pogodbo naj bi odgovarjala ne-le interesom obeh pogodbenikov, marveč tudi ostalih narodov, ka<r priča že to, da sta se na prizadevanje italijanske in turške diplomacije sporazumeli tudi Turčija iin Grčija.
Zanimivo je, da je po trditvah rimskih političnih krogov Mussolini povabil Rudži beja v Rim le zaradi tega, ker se je ustrašil, da se Turčija spričo poslednje londonske konvencije o definiciji napadalca v svoji evropski politiki ne bi orientirala k sodelovanju z Malo antanto. V svojih domnevah se spuščajo celo tako daleč, da napovedujejo italijansko - turško - bolgarsko -grški sporazum, ki naj bi slonel na slič-ni'h osnovah kakor sporazum med Rusijo, Poljsko, Turčijo in Malo antanto glede nenapadanja.
Madžarska in vzhodni pakt
Budimpešta, 13. julija. AA. V članku o vzhodnem paktu pravi »Budapesti Hirlap«, da Madžarska ne more sprejeti definicije pojna o napadalcu, kakor je opredeljena v njem. Ona je istovetna z definicijo, ki jo je že predlagal na razorožitveni konferemci Politis, čegar predlog pa so tedaj odklonile Italia, Velika Britanija, Zedinjene države, Španija im razne nevtralne države izza svetovne vojne.
Francoska trgovinska politika v srednji Evropi
Pariz, 13. julija, d. Francoska vlada pripravlja preorientacijo francoske trgovinske politike o srednji Evropi, ki bo kmalu, kakor poroča oficiozna »Re-publique«, dovedla do gotovih uspehov. Pod vodstvom državnega podtaj-nika za narodno gospodarstvo so se te dni vršili razgovori, na katerih so proučevali trgo-vi.nske odnošaje Francije s srednje-evropskimi državami. Pomembno je. da so razgovorom prisostvovali vodilni nemški gospodarstveniki, ki so bili izgnani iz Nemčije in so se izjavillj pripravljene za sodelovanje pri pospeševanju trgovinskih odnošajev med Francijo im srednjeevropskimi državami. V to svrho je bil osnovan urad z nalogo, da organizira nanovo trgovinska zastopstva Francije v podonavskih državah. Po informacijah navedenega lista so francoski gospodarski cilji v srednji in vzhodni Evropi v povišanju kupne moči v teh državah in močnejšem uporabljanju njihovih sirovin za francosko industrijo na stTOŠke Nemčije. Sistem uvoznih omejitev se ne bo več uporabljal globalno, temveč glede na izvoz francoskega blaga v posamezne države. Predvsem se mislijo posluževati predlnostmega carinskega sistema, da bi povečali prodajo francoskih izdelkov, za kar obstoja pripravljenost, da se v to svrho osnuje kreditna organizacija za pospeševanje kupne moči. Glede na navedemo je razvidno, da so se novi francoski gospodarski načrti v srednji in vzhodni Evropi znatno oddaljili od sklepov konference v Stresi.
Likvidacija nemškega parlamentarizma
Pogajanja za prevzem poslancev bivšega centruma v Hitlerjevo stranko — Priprave za preosnovo državnega zbora v stanovsko korporacijo
Berlin, 13. julija, d. Zastopniki držav-nozborske in pruske deželnozborske frakcije centruma se bavijo sedaj z ukrepi, ki so potrebni za prevedbo poslancev centruma kot hospitantov v narodno socialistično frakcijo. Predvsem je treba razjasniti vprašanje, kdo izmed poslancev centruma se poteguje za to razmerje. O tem bodo obveščeni voditelji frakcij narodnih socialistov, ki bodo nato odločili, kateri člani centruma se morejo sprejeti kot hospitan-ti. Na enak način se zadeva razvija glede nemško-nacionalnih poslancev. Kot samo po sebi umevna posledica konkordata se smatra, da bodo poslanci centruma, ki so duhovniki, prepustili svoje mandate laikom. V obeh frakcijah bi ostalo na ta način nezasedenih kakih 10 mandatov.
V ostalem zatrjujejo, da bosta državni zbor in pruski deželni zbor obstojala v sedanji novi obliki samo še leto dni, dokler ne bo ustvarjena trdna podlaga za preosnovo teh ljudskih zastopstev na stanovski podlagi. Kakor menijo, bodo v tem primeru imenovani člani državnega ^ zbora in pruskega deželnega zbora z istih na-rodno-socialističnih stanovskih vidikov, ki so bili merodajni za novi državni svet.
Enotna evangeljska cerkev
Berlin, 13 julija, d. Kancelar Hitler je sporočil Hindenburga, da je sestavljena nova, enotna protestantska cerkev. Dosedanji notranji spori so poravnani. Vsi komisarji in podkomisarji so odstopili. V kratkem se bodo vršile cerkvene volitve.
Ustava enotne protestantske cerkve bo objavljena ob koncu tedna. O njenih glavnih načelih objavljajo, da nova nemška evangeljska cerkev ne bo državna cerkev. Nasprotno bo samostojnost reformatorskih veroizpovedi ustavno zajamčena. Nad vsemi bo edina avtoriteta le evangelij. Na čelu nove cerkve bo stal državni škof, ki mora biti luteranske veroizpovedi. V njegovem delu pri vodstvu cerkve ga bo podpiralo duhovno ministrstvo, ki bo obstojala iz treh teologov in pravnika. Teološki člani bodo zastopali vse tri skupine evangeljske cerkve, lute-ransko. reformirano in uniirano. Ustava nove nemške evangeljske cerkve nima nobenega arijskega paragrafa, ker ne bo državna cerkev: kljub temu pa je poskrbljeno, da ne bo tujih vplivov na cerkveno vodstvo in duhovniški naraščaj, od česar pa ne bodo prizadeti člani cerkvenih občin. Po mnenju poučenih krogov bodo nova cerkvena zastopstva obstojala povprečno do 80 odst. iz narodnih sociali-stov.
Kitajski zid
Pruski notranji minister je izdal nov seznam vseh inozemskih tiskovin, ki so prepovedane. Dočim je bilo v seznamu od 1. julija navedenih 252 listov in revij, vsebuje novi seznam od 1. t. m. 291 bstov iz 21 različnih držav. Na čelu je Češkoslovaška, iz katere ie prepovedanih 74 listov fprej 66), na drugem mestu Avstriia 48 (37), od teh 37 z Dunaja, nakar slede Francija 38 (31). Zedinjene države 12. Po-saarje 8. Anglija 5, Švica 26 (24) in Rusija 11 (9).
Tajno nemško oboroževanje
Pari«. 13. julija, d. »Tntransisraant« ie objavil poročilo pvoi^a posebnega poročevalca, ki se mudi na Nizozemskem nvi anketi o n»mškem oboroževanju. Poročilo navaja, da v zadnjem času narašča uvoz 6irovin preko
nemških pristanišč v Nemčijo za izdelova" nje vojnega materiala v toliki meri, da vzbuja naravnost bojazOT. L. 1981. je uvozila Nemčija preko Amsterdama 6700, pr ko Rotterdama pa 1600 ton bakra. V prvih petih mesecih 1. 1933. &e je uvoz bakra preko Amsterdama povečal na 9100, preko Rott?rdama pa na 6100 ton- Ladijska poši-ljatve železne in bakrene rude v nemška pristanišča so znašale 1. 1932. 48-700 ton, 1. 1933. pa so do meseca maja dosegle 61 tisoč ton. Starega žileza, ki se uporablja za izdelovanje jekla, so do 1. 1931. uvozili preko Nizozemske 27.000 ton, do maja letos pa je dosegel uvoz v Nemčijo 83.300 ton. Kakor poroča dopisnik, predstavljajo te številka samo majhen del uvoza sirovin v Nemčijo, k»r izkrcujejo v pristaniščih Em-dena in Lubecka že tedne noč in dan kovine in drug« sirovine za izdelovanje vojnaga materiala.
Kredit za cesto Litija-Radeče
Beograd, 13. julija, p. Upravni odbor drž. hipotekarne banke je na svoji današnji seji votiral za bansko upravo v Ljubljani 2 milijona Din kredita, ki ga bo dravska banovina porabila za javna dela na cesti Litija-Radeče. Pri teh delih bodo zaposleni predvsem rudarji iz revirjev Trbovlje, Hrastnik in Zagorje.
Svoboden izvoz pšenice
Beograd, 13. julija, p. Ministrski svet je na svoji današnji seji razpravljal o organizaciji izvoza pšenice v inozemstvo. Razprava se je razvijala na osnovi načel, ki so bila navedena v Narodni skupščini pri razpravi o takozvanem zakonu dr. Kra-merja za likvidacijo žitnega režima. Via-, da je sklenila, da pri izvozu naše pšenice ne bo intervenirala v večji meri. Privilegirano izvozno društvo bo v svobodni trgovini nakupilo pšenice le toliko, da bodo izčrpani preferenciali, ki nam jih dajeta trgovinski pogodbi s Češkoslovaško in Avstrijo, to je skupno 15.000 vagonov. V ostalem bo izvoz pšenice povsem svoboden in se bodo cene blaga v glavnem ravnale po mednarodnih cenah. Tudi v notranji trgovini bo pšenica docela ^obodna.
Novi boji v Džeholu
Šanghaj, 13. julija. AA. Kitajsko časopisje poroča, da so se v Džeholu začeli novi boji med Kitajci in Japonci. Japonska letala so bombardirala Dolonor. ker je general Fengišjang začel prodirati proti japonskim obmejnim četam. Kitajski general je izdal proglas, v katerem pravi, da hoče zopet zavzeti Džehol in Mandžurijo. Voditelji nankinške vlade so zaradi nastopa tega generala v precejšnji stiski, toda general odklanja njihove ponudbe. Listi smatrajo, da bodo japonske čete sedaj zavzele Čahar.
Naraščanje cen v Angliji
London, 13. julija AA. Indeksno število za junij znaša za cene na debelo 85.1. To je najvišje število po septembru 1932. Napram prejšnjemu mesecu so cene narasle za 2.4 napram juniju lanskega leta pa za 3.8 Za industrijske proizvode znaša indeks celo 87.
Avstrijska fronta
Okrog krščanskih socialcev in haimverovcev bi rad Dollfuss zbral vse prebivalstvo, pri tem pa Se vedno
odbija socialiste
Dunaj, 12. julija.
V obrambo pred nasiljem kljukastega križa, ki po&kuša b terori«ti6no akcijo za-
vojevati Avstrijo za Adolfa Hitlerja, je osnoval kancelar Dollfuss avstrijsko patriotsko fronto. Postaviti hoče proti hiti erjevsk i nemški obtnovi obnovljeni avstrijski patriotizem in kliče v svoj tabor vse, ki jtai je pri srcu samostojnost avstrijske domovine. Združenje, ki se snuje v tem imenu, naj ne bo politična stranka in naj nima partijskega zmačaja. marveč naj zibere vse one, ki jim je pri srcu tradicionalna samobitnost historične Avstri-je in ki odklanjajo kulturno barbarstvo narodmo-socialističsnega »poenotenja« Ln uniformiranja vsega duševnega življenja.
Jedro avstrijslke fronte tvorijo seveda DoMfussovi krščanski socialci in Star-herobergovi heimwehrovci, toda Dollfuss si zamišlja mnogo dalekosežnejšo enoto. Nadeja se, da se bodo njegovi avstrijski fronti pridružili vsi oni, ki se sicer ne udeležujejo aktivnega političnega življenja, ki pa so si ohranili ljubezen do ožje domovine in spoštovanje njenih tradicij; vai, ki odklanjajo pruske avtokratske metod« in nočejo, da domača kultura podleže novim berlinskim naukom, ki ne pripuščajo nobene individualnosti in hočejo vkleoiti svobodmi duševni razvoj v jarem predpisom in reglementov.
Začetek Dollfussove akcije obeta uspehe, kajti odmev, ki ga je našel njegov poziv je precej živahen. Oglašajo se pristaši iz raznih taborov, ako tudi je še dovolj skeptikov, ki stoje ob strašni, bodisi ker vpliva nanoe velikomemška sugestija, bodisi ker nimajo dovolj trdne vere, da je dvojica Dollfuss-Starhemberg poklicana, prevzeti vodstvo tako širokega in imoč^ -ga vsenarodmega gibanja, da bi pritegv o tudi one staroavstrijske kroge, ki odklanjajo klerikalizem ravno tako, kakor uniformirani fašizem in ki tudi ne zaunajo prav v trdnost m notranjo sklenjen ost današode vladine koalicije.
Tla za Dolifussovo patriotsko propagando «o danes v Avstriji ugodma in ni izključeno, da se mu posreči pridobiti za svojo fronto ono večino, katere s strankarsko organizacijo ni mogel doseči in tudi ne s svojo dosedanjo koalicijsko politiko.
Narodni socialisti sami skrbijo za to, da navdušenje za »Aneehluss, gine od dine do dme. Testi iz Nemčije, ki jih tudi stroga hitlerjevska cenzura ne more zabra-nitl, niso take, da bi mogle vzibujati veselje ta navdušenje za Goringove in Gob-belsove metode. Na tisto prerojenje duš ln na amago hitlerjevske ideje nikdo ne verjame, ker se preveč razločno vidi, kaki pripomočki so bili potrebni za dose-ženje državne >t»talitete«. Avstrijci vedo, da sega narodaio-socialističino navdušenje le tako daleč, kakor sežeta oborožena pest in »trah pred koncentracijskimi ta-Ibori. V tem prepričanju jih utrjuje teroristična akcija na avstrijskih tleh, za katero avstrijska duševnost nima razpoloženja.
Še bolj pa odvračajo avstrijsko prebivalstvo od narodnega socializma odkritja, ki kompromitirajo voditelje avstrijskega hitlerjevstva. Že poročilo o ogromnih finančnih sredstvih, katere je porabila Nemčija za financiranje »nacionalne revolucije« v Avstriji, so vrgla na ta pokret črno •eneo. Se bolj pa je vplivalo poročilo o
korupciji, ki jo je odkrila policija v Lincu in ki nesebičnost in požrtvovalnost avstrijskih voditeljev rjave fronte stavlja v zelo čudno luč. Najdeni načrti za teroristično akcijo, ki dokazujejo, da so bili krvavi atentati premišljeno zasnovani po vodstvu stranke in da so bili demantiji F^auenfelda in drugih prosta laž, so napravili porazen vtis, posebno ogorčenje pa je vzbudila točka o pridobivanju samomorilcev za umor vodilnih oseb vladnega režima. Avstrijsko hitlerjevsko gibanje je danes v očeh avstrijskega prebivalstva diskvalificirano in ni verjetno, da bi moglo pridobiti novih entuzijastov, ki bi se pridružili rjavemu taboru iz idealizma in prepričanja. Desperadi in konjunkturi-sti, ki se bodo že z ozirom na srebrni dež iz Berlina še vedno našli, pa ne bodo v stanu dvigniti ugleda in moralnega nivoja revolucionarne fronte.
Da kljub vsem tem ugodnim predpogojem zbiranje avstrijske patriotske fronte do sedaj še ni dobilo značaja splošnega ljudskega gibanja in ne kaže znakov elementarne notranje sile, je krivo ono polovičarstvo, ki je posledica nenaravne združitve klerikalizma in meščanskega nacionalizma. Ta koalicija zapira pot v skupno borbeno fronto levičarskim elementom, ki so z dejanji pokazali interes in voljo za sodelovanje pri obrambi proti hitlerjevskemu navalu. Odklonitev socialistične strokovne skupine, ki se je priglasila za vstop v avstrijsko fronto, je presenetila tem bolj, ker so socialni demo-kratje brez vseh protiuslug nudili krščanskim socialcem svojo pomoč pri uničenju hitlerjevskih mandatov v nekaterih deželnih zborih in vladi s tem omogočili uspeh, ki bi ga brez njihovega sodelovanja ne mogla doseči. Vidi se pač. da Dollfus-sovo politiko bistveno moti Starhember-gov koncept, ki še vedno teži po ofenzivi proti marksistom.
Druga slabost avstrijske fronte se kaže v neodločnosti vladnih zaveznikov. Landbund se vedno bolj kaže kot to, kar je po svojem izvoru in bistvu, kot nacionalistična in šovinistična organizacija, ki se ni odrekla velikonemškim sanjam. Njena avstrijska orientacija je le posledica momentane politične konstelacije, ki daje tej stranki vpliven položaj v vladi kljub neznatni zaslombi v ljudstvu. Na Koroškem so poslanci Landbunda glasovali proti ukinjenju hitlerjevskih mandatov, v štajerskem deželnem zboru pa se je moralo glasovanje ponovno preložiti, ker se zastopniki Landbunda branijo glasovati z vlado, akoravno sedijo v nji landbundov-ski ministri. Na Štajerskem pa se očivid-no opažajo tudi velikonemške simpatije deželnega glavarja Rintelna, ki z dopade-njem daje Iandbundovski renitenci potu-ho.
Neodločnost in nezanesljivost v lastnem desničarskem taboru je še večja rana Doll-fussove patriotske fronte, kakor pa nezaupanje na levici, katero je končno tudi posledica dvolične politike. Vsekakor danes še ne kaže koncentracija avstrijanstva tiste trdnosti, katera bi bila potrebna z ozirom na teroristično agresivnost na na-rodnosocialistični strani. Tako pa je danes še negotovo, ali ne bo vpliv hitlerjanstva vendarle dosegel tako moč, ki bo privedla do sprememb današnjega stanja, čeprav ne do formalnega »Anschlussa«, ker bi tega pač onemogočite velesile.
Beda v Trbovljah
Ugotovitve uradne komisije — Predlogi rudarjev, trgovcev in obrtnikov — looo nezaposlenih rudarjev
Trbovlje, 13. julija. Kakor je znano, je bila 27. aprila pri "banski upravi konferenca, katere so se udeležili zastopniki rudarjev, TPD, Delavske zbornice in strokovnih delavskih organizacij iz rudniških revirjev. Konferenca je obravnavala nevzdržen položaj r rudniških revirjih. Njen rezultat je bil sklep, da se odpošlje v rudniške revirje posebna uradna komisija, ki naj točno prouči razmere in na podlagi ugotovljenih dejstev sestavi predloge, kako bi se dalo stanje v rudniških revirjih izboljšati.
Ta komisija, ki ji predseduje rudarski glavar dvorni svetnik g. inž. \inko Strgar, je pričela v torek poslovati v Trbovljah. V komisiji so še inšpektor ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje gospod inž. Lazar Savkov, zastopnik banske uprave g. dr. Luzar, tajnik Delavske zbornice g. Filip Uratnik, zastopnik rudnika ravnatelj g. inž. Loskot, zastopnik TFD g. Spora in sreski načelnik g. dr. Kosi iz Laškega. Razen teh so prisostvovali komisiji trboveljski župan g. Vodušek, zastopniki vseh treh delavskih strokovnih organizacij (NSZ. ZRJ in J5Z). II. rudarske skupine in drugi krajevni čini tel ji. Ob otvoritvi ankete je g. inž. btrgar
opozarjal na odgovorno delo. ki ga ima izvršiti komisija, ker je beda v rudniških revirjih nevzdržna.	...
Prvi je zastopnikom komisije predocil silno bedo med delavstvom župan g. Vodušek Navajal je, da je krivo temu predvsem 'p°manikanie naročil premoga, in je pozival komisijo, naj se na odločilnih mestih zavzame za to, da bi se omogočila delavstvu zaposlitev vsaj 4 ali 5 dni v
tednu.	, ,	...
Zastopniki delavskih organizacij so soglasno zastopali stališče, da se s pomočjo ne more rn ne sme oklevati. Brezposelnost v revirjih stalno narašča in z njo beda Zaposliti je treba predvsem poklicne rudarje, druge pa je treba sistematično vračati k njihovim prvotnim poklicem V rudnikih na jugu so razmere sedaj Se take da ie v njih našim rudarjem obstanek nemogoč- Čim prej naj se pričnejo javna kier bi se zaposlili brezposelni, ki na j bodo plačani tako, da bodo lahko ži-"" i Zaščitna sestra proti tuberkuloznega gdč. Pliberškova ie orisala
becfnostanje med rudarji zaradi presUbe hrane. Med jetičnimi preiskana je doklej ugotovljenih % P™rov z odprto jetika
Zastopnik Združenja trgovcev g. r je očrtal nevzdržno propadanje gospodarstva zaradi rudarske krize. Rudarji
dolgujejo pri trgovcih za prejeta živila in oblačila nad 5 in pol milijona dinarjev, ki jih v teh razmerah ne bodo mogli poravnati. Predlagal je, da se v omiljenje bede seže po naslednjih ukrepih: znižanje prevoznih tarif za premog na vseh železniških progah; sestavi naj se program o produkciji in porabi premoga za vso državo; premog za državne urade in železnice naj se jemlje od TPD v taki višini, da se bo kriza vsaj delno omilila; uvede naj se posebna davščina za omiljenje bede v rudniških revirjih: pnbiranie zne skov po 5 Din od tone premoga naj se raztegne na vso državo in se ustanovi poseben sklad, iz katerega se bo podpiralo bedno delavstvo.
V imenu trboveljskih osnovnih šol in meščanske šole je podal izjavo šolski upravitelj g. Robert Plavšak, ki je izvajal, da je večina šolske mladine slabo hranjena, slabo oblečena in zato telesno oslabela. Edina rešitev je večja zaposlitev rudarjev.
Po teh Izjavah se je predstavila komisiji dep-utacija brezipoeelnib mladih fantov ki so p<rosili za delo in kruh. Njim so sledile še žene delno zaposlenih rudar jev, ki so opisale svoj skrajno bedni polo žaj, saj njihovi možje ne zaslužijo niM za najskromnejšo prehrano. Naposled so prišli še nekater: rudarski upokojenci, katerih pokojnine so tako minimalne, da n«* zadoščajo niti za fivotarjenje.
Komisija je ugotovila, da je v Trbor-Ijah 866 breziposel/nih delavcev, razen tega pa še 46 brezmosetaih rdobinskih poglavarjev, torej preko 900. Dalje Je komisija odredila, da se takoj sestavi seznam oraib družinskih očetov, v katerih družinah so nad 3 zaposleni, odnosno upokojeni, in onih, ki imajo nad 5 oralov zemlji&ča, ta dalje tudi onih, v katerih družinah ni zaposlen nihče, županstvo Je komisija naprosila. da na podlagi naredlbe banske uprave sestavi poimenski Izkaz otrok, ki bodo prejemali hrano v novoustanovljeni otroški kuhinji. Takih otrok bo gotovo preko 1000, zato bo treba tudi določiti osnovo o zaslužku roditeljev, na podlagi katere bodo Izbrani otroci. Nazadnje je komisija izrazila željo, da bi »a nabiralne akcije za rudarje koncentriral«, ker bi bila tako olajšana kontrola nad podpirane!. Komisija je v splošnem ugotovila, da j« pomoč nujna in bo v tem smislu tudi stavila vlad: predlog.
Iz Trbovelj je odšla komisija v Hrast-mik, da tudi tam ugotovi dejanski položaj.
Dr. Rihard Karba na zadnji poti
Kamnik, 13. julija
Naše mesto že desetletja ni videlo tako veličastnega pogreba, kakor ga je da-ues pripravilo dr. Rihardu Karbi, enemu svojih največjih in najboljših meščanov Veliki borec za pravico in resnico je bil po smrti deležen triumfa, kakršnega živ ni doživel. Veličina smrti značajnega moža, neupogljivega borca in neumornega idealnega delavca je na mah zbrisala vse ograje, ki jih postavljajo človeške slabosti. Vsi, ki so ga poznali, so občutili, da je umrl mož, velik po duši in srcu.
Iz meglenega in celo deževnega jutra krasen dan in Kamnik je zažarel v vsem sijaju soinčnega poletja, ko je danes popoldne dr Karba nastopu svojo zadnjo pot in se poslovil od mesta, ki mu je posvetil nad 30 let svojega življenja in dela. V njegovem duniu na Sutni, kjer je s cvetko v roki ležal na svoji1 postelji, kakor da mirno spi, so se ves dan vrstili prijatelji in znanci ki so prihajali se zadnjič poslovit. Le venci in šopki, k: so polnili vežo, stopnice in hodnik, pa nepremični Sokoli, ki so s sabljami v rokah tvorili častno stražo, so govorili, da je spanje sokolskega staroste večno, neprebudno.
Ob 4. popoldne so prinesli krsto v vežo. Ko je duhovščina z g. župnikom na čelu opravila pogrebne molitve in so pevci odpeli žalostinke, se je razvil v mestu dolg sprevod. Otvorilo ga je Sokolstvo z dvema praporoma, prišla so odposlanstva vseh sokolskih društev iz kamniškega okrožja, pa z Vranskega in Ljuhljane. Domače društvo, ki mu je dr. Karba starosta in pravi oče že nad 20 let, se je zbralo polnošte-vilno od najstarejših članov do najmlajše dece; bilo je res, kakor da spremlja rodbina svojega dobrega očeta. Sledili so člani Čitalnice in pevske Lire z zastavama, njima pa z več prapori močna četa, 60 uniformiranih gasilcev iz vsega okraja pod vodstvom kamniškega načelnika g. škofa. Mladi sokolski pripadniki, gasilci in drugi so nato nosili 32 vencev in lepo število šopkov, pred krsto pa je šla domača duhovščina, ki se ji je pridružilo tudi več oo. frančiškanov. Krsto samo je flankirala častna straža šestih sokolov z golimi sabljami v rokah.
Za užaloščenimi svojci ln sorodniki se je razporedila dolga, dolga vrsta prijateljev, znancem in predstavnikov raznih organizacij. Bili so med njimi gg. podban dr. Pirkmajer .komandamt mesta polkovnik Krstič, narodna poslanca dr. Rape in A-Cerer, starešina ljubljanske sokolske župe dr. pipenbacher, višji državni tožilec dr. Graselli, apelacijski sodnik Janša, vse kamniško uradništvo s sreskim načelnikom Vouškom, za lekarnarsko zbornico mag. pharm. Sušnik in Bakurčič, univ. prof. dr. Pole, mestni župan dr. Kratnar. večje število zdravnikov, med njimi tudi iz Ljubljane dr. Demšar, dr. Avramovič in dr. De-reani, predsednik Zveze kulturnih društev g. Jug, inž. Mačkovšek, prof. Breznik, glavni urednik »Jutra« Virant ter več drugih prijateljev in znancev iz Ljubljane, Kranja in od drugod. Korporativno se je udeležil pogreba bivšega dolgoletnega župana kamniški občinski odbor, dalje odborniki in člani kamniških društev, ki so skoro vsa štela pokojnika za svojega člana, ter nešteti drugi iz mesta in okolice.
Z balkona Narodne čitalnice je dr. Karba tolikokrat bodril Kamničane in jim vlival veselje do življenja in dela. Danes je bil balkon zavit v črno, pred balkonom pa je bil postavljen katafalk, da so nanj še zadnjič položili pokojnika. In tam se >3 poslovil od njega v imenu Čitalnice podpredsednik dr. J a n e ž i č, ki je v iskrenih besedah orisal izgubo, prizadeto s smrtjo dr. Karbe Čitalnici, Kamniku in vsemu okraju, pa tudi vsem Slovencem. Pevci Lire so zapeli pretresujočo »Vigred«, prapori so se sklonili nad krsto in sprevod se je pomikal dalje na divne Zale.
Ko je v cerkvi ob krsti opravil molitve dekan g Rihar in so pevci še enkrat zapeli — pokojni dr Karba Je nad vse ljubil lepo petje in ga podpiral po najboljših močeh — so Sokoli prenesli krsto h grobu. V zadnje slovo so mu tu spregovorili v imenu Sokolstva prof. P e t e r 1 i n in žup-ni starosta dr. Pipenbacher, v imenu prijateljev in javnih delavcev dr. P o-tokar, v imenu lekaruarskih tovarišev pa g. Bakarčič. še enkrait, še zadnjič je zapela Lira. še enkrat, še zadnjič so se sklonili prapori. Zamolklo so udarjale prve grude ob krsto doli v globokem grobu Sokolske čete so nemo defilirale ob zadnjem, tesnem domu svojega voditelja in učitelja. Poslovili so se gasilci od svojega velikega prijatelja. Polagoma se je poslavljala in razhajala vsa množica. Soln-ce se je nagibalo k zatonu tja v triglavsko stran, kamor so tolikokrat plavale misli in želje iskrenega narodnjaka.
Bodi sladek večni počitek Rihardu Karbi! Svetli spomin nanj pa naj pomore, da bo od njega zasejano seme trajno rodilo najlepše sadove!
Nadaljevanje Balbovega poleta
New York, 13. julija AA. Balbova eska-dra je odletela iz Cartwrighta na Labradorju ob 9.28 proti Shediacu na New Brunswicku. Ta proga meri 580 milj Odtod bodo kreniH preko Montreala v Chi-cago.
New York, 13. julija, g. Italijanska zračna eskadra pod vodstvom ministra Balba je danes brez pristanka končala peto etapo svojega ameriškega poleta, in sicer 1500 km dolgo progo od Cartwrighta do Shediaka v Novem Brunswicku, kjer je ob 15.35 vzhodnoameriškega, to je 20.35 srednjeevropskega časa, pristala brez incidenta. Eskadra je preletela progo v okroglo 6 urah in vozila povprečno s hitrostjo 250 km na uro.
Avstrijsko-poljski trgovinski dogovor
London, 13. julija d. Tukajšnja avstrij-sko-poljska trgovinska pogajanja so bila zaključena s parafiranjem dogovora. Razen na izpremembe gotovih tarifnih postavk je Poljska pristala tudi na znižanje pristojbin za potovanja poljskih turistov v Avstrijo. Poleg tega bo 5.000 turistov dobilo za sedemdnevno bivanje v Avstriji brezplačen vizum.
Potres v Mali Aziji
Angora, 13. julija AA. Tu in v Cankir-Ju so čutili močne potresne sunke. Trajali OO 12 sekund. Skoda v Cankirju je znatna.
Mnogo besed
nobenih dejanj
Živahna razprava o Javnih proti brezposelnosti na
London. IS. julija, n. Kakor znano, je včeraj popoldne ameriški delegat senator Pittman na seji pododbora finančnega iu valutnega odbora svetovne gospodarske konference protestiral proti temu, da bi na seji š3 nadalje razpravljali o sodelovanju emisijskih bank posameznih držav. Obenem i«' Donovno poudaril, da AmeTika ne sprejme nikakega in niti začasnega sporazuma o tem sodelovanju. Angleški listi, ki se dan as obširno bavijo z dogodki na tej seji, poudarjajo, da je Amerika s tem prizadela svetovni gospodarski konferenci smrtni udarer. *Daily Expre<=s« obsoja ameriško dvolično politiko in pribija, da je Amerika znova izzvala krizo, ki so jo državniki v Londonu v zadnjem času 9 tako velikimi težavami vsaj nekoliko omilili. Ameriška delegacija se gotovo ne strinja v vsem s politiko wa-shingtonske vlad? in njene zveze z Roose-v;ltom niso take. da bi mogla docela zastopati njegovo stališče. Nepojmljivo je predvsem to, zakaj izpreminja ameriški predsednik v*dno znova svoje načrte. sMornins Post« pa zahteva, naj se takoj konferenca prekine in definitivno likvidira.
Pariz. 13. julija, n. Francoski listi posvečajo včerajšnjim dogodkom v Londonu obširne komentarje, od katerih izzv?ni sleherni v pravi nekrolog svetovni gospodarski konferenci. >Journalr poudarja, kako malo dela je opravilo loOO ljudi, ki so se zbrali v Londonu. Porabili eo mnogo papirja, vznemirjali milijone ljudi, ee spu?čali med seboj v dvoboje, želi pa niso niti najmanjšega sadu.
Nesoglasja v angleški delegaciji
London. 13 julija. AA V angleški delegaciji na svetovni gospodarski konferenci obstojajo pr?ceišnia nesoglasja. Tako zahtevajo zastopniki dominijonov, naj bi se ločil funt od francoskega franka, čemur pa se Velika Britanija upira Dominijone ogroža namreč resna ameriška konkurenca v žitj, bombažu in druuih predmetih, ker je ameriški dolar razvrednoten- Kliub temu. da proda Velika Britanija polovico svoiesra izvoza evropskim državam za zlato podlago, so mnogi za to. da naj bi funt sledil do-lariu.
S dim se bavi sedaj konferenca
London, 13. julija. AA. Razprave londonske konference so sedaj osredotočene na naslednja tri važna vprašanja: 1. na francoski načrt o javnih delih proti brezposelnosti; 2. na sovjetski načrt o splošnem nenapadalnem paktu, in 3. na ameriški predlog za znižanje delovnega Časa, povišanje mezd in za sorazmeren dvig cen.
Danes je imel javno plenarno sejo gospodarski odbor, ki je razpravljal o javnih delih in drugih ukrepih proti brezposelnosti.
Podlago za razpravo tvorita dva predloga. in sicer francoske delegacije o ustanovitvi pododbora za javna dela in za druge ukrepe proti brezposelnosti ter ameriške delegacije za znižanje delovnega časa, povečanje mezd in temu primerno povečanje proizvodnje.
Razpravo je otvoril sir Chaterjee, ki zastopa mednarodni urad za delo. Opozoril ie na resolucijo zad .je mednarodne konference za delo o javnih delih in pozdravil predloge Francije in Amerike, pri čemer je izrazil mnenje, da so javna dela v kritičnih časih mnogo lažja kakor v dobah blagostanja Prav "tako je j*sno, zakaj je treba dvieniti kupno moč delavstva.
Italijanski delegat Asquini je izrazil neke pridržke glede možnosti javnih del, ki so s finančnega stališča zelo težavna.
Delodaialski delegat mednarodnega urada za delo Oersted je zaključil svoja izvajanja z be«edami. da spričo sedanje brezposelnost' noben delodajalec sveta ne more ostati ravnodušen. Glede javnih del smatra, da mora del potrebnih sredstev zbrati predvsem država, v kateri se bodo vršila ta iavna dela. Blago naj se deloma nakupi v državi, ki bo dala kanitala, in končno naj se obrestna služba dolžniških držav uporabi za javna dela v teh državah
Jouhaux ie pozdravil ameriški predlog, češ. da ie konferenca odgovorna delavstvu vsega sveta za konkretne sklene
Naposled je danski zastopnik Broms-naies zagovarjal francoski predlog o finan-siranju javnih del, dvomi pa če bo to sedaj izvedljivo na mednarodni podlagi Zato je predlagal, naj se javna dela zaenkrat izvajajo v vsaki državi posebej.
Na popoldanski seii je kitajski delegat Kvotači podprl predloge o velikih javnih delih, ki bi bila no njegovem mnenju zelo priklddna za rešitev sedanje gospodarske stiske. Kitajska, kakor tudi mnoge druge države pa bi ne mn^e finansirati takih načrtov brez inozemske podpore.
Čilski delegat je glede na to vprašal, odkod naj bi države jemale potrebne stro-■e in najemale posojila zanje, ko ne morejo poravnati niti svojih tekočih izdatkov
Angleški delegat Runciman je v iuienu angleške vlade izjavil, da Velika Britanija ne bi mogla sodelovati pri mednarodnih javnih delih in da bi taka dela odklonila tudi na svojem lastnem področju. Odkloniti bi morala vsako posojilo in vsak predujem. Če bi torej odbor sklenil imenovati pododbor za javna dela, bo Velika Britanija prisiljena, da v tem pododboru ne sodeluje.
Omejitev produkcije kositra
London. 13- julija. AA. Pododbor za kositer ee je 9estal popoldne. V njem so zastopani Južna Afrika. Avstralija. Belgija. Bolivija. Kitajska. Francija, Velika Britanija, Japonska. Mehika. Nizozemska. Portugalska in Siam kot države, ki kositer proizvajajo, Zedinjene države. Nemčija in Italija pa kot države konzamentinje Na »ejo je bil povabljen tudi predsednik mednarodnega odbora za kositer sir John Campbell.
Mednarodni odbor m kositeT je namreč izročil delegacijam držav, ki proizvajajo kositer in ki sodelujejo na londonski gospodarski konferenci, spomenico, v kateri poziva države, ki ne sodelujejo pri sistemu produkcijskega omejevanja, naj pristopijo k
delih in drugih ukrepih londonski konferenci
tej zvezi. Izven zveze za omejevanje kositrne proizvodnje so Velika Britanija, Birma, Avstralija, Južna Afrika. Belgijski Kongo, Portugalska, Mehika. Japonska, Kitajska in francoska Indokina. Spomenica navaja, da ni mogoče zahtevali od nekaterih držav, naj vztrajajo pri 23°/o omejitvi proizvodnje, dočim naj druge države uživajo ugodnosti brez vsakih obveznosti in brez žrtev. Države z omejeno proizvodnjo so zato Sidaj sprejele določbo, na podlagi katere se lahko umaknejo iz svoje zveze, če bi proizvodnja drugih držav nečlanic presegla 25°/o svetovne proizvodnje. Sodijo, da bo ta ukrep in bojazen pred popolno deeorganizacijo kositrne industrije prisilila države, ki jih vodi Anglija, da se pridružijo zvezi za omejevanje kositrne proizvodnje.
Pogajanja o izvozu žita
London, 13. julija. AA. Popoldne so se sestali zastopniki vseh večjih žitnih držav. Jutri dopoldne imajo sestanek z ruskimi delegati, nato pa z delegati podunavskih držav. Če bo na teh sestankih dosežen sporazum, bo pododbor za koordinacijo proizvodnja in prodaje izbral poseben žitni odbor.
Budimpešta, 13. julija, n. Gospodarski krogi se vneto zanimajo za vesti iz Londona o pogajanjih med zastopniki podunavskih in prekooceanskih agrarnih držav glede letošnjega izvoza pšenice. Kakor znano, je bil o tem vprašanju dosežen sporazum med delegacijami Jugoslavije, Ru-munije, Bolgarije in Madžarske na eni ter Zedinjenih držav, Kanade. Argentine in Avstralije na drugi strani. Določeno je bilo poleg drugega, da bodo predložili zastopniki podunavskih držav točne podatke o količini žita. ki ga nameravajo letos izvoziti iz njihovih držav. Ti podatki so ostali doslej tajni, vendar pa so jih danes že predložili zastopnikom prizadetih prekooceanskih držav, ki pa so izjavili, da presega skupna količina žita, ki je v podunavskih državah pripravljena za izvoz, za 8 milijonov bušljev količino, na katero bi prekooceanske agrarne države pristale. Sedaj se bodo pogajanja glede količine po-dunavskega izvoznega žita nadaljevale. Pričakovati je. da bo tudi o tem dosežen definitiven sporazum.
Tragična smrt ravnatelja inž. Mihevca v Drvarju
Ljubljana. 13. julija.
Iz Drvarja v Bosni je prispela tragična novica, da je kot žrtev zahrbtnega zločina padel naš rojak g. inž. Jože M i h e v c, ravnatelj velike žage znane velike gozdne industrije »Šipad«.
Pokojnik je bil star šfle 33 let in doma iz Logatca, kjer objokr eta smrt ljubljenega sina oče Ivan in raati Marija. Po gimnazijskih študijah v Ljubljani je po prevratu absolviral gozdarsko fakulteto v Zagrebu, nakar je kot inženjer vstopil v službo pri »Šipadu«. Tu je svoji sposobnosti primerno dobro napredoval in mu je bilo poverjeno mesto ravnatelja velike žage in lesnih skladišč v Drvarju. Tu si je ustvaril tudi lastno družinsko ognjišče, njegova gospa Rada je iz ugledne ljubljanske družine apelacijskega sodnika gosp. Antloge. Z vso ljubeznijo sta vzgajala hčerkici Eriko in Nasto.
V srečno družinsko življenje je nedavno treščil brezdušen zločin. Neki bivši delovodja podjetja »Šipad«, ki je zaradi raznih nekorektnosti izgubil službo, je znese) svoj srd nad ravnateljem inž. Mihevcem. Zahrbtno oddani strel iz samokresa je ugrabil družinici ljubljenega, skrbnega red-nika. Stroga preiskava bo dognala podrobnosti vnebovjiijočega zločina.
Krsto s truplom pokojnika je prenelial nocojšnji dolenjski vlak ob 20.26 v Ljubljano, kjer jo je z glavnega kolodvora prepeljal Mestni pogrebni zavod v mrtvašnico sv. Krištofa. Odtod se bo v soboto ob 11. vršil pogreb na viško pokopališče. Bridko prizadetim družinam izrekamo globoko. odkritosrčno sožalie.
Navrtana blagajna kmetijske šole na Grmu
Novo mesto, 13. julija.
Davi so na Grmu odkrili velik vlom, ki je bil preteklo deževno noč izvršen v težko železno blagajno kmetijske šole. \ lomilci so odnesli 23.000 Din gotovine in nato še razne kolajne iz sobe ravnatelja inž. Zupaniča. S haljo neke uradnice so zabrisali sledove in izginili neopaženi. Orožništvo je takoj zjutraj uvedlo poizvedovanja.
Ob 14.30 je prispel v Novo mesto policijski uradnik in daktiloskop g. Repše. Ugotovil je, da so zločinci na vrtali blagajno s tako zvano svinjsko nogo, kakršne rabijo zlasti tržaški in zagrebški svedrovci Posnel je vse najdene odtise in sledove vlomilcev. Fotografiral je tudi položaj, kakršnega so zapustili za seboj. Zaenkra* za zločinci ni duha ne sluha.
Rop v okolici Beograda"
Beograd, 13. julija p. V bližini Beograda so na poti, ki vodi v Lazarevac, trije razbojniki napadli vaškega trgovca života Djuriča in ga popolnoma oropali, Grozili so mu tudi s puško.
Vremenska napoved
Zagrebška vremenska napoved za danes:
Precej oblačno, pozneje spremenljivo, toplo. — Situacija včerajšnjega dne: Širok ciklon prodira preko Srednje Evrope proti severu. Nad Južno Evropo prevladuje visoki pritisk, ob njegovem južnem robu pa so se »tvorili manjši lokalni nrinimi. ki so po vzročili ponekod slabo vreme- Pritisk je padel v centralnih krajih države in južnem Primorju, povsod drugod pa je narasel za 0.1 do 3 mm. Temperature so narasle lokalno v Primorjj i° zapadni Hrvatski, drugod »o padle za 1 do 5 stopinj, zlasti v srednji Hrvatski.
Dunajska vremenska napoved za petek
Bolj oblačno in še slabše vreme. Kale, da ee bo vreme spet obrnilo.
Naši kraji in ljudje
Prisrčen sprejem rumunskih parlamentarcev v Vršcu
Za Izboljšanje tujskega prometa
med Avstrijo in Jugoslavijo
Kakor smo svoječasno poročali, se je 28. naja letos na Bledu ustanovila Jugoslo-vensko-avstrijska tujskoprometna delovna zajednica. Xa podlagi blejskih sklepov se je vršil drugi sestanek te zajednice 9. t. m. v Celovcu, kjer so se zbrali zastopniki jugoslovenskih in avstrijskih tujskopro-metnih organizacij in prometnih interesentov. Sejo je vodil namestnik deželnega glavarja g. dr. Zeinitzer. Zborovanja se je neoficielno udeležil jugoslovenski generalni konzul v Celovcu g. dr. Miroševič, ki je na podlagi svojih obilnih izkušenj dal mnrsikak dragocen nasvet glede izboljšanja obmejnega prometa. Z jugoslovenske strani so se konference udeležili načelnik banske uprave in predsednik Zveze za tujski promet g. dr. Rudolf Marn, podžupan ljubljanski profesor g. Evgen Jarc, predsednik Aerokluba v Ljubljani g. Rado Hribar in ravnatelj »Putnika« g. Vladimir Pintar. Od Avstrijcev pa so bili navzočni: namestnik deželnega glavarja g. dr. Zeinitzer, celovšhj župan g. inž. Pichler-Man-dorf, vladni svetnik g. Hofmann-Monta-nus iz Salzburga, direktor Avstrijske zra-koplovne družbe g. dr. Hofmann-Ostenhof in višj-i svetnik g. Čoha od celovškega tuj-skoprometnega urada.
Zborovalci so obdelali v večurnih posvetovanjih dolgo vrsto važnih tujskopromet-
nih in prometnih vprašanj, ki se tičejo železniškega, avtomobilskega in zrakoplov-nega prometa in prehoda preko mej ter so se naposled zedinili v vseh važnih točkah. Sklenjeno je bilo, da se zastopniki obeh držav obrnejo na svoji vladi, da dosežejo v smislu obojestranskih tujskopro-metnih interesov izvestne olajšave glede vizumov, prehoda preko mej, carinskega postopka in tudi glede denarnega prometa. Posebno važnost se je pripisovalo znižanju in poenostavljenju popustov na železnici, ker tvorijo taki popusti osnovo za tujski promet v množinah in so dejansko najuspešnejše akvizitorično sredstvo za potovanja. Sklepalo se je tudi o uvedbi zra-koplovne proge Sušak - Ljubljana - Celovec - Salzburg. Zelo važna točka pogajanj so bile devizne in valutne razmere. V zadevi zo zborovalci poslali izčrpno brzojavko na komisijo obeh držav, ki pravkar posluje na Dunaju v zadevi trgovinskega in tujskoprometnega sporazuma med Avstrijo in Jugoslavijo. Komisijo za trgovinski sporazum so tudi brzojavno naprosili, naj deluje na to, da se odpravi vizum med Avstrijo in Jugoslavijo. Konferenca se je zaključila v najlepšem sporazumu in se bo v svrho obravnavanj nadaljnjih visečih vprašanj sestala 20. avgusta v Ljubljani.
Krožni avtomobilski izlet na Dolenjsko
Ljubljana, 13. julija.
V nedeljo 16. t. m. se bo vršil krožni avtomobilski izlet društva »Krke« na Dolenjsko. Izlet bo ob vsakem vremenu. Za izlet se je prijavilo lepo število izletnikov, tako da bo v nedeljo ob 6. zjutraj odrinila izpred Mestnega doma prav čedna avtomobilska kolona. Obstojala bo iz avtobusov in privatnih avtomobilov.
Izlet bo na progi Ljubljana - Turjak -Velike Lašče - Ribnica - Kočevje - Žužemberk - Muljava - Stična - Višnja gora -Ljubljana. Vsak udeleženec bo imel udoben prostor. S seboj se lahko vzamejo tudi otroci, za katere se ne plača voznina, če bodo sedeli pri starših. Prijave se še sprejemajo v obeh pisarnah »Putnika« zadaj za nebotičnikom in pri Mikliču do petka opoldne. Vožnja s kosilom in večerjo stane 75 Din.
Prebivalstvo na progi pripravlja izletnikom povsod kratek sprejem. Izletnike hočejo presenetiti zlasti Kočevarji in Višnje-gorci. Ti prirede izletnikom v čast veselico. za katero so poklicali godbo iz Ljubljane.
Če se bo načrt točno držal, bo privo-zila avtomobilska kolona: v Velike Lašče ob četrt na 8 (odhod ob tričetrt na 8), v Ribnico ob 9. (odhod ob 10.), v Kočevje ob 11. (odhod ob pol 14.), v Žužemberk skozi Suho Krajino ob 15. (odhod ob 17.), na Muljavo ob pol 18. (odhod ob 18.), v Stično ob 18.15 (odhod ob 18.45), v Višnjo goro ob 19. (odhod ob 21.). Prihod v Ljubljano bo okoli 22. ure.
Program se bo najbrže malenkostno §e izpremenil, ker žele pozdraviti izletnike
tudi v Dolenji vasi pri Ribnici, v Starem logu pri Kočevju in na Dvoru pri Žužemberku. Na vsak način se bo gledalo, da ne bodo izletniki prikrajšani pri kopanju v Krki.
Dolenjci se zavedajo, da bo prvi krožni avtomobilski izlet na Dolenjsko velikega propagandnega pomena zanje. Med izletniki bo mnogo ljubljanskih fotoamaterjev, ki jih bodo pozdravili v Višnji gori litijski fotoamaterji pod vodstvom g. Zupar
cica.
V potrtosti si je končal življenje
Ljubljana, 13. julija.
Na teniškem igrišču SK Ilirije je zavladalo danes popoldne veliko razburjenje zaradi vesti, da si je končal življenje stre-žaj na igrišču na Koslerjevem vrtu, 581et-ni France Lorbek.
Mož je bil že dalje časa potrt, kar so opažali njegovi domači, a tudi drugi delavci, uslužbeni na igrišču. Postajal je od dne do dne redkobesednejši. Davi je prišel na igrišče precej pozno. S seboj je prinesel v papirnati vrečici večjo množino oglja, nato pa je odšel v sobo, ki jo je imel v baraki. Potem je hodil nekaj časa po igrišču, okrog 10. pa je spet stopil v sobo in zaklenil vrata. Ostali delavci in igralci so ga sicer pogrešili, a so menili, da je odšel po opravkih. Šele okrog 13.30 so vdrli drugi delavci v njegovo sobo, iz katere je uhajal pri špranjah dušeč dim. Na veliko presenečenje so našli nesrečnega Lorbeka na tleh poleg večje posode s tlečim ogljem mrtvega. Zadušil ga je ogljikov monoksid.
O dogodku so delavci takoj obvestili
službujočega stražnika. Na kraj žalostnega dogodka je kmalu prišla komisija, ki sta jo sestavljala policijski zdravnik dr. Avra-movič in uradnik g- Kette. Komisijski ogled je ugotovil, da gre za samomor. Lorbek si je zažgal v posodi oglje, se vlegel na tla z glavo tik posode in začel vdihavati strupeni plin. Ta ga je kmalu omamil in je smrt nastopila najbrže že okrog poldneva.
Žalostno smrt moža so že pred prihodom komisije na najobzirnejši način sporočili pokojnikovi ženi, ki stanuje z dvema otrokoma v šiški. Kaj je pognalo nesrečnega moža v obup, ni znano. Truplo so po odredbi komisije prepeljali v teku popoldneva v mrtvašnico k Sv. Krištofu, odkoder se bo vršil pogreb k Sv. Križu.
Nosečim ženam in mladim materam pomore naravna »Franz Josefova« grenčica do urejenega želodca in črevesja. Glavni zastopniki modernega zdravilstva za žensko so preizkusili, da »Franz Josefova« voda v največjih slučajih učinkuje hitro, sigurno in brez bolečin. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Lombarjeva obsodba potrjena
Ljubljana, 13. julija.
Stol sedmorice v Zagrebu je naposled rešil revizijsko in prizivno vlogo Jožeta Lombarja, ki je bil 9. marca t. 1. obsojen na dosmrtno robijo zaradi umora Bosanca Vojnikoviča. Kakor veste, je bil umor izvršen 29. septembra 1932 v Kosezah, umorjenčevo truplo je bilo vrženo v vodnjak opuščene opekarne Kranjske stavbne družbe. Revizija in priziv sta bila zdaj zavrnjena in sodba velikega kazenskega senata potrjena. Lombar je v glavnem navajal revizijski razlog, da je prvo sodišče pod prisego zaslišalo Vojnikovičevega umora osumljenega Rukavino in Krem-žarja, ki je bil v sovraštvu z obsojencem. Stol sedmorice je razloge kot neutemeljene zavrnil. Jožeta Lombarja, ki so mu danes objavili sodbo stola sedmorice v Zagrebu, bodo v kratkem prepeljali v mariborsko moško kaznilnico. Lombar se je vdal v svojo usodo. V Maribor ga bo jutri ali pojutrišnjem odpremila orožniška eskorta.
Kamniški svatje - oproščeni s ponovno sodbo
Ljubljana, 13. julija.
Naposled je končan poldrugo leto trajajoči kazenski proces proti šestim Kamni-čanom, odnosno okoličanom zaradi tepeža po par. 184., točka 1., kaz. zak. Prvotno so, bili Stari Janez Uršič in njegovi tovariši obsojeni na 6 do 8 mesečev strogega Zapora zaradi tepeža, v katerem je bil 13. avgusta 1931 med svatbo smrtno nevarno poškodovan Peter Peternel, ki je čez nekaj dni umrl v ljubljanski holnišnici. Danes ob 11. dopoldne je sodnik-poedinec g. Kor-šič v razpravni dvorani št. 79 objavil sodbo. Bilo ze navzočih več Kamničanov, a od obtožencev so bili tu samo štirje z Janezom Uršičem, starim Tinačem na čelu. Sodnik je objavil: »Obtožba proti Janezu Uršiču in tovarišem se zavrača v smislu par. 276. kaz. zak.« Nato je sodnik obširno utemeljeval svoj izrek. Stari Tinač nikakor ne more biti kriv uboja, ker bi ga bil gotovo videl kdo, kako je s klopjo
Elitni kino Matica
_Telefon 2124_
Grandiozni velefilm — sen človeštva in njegove genijalnosti v 20. stoletju
F. P. 1
ne odgovarja
PAUL HARTMAN, HANS AL-BERS, SYBILLE SCHMITZ
Predstave ob 4., %8. in %10. uri Dopolnilo najnovejši Paramountov zvočni tednik
udaril proti PeternelovI glavi. Orožniki so
med preiskavo, odnosno po tepežu napačno postopali in zato se je zadeva komplicirala.
štirje navzoči obtoženci sprva niso mogli doumeti tenorja sodbe in so se debelo spogledovali. Osobito so pa bili veseli, ko je sodnik poudarjal, da oni niso zakrivili uboja in da je Peternela moral edino smrt-nonevarno poškodovati njegov prijatelj, ki je vrgel kamen. Sodnik je obtožencem naposled pripomnil: »Pomen sodbe vam bodo pojasnili vaši odvetniki!« Državni tožilec je proti sodbi prijavil priziv na apela-cijsko sodišče. S tem je zaenkrat končan dolgotrajni proces, za katerega je v Kamniku in bližnji okolici vladalo veliko zanimanje.
Zatajena dedseina
Ljubljana, 13. julija.
V Litiji je skromno živela vdova dav-karja Francka Mošnerjeva. Dobivala je okoli 800 Din mesečne pokojnine. Bila pa je čudakinja in so jo naposled preklicali. Imela je razne postrežnice, na katere je bila silno ljubosumna. Lani julija je umrla. Mnogo sorodnikov je računalo, da bodo deležni lepe dedščine, toda silno so se nekateri presenetili, ko je bila vsa zapuščina prodana za približno 5000 Din.
»Kje je njena zlatnina? Kje so njene hranilne knjižice? Saj je imela samo v Kranjski hranilnici 42.000 Din! Kje je sedaj denar?« Tako so se spraševali dediči. Nekaj pa jih je bilo, ki so trdo molčali; to so bili tisti, ki so se okoristiH z vdo-vino smrtjo. Prizadeti dediči niso mirovali in naposled je prišla vsa zadeva o 100.000
I
ITi^tocirU inptaAu
' desinficiraj usta z
; ODOLOM.
ODOL
osveži in oživi.
<i .1=
• : i|;
L
Din na dan. Neka ženska, ki je bila pri vdovi strežnica, je na spreten način dobila tri hranilne knjižice in vso zlatnino v roke. Delila pa je pošteno z nekaterimi sorodniki, ki so tri hranilne knjižice v skupni vrednosti 56.000 Din prodali nekemu ljubljanskemu posredovalcu proti gotovini in v blagu. Ljubljanska policija je zdaj začela stvar temeljiteje preiskovati ter je pred dnevi aretirala postrežnico Lojziko in še tri druge osebe. Zadevo ima sedaj v rokah sodišče.
Drugi sokolski lutkarski tedaj v Ljubljani
Desetdnevnega lutkarskega tečaja SKJ v Ljubljani, ki ga je vodil br. Jožo Zidali tf, se je udeleževalo 21 rednih in štirje icziredini slušatelji, po večini delegati so-kolskih žuip iz [južnih delov naše domovine. Dravska banovina je bila zastopana le po treh župnih delegatih. Udeleženci, ki jih vidimo na naši sliki, so imeli priliko pridobiti si vse teoretično in praktično znanje za nadaljnji raavoj lutkarstva
na našem podeželju. Predavali so vodja tečaja Jožo Zidairič, profesor Osiip Žest, Ivo Erbežoik, Dušan Svetlič In Slaivtko De/Fkta.
V režiji bT. Jaza ZMariča bo za zaključek tečaja v soboto 15. t. m. ob 20. na Taboru uprizoritev »Poglavje iz podzemlja«. Sodelovali bodo udeleženci sami ki so tudi sami izdelali potrebne lutke. Vabljeni so vsi prijatelji lutkovne umetnosti!
Konec morilca Milkoviča
Beograd, 13. julija.
Dolgotrajno zasledovanje morilca Niko-le Milkoviča, ki je z bančnim ravnateljem .Markovičem ubil trgovca inž. Stankoviča, je bilo zaman. Zgodilo se je vse tako, kakor je Milkovič sam napovedoval, da namreč živ ne bo padel orožnikom v roke. Beograjska policija je bila snoči obveščena, da je Milkovič padel v spopadu z orožniško patruljo na Velebitu. Patrulja ga je ponovno iskala okoli samostana Kru-pe in ker se ni vdal, so mu krogle prihranile sodno razpravo in vešala.
V ostalem se preiskava o umoru in drugih grehih Markovičeve družbe vsestransko nadaljuje. Odvetnika dr. Nikolaja Petroviča, poslovnega tovariša razbojnika Markoviča, ki mu je bila dovoljena obramba iz svobode, so spet zaprli, ker so ugotovili njegove nove kršitve zakona, ki so se tudi nanašale na neko oporoko. Zaprli pa so tudi odvetnika Branislava Čorovica in nekega Batoviča, ki sta skušala med preiskavo pomagati Petroviču z neresničnimi podatki.
O smrti Milkoviča smo zvečer prejeli naslednje podrobnosti: Milkovič se je tri mesece skrival v zapuščenem skalnatem svetu Velebita, kjer ga je orožništvo doslej zaman iskalo, ker so mu neznanci prinašali hrano in ga skrivali pred zasledovalci. Zadnje dni pa so orožniki aretirali Lazarja Veselinoviča iz Golubice, k"i je Milkoviču nosil hrano proti dobri nagradi. Orožniki so imeli po tej aretaciji lahko delo. Večji oddelek se je odpravil v gore v okolico Crnovcev, kjer je svet še posebno skalnat in poln kotanj. Milkoviča so zasačili, ko je pil vodo pri nekem stu-
dencu. Na njihov poziv, naj se vda, Je odgovoril, da se ne bo, dokler -1 bo živ. Orožniki so nato pričeli streljati, Milkovič pa se je branil s svojim orožjem. Končno so ga pogodili s smrtnim strelom v prsa. O tem so takoj obvestili orožni-ške oblasti, bansko upravo v Splitu in beograjsko policijo. Na mesto dogodka je bila takoj odposlana komisija, ki je našla v njegovi votlini še 200 Din. Milkovič je nosil še vedno isti kožuh, kakor ga je imel v Beogradu. Poleg tega so našli tudi pesem, ki jo je sam skoval, in več drugih drobnih reči.
Na mostu smrti
Sarajevo, 13. julija.
V kopališču Tesliču je letovala soproga upravitelja vakufskih gozdov gospa Wund-samova iz Sarajeva z bolehno 171etno Gi-zelo in desetletnim sinom Kornelijem. V torek so se podali vsi trije na izlet v vas Pribinič. Stopali so po železniški progi. Na mostu preko Male Usore jih je presenetil vlak, ki je pribrzel izza ovinka niz-dol. Proga močno pada in strojev®dja nikakor ni mogel v poslednjih trenutkih preprečiti nesreče.
Mali Kornelij je bil edini toliko priseben, da se je pognal z mosta v potok in se rešil. Mater je vlak odbil z mosta in je dobila hude poškodbe. Nesrečna Gizela pa se je s čevljem zataknila med mostni-ce in jo je vlak kratko malo pregazil. Strahovita nesreča je vzbudila v Sarajevu splošno sočustvovanje.
VSAK NAROČNIK »JUTRA« |e zavarovan za 10.000 dinarjev!
LTURNIPREGLED
Pred sto leti in danes
V pariškem tedniku »Rossija i slavjan-stvo'< je V. Prokofjev priobčil zanimiv članek z naslovom: »Sto ljet tomu nazad. Mazzini i Szechenyi o Slavjanah«. Pred sto leti sta bila vodilna ideologa italijanske in madžarske politike Mazzini in grof Istvan Szeclienyi. Oba sta se toplo zavzemala za sporazum s Slovani. Danes ,je italijanska in madžarska politika usmerjervi izrazito v protislovansko s>iner. Ce se vprašamo po vzrokih, se neliote spomnimo Aškerčevih besed: »Mi vstajamo — a vas je strah.«- Italijanska in madžarska politika se bosta morali prej ali slej vrniti k Mazzini ju in Szeehenyiu. ker ne bodo mogli ne Italijani in še manj Madžari trajno živeti v mržnji
do Slovanov.
Po Piokofjevu navajamo nekatere podatke o Szcehenviu in Mazziniju.
Grof Istvan (Štefan) SzechSnTi »e je udeleževal vojn proti Napoleonu, nato je potoval po Franciji, Angliji in Italiji. Ko se je vrnil v domovino, je 6poznal, kako je Ogrska zaostala. Sklenil je, da posveti vse življenje borbi za reformo. Izdelal je obsežen, za tedanje razmere in čas moderni gospodarski, trgovinski, socialni in kulturni program. Ko se je Szechenyi boril za nacionalni preporod Madžarov, je imel pred očmi takrat že vidni preporod Slovanov, s katerimi ie odkrito in i9kreno simpatiziral. Grof Szechenyi je javno, v govorih in spisih, priznaval takratnim ogrskim Slovanom pravico do nacionalnega razvoja. Pisal je, da bi bilo nesmiselno, če bi Madžari hoteli Slovane za-
tirati, zakaj vsako zatiranje mora prej ali slej izzvati revolicijo in uničiti Ogrsko. Prepričeval je Madžare, da ne smejo »zatirati pri drugih tega, kar pri sebi spoštujejo^ t. j. narodnosti in jezika- Ko se je v letih 1832. in 1833. pojavila v treh izdajah brošura »Sollen wir'Magyaren werden«, ki izraža protest ogrskih Slovanov zoper stališče madžarskih šovinistov okrog Koeeutha, je nanjo odgovoril v imenu Madžarov grof Szčehčnyi, zagovarjajoč upravičene narodnostne zahteve ogrskih Slovanov. Fanatike madžarskega nacionalizma je zavrnil odločno in ostro. Slovaki so mu zaradi tega nastopa poslali zahvalno adreso, a v Zagrebu je o njem pohvalno pisal list Ljudevita Gaja.
Razmere pa so hotele, da je ogrska radikalna stranka s Kossuthom Lajošem na čelu iztrgala grofu Szechenyiu politično vodstvo na Madžarskem in privedla do revolicije in vojne 1. 1848. Poslej se je Szechdnyi oglasil v javnosti takrat, ko je protestiral zoper preganjanje Jana KollaTja, čigar častilec je bil. Poznejši dogodki so tega madžarskega politika iz starodavnega rodu tako zagrenili, da se mu je naposled zmešala pamet. Iz življamja se je umaknil prostovoljno leta 1860. Šzčchenyi je vzpodbudil k narodnemu delu tudi nekatere hrvaške aristokrate. Tako je zlasti grof Janko Draškovič delno po njegovem primeru razvil program jugoslovanskega preporoda. Szech6nyijeve zasluge za Madžare pa so tako velike, da je o njem dejal njegov najhujši tekmec in nasprotnik
Kossuth Lajoš >legnagyobb magyar« — »največji Madžar«.
Idejno in politično še jaeja osebnost in obenem trden prijatelj Slovanov je bil Szechenyijev mlajši italijanski sodobnik, veliki Mazzini. V svojem spisu »Missio-ne italiana« je povedal, v čem vidi poslanstvo italijanskega naroda v Evropi: delo za jstanovitev federacije nacionalno - demokratičnih evropskih držav- Pri tem delu bi bili Slovani prvi in glavni sodelavci Italijanov. »Pomen slovanskega preporoda ie nesporen: ta preporod bo izpremenil politični zemljevid Evrope,« je pisal Mazzini. (Lettere Slave, 1867).
Mazzini je posebno čislal Poljake in južne Slovane. Pisal je, da je »heroizem P<>-ljakov edinstven v Evropi,« a tudi »med južnimi Slovani, katerih skoraj ne poznamo, lahko povsod najdemo, če proučujemo njihovo zgodovino v zadnjih 60 letih, dokaze heroizma, ki je enak poljskemu.« Patetično, ponekod vprav pretirano poveličuje Mazzini grobi, v borbi ojekleneli značaj južnih Slovanov, spominjaioč se slavne preteklosti Srbov, turškega jarma in Karagjorgjeve borbe za osvobojenje. Poglavitno karakter-no potezo Jugoslovanov vidi Mazzini v njihovi dejavnosti in vzklika navdušeno: »Glejte, kakšna je ta rasa, ki o njenem gibanju sedaj slišimo in ki z vsakim letom bolj in bolj stremi po 'istvaritvi skupne, edinstvene slovanske domovine.« Mazzini je svojemu narodu oznanjal, da se mora skupno z zatiranimi narodi boriti zoper Avstrijo in Turčijo, ti tlačiteljici tujih narodnosti, in da bodi v posebno tesnih stikih z južnimi Slovani. »Politika bodoče Italije bo slovansko - grška.«
Simpatije do južnih Slovanov so voditelja mlade Italije zbližale v šestdesetih letih s
srbskimi političnimi delavci. Organizacija srbske nacionalne mladine (>Omladine«) je bila ustanovljena 1. 1866- po vzorcu Mazzini-jeve »Mlade Italije« in eden njenih ustanoviteljev, Vladimir Jovanovič, je bil v stalni korespondenci z Mazzinijem.
Prokofjev ne omenja, da je Mazzini dokaj pravično gledal tudi na mejo italijanstva in slovanstva in zapisal ob neki priliki, da preko Soče, ki je skrajna meja italijanstva, Italija ne sme in ne more.
Mazzinijeva »Slovanska pisma« eo Italijani ponatiskovali v posebnih knjižnih izdajah še med svetovno vojno. Takrat, ko jih bodo pričeli izdajati znova, utegnejo nastopiti boljši odnosi med Italijo in narodom, čigar edinstvo, vstajenje in svobodno državo je že pred osemdesetimi l*ti dogledal liki Italijan Mazzini-
ffSen kresne noči" v celjskem parku
Celjski studio, ki ga vodi g. M^fiJ^ Sič bivši član Piscatorjevega gledališča f Berlina, in ki je uspel že	prvim
nastopom letos spomladi e Klabundovo, komedijo »X Y Z«, je izvedel prvo gledaliSko predstavo na prostem v Celju. Izbral ffl je Shakespeareovo komedijo »Sen kresne noči« v blestečem Župančičevem prevodu. sCeliski 6tudio je izvršil svojo težko nalogo Zelo zadovoljivo. »Sen kresne noči« je ena najgenijalnejših slavnostnih iger vseh časov. Prepletena je s pestro, prešerno fantazijo. Raznoliki dramateki elementi so mojstrsko spojeni v zaokrožen1.! enoto, ki kljub strogemu paralelizmu nudi učinkovi te soremembe. Igra je stara že nad 300 let, a je še vedno sveža, ker vsebuje trajne umetnostne vrednote. Najbolj učinkuje v
gledališču na prostem, v svežem gozdnem
Ta sanjska igra človeških etraeti in slabosti, ki niha med drastično komedijo in
Režiser Milan Koši« kot Piramuž
klasično tragedijo, je za režiserja in igralca še vedno neizčrpna. Režija * Milana Koli »a M Je lotila dela t umetniško senjoz-
Domače vesti
♦	Zahvala jeseniških kovinarjev ministru dr. Kramerju. Na poslednji seji jeseniške podružnice Saveza kovinarjev kraljevine Jugoslavije so z velikim priznanjem vzeli na znanje poročilo savezne centralne uprave iz Beograda o pomoči g. ministra dr. Alberta Kramerja, ki je bil vedno trdna opora in je neprestano dejansko podpiral jeseniško delavstvo v vseh zadevah, ki se nanj nanašajo. Podružnica na Jesenicah je izrekla ministru dr. Kramerju iskreno zahvalo ter ga prosila, naj tudi v bodoče jeseniškemu delavstvu ne odpove pomoči in razumevanja za njegove težnje.
♦	Iz sodne službe. Sedanji namestnik državnega tožilca v Celju g. dr. Davorin Rus je imenovan za državnega tožilca v Novem mestu. Za namestnika državnega tožilca v Novem mestu je imenovan gospod Ivsn Groznik, dosedanji starešina sreskega sodišča v Velikih Laščah, za namestnika državnega tožilca v Celju pa g. Nikolaj Antipin, "dosedaj sreski sodnik v Laškem.
♦	Nov krajevni odbor Jadranske straže
je bil v nedeljo 9. t. m. ustanovljen v Dolenjem Logatcu in šteje že okoli 100 članov. Pri ustanovitvi so sodelovali mnogi ugledni Logaitičani, med njimi tudi sreski načelnik g. 'dr. Giregorin. Na zboru navzoče člane in delegata oblastnega JS iz Ljubljane g. Marjanovi Ca je pozdravil član pripravljalnega odbora, šolski upravitelj g. Stran s, ki je v kratkih besedah orisal važnost organizacije JS. Delegat oblastnega odbora je imel kratko predavanje o potrebi ustanovitve JS. V upravni odlbor je bilo izvoljenih 14 članov. Predsednik je agilni nacionalni delavec gosp. Hodinik, trgovec in veleposestnik v Dolenjem Logatcu.
♦	Ljudska univerza v Zagrebu je v preteklem šolskem letu praznovala svojo 25-
' letnico. V teku leta je bilo 121 predavanj, katerim je prisostvovalo 22.511 slušateljev. Povprečno je bilo na enem predavanju 185 oseb. Po statističnih podatkih je bil to najštevilnejši poset vseh šolskih let. Najbolj obiskana so bila predavanja s področja nacionalne ekonomije, psihologije in prirodoslovja. Nekatera predavanja so se morala ponoviti. V prihodnjem šolskem letu se bo vršilo tudi več teoretičnih in praktičnih tečajev.
♦	S podaljšanjem zračne proge od LJubljane bo postal Zagreb središče desetih zračnih prog, od katerih so tri direktne, mednarodne. Zveze so naslednje: Zagreb —Beograd, Zagreto—Gradec, Zagreb—Dunaj, Zagreb—Bratislava, Zagreb—Brno, Zagreb—Praga, Zagreb—Skople, Zagreb— Solun, Zagreb—Sušak in Zagreb—Ljubljana. Vožnja pa stane do Beogra.da 440. do Gradca 320, do Dunaja 600, do Bratislave 890 do Brna 1100, do Prage 1335, do Suša-ka "250, do Soluna 1090, do Skopi j a 840, do Ljubljane pa 180 Din. Za povratne vozovnice in tadi za potnike, ki se večkrat poslužujejo zračnih izvez, veljajo popusti od 10 do 30 odstotkov. Zračni promet med Ljubljano in Zagrebom bo otvorjen najbrž 15. avgusta.
♦	Polovična vozna cena za gasllsiko slovesnost v Tržiču je dovoljena. Prireditev bo 15. in 1«. t. m. Proslavila se bo 50-letnica tržiškega gasilnega društva. Obenem bo zlet Jugoslovanske gasilske zveze.
♦	Direktni vozovi med Beogradom In Sušakom. Od 10. t. m. naprej so vlaku 6/302 in vlaku 303/5, ki vozi med Beogradom in Sušakom, priključeni direktni vozovi I. in I'I. razreda. Iz Beograda odhajajo ti vlalki ob 23.15 in prihajajo na Su-šak ob 13.18. S Sušaka odhajajo ob 15.52 in prihajajo v Beograd ob 7.15.
♦	Dohodki beograjske občine. Ia pregleda dohodlkov beograjske občine so razvidne zanimive r&zilike zadnjih dveh let. Sknipni dohodki lanskega leta znašajo Din S14,730,809, prejšnje leto p? so bili večji za okrog 20 milijonov. Največji dohodki so od električne razsvetljave, in sicer bli-vra 6>5 milijonov, na drugem mestu pa je tramvaj s preko 61 milijoni. Trošarina pa je lani iznašala blizu 34 milijonov, prejšnje leto pa preko 52 milijonov. Od zakupa •zemilljišč je bilo tudi nad 11 milijonov dohodkov.
♦	Parnikl na dražbi. V Marselllu je bil na dražbi prodan naš prekooceanski par-nik ^Dobrota«, ki je bil zarobljen zaradi neporavnanih davkov. Prodali so ga za 148.000 frankov. Lastniki so ostali dolžni tudi plače mornarjem in častnikom. Delavska 'Zbornica v Splitu je že ponovno intervenirala v Beogradu, naj bi naš konzulat poskrbel, da bi bila posadka plačana iz vsote, dosežene na dražbi. Na dražfbo pa prideta še diva druga naša paraika ln sicer »Kotor« v Port-Saidu in »Antran Ivoševičt v Casablanki.
♦	Novi grobovi. V čestiti starosti 84 let je v Ljubljani na Sv. Petra cesti umrl ugledni krojaški mojster in trgovec z ma-niufakturo g. Anton Preskar. Pokojnik je bil domia iz Pišec pri Brežicah, vendar se je že pred 50 leti preselil v Ljubljano in se osamo.' il. Za njim žaluje 11 hčera in sinov, ki jim je kot poštenjak v trgovskem in zasebnem življenju, kot Sokol in narodnjak sam dajal najlepši agled. Pogreb uglednega moža bo danes ob 16. s Sredine k Sv. Križu. — Na Pobrežju pri Mariboru je umrl takisto v lepi starosti 81 let ugledni posestnik Ivan R e i b e n -s c li u h. Pokopali ga bodo danes ob 17. — Pokojnima blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje!
♦	Stara tradicija na Korčuli. Vsako leto na dan 29. julija, iki je posvečen zaščitniku mesta sv. Todorju, se na Korčuli vriši znamenita stara viteška igra »more-ška«. Letos vlada zanjo posebno zanimanje. Poleg mnogih izletnikov in letovi-ščarjev si bo igro ogledala tudi angleška mornarica. Admiralska ladja «Queen Eli-sabeth« na kateri se vozi admiral Fisher, je včeraj zapustila Split in se s šestimi rušilci zasidra pred Korčulo.
♦	Boč s stolpom v krizi. Iz Poljčan nam Pišejo: Letošnje leto, ko proslavlja Boč že četrto obletnico, odkar je bil postavljen znameniti razgledni stolp, je tudi njega zajela kriza. Obisk, ki je leto za letom rasel, je bil letos slab. Zaradi slabega vremena izkazuje vpisna knjiga letos šele 1645 obiskovalcev, medtem so jih je bilo lani v tem času zgoraj že nad 4500. Polj-čansko podružnico je stala zgraditev stolpa vrh Boča in drugih postojank dobrih sto tisoč dinarjev. Da bi se lažje izmotala iz dolga, se je združila z rogaško podružnico. Vendar iimata kljub vsestranskemu prizadevanju obe podružnici še okrog 25.000 Din dolga. To krizo bodo zidaj skušali delno rešiti v nedeljo ob priliki 4. proslave obletnice postavitve stolpa na zelenem Boču. Ob 11. bo v cerkvi Sv. Miklavža služba božja, potem pa planinski sestanek na prostranih zelenih planjavah. Pričakujemo udeležbo od vseh strani.
♦	Pretep med fanti. Nedavno so se vračali iz Ptuja od nabora fantje, med katerim} sta bili dve skupini, ena iz šikol. diruga pa iiz Doklecev. Fantje so si bili že dolgo v sovraštvu, pa so se spoprijeli na Hajidini. Rine Anton iz Doklecev je dobil udarec z nožem v glavo in ima prerezano kožo čez vse čelo, tako da ga je moral reševalni avto prepeljati v ptujsko bolnišnico. Razen tega ima budi večjo rano na levi roki. Posestnikov sin Napast Ludo-viik iz šikol je dobil sunek z nožem v desno stran prsi, a Babosek Franc, posestnikov sin iz šikol, sunek z nožem v leva pleča.
♦	Požar. Nedavno v zgodnjih jutranjih urah je nastal ogenj v stanovanjski hiši posestnika Krivca Janeza v Podložah Ogenj je uničil poleg stanovanjskega poslopja še gospodarsko poslopje in feolarnl-co, ker je bilo vse Pod eno streho In zgrajeno iz lesa in s slamo krito. Zgoreli so tudi vsi poljski pridelki, pohištvo in gospodarsko orodje. Sumi se, da je bil ogenj podtaknjen.
♦	Za gospodinje. Zdaj je prišel čas, ko bo treba začeti vlkuhavati sadje in mezge. češnje so že na trgu, drago pa še pride. Kje naj pa skrbna gospodinja z>ve, kako mora vse napraviti, da se ji ne bo pokvarilo in da ne bo imela sitnosti? Sedima številka »žena in dom«, ilustrirana revija za slovensko ženo, ki je izšla tfj dni, je napisala o tem obširen članek, ki ga bodo nedvomno vse gospodinje vesele. Potem se je treba za vroče poletne dni primerno okusno obleči, vendar obleka ne sme biti predraga. V tej številki »ženo in doma« dobite lepo število lepih, poletnih oblek zase in za otroke, ki bodo vrhu tega zelo poceni. Pri kopanju pa boste prebrali literarni del lista. V noveli znanega pisatelja M. Andersena - Nettoja »ženski upor« boste dobili pretresljivo sliko življenja tistih slojev, ki se morajo boriti za kruh v pravem pomenu besede. Srčikani sta črtica Renčja Rosnyja »čarovnica« in Highmanova novelica »Ponoči«. L. Mrzel nadaljuje prevod romana »Marta«, ki ga je napisala Rusinja Nina Smima. V delu lista, ki je posvečen po-četnicam, je ljubka pesem Stane Vinško-ve »Mimica je prišla z dežele«. Zanimivi so Regallyjevi »Hercegovski odlomiki« in črtica-humoreska »S počitnic«. Zelo lepa je novelica »žetev«, ki nam kaže še kos romantike s kmetov, ki žal tako hitro izginja. Tudi vaši malčlki bodo prišli na račun. Vera Gogalova jim je napisala povest »Irena in Tedi«, potem pa imajo še celo kopico zanimivega branja, da ne bodo ob času počitnic prikrajšani. Modni p€le-m&le prinaša migljaje, ki so potrebni v modi. Seveda je v listu tudi obilo smeš-
Fotoamaterji!
Filme, plošče razvijam v Glicin razvijalcu in kopiram na najboljši papir
FOTO TOUR1ST
LOJZE ŠMUC, VTS A VTS HOTELA UNION.
95
nic in še marsikaj drugega. Vsa številka je pestro ilustrirana. Priloženi sta ji krojna pola in knjiga Jožefa Oonrada Tajfun, »žena in dom< stane na leto z desetimi krojnimi polarni ln petimi gospodinjskimi knjigami samo Din 105___Deset broširanih leposlovnih knjig pa stane Din 100—, z vezavo v platno Din 160—. Naroča se pri upravi v Ljubljani, Dalmatinova 10/1.
♦	Fabrikaclja kamer Contax postavljena na širšo bazo. Po časopisnih vesteh je s koncem -maja delniška družba Zeiss Ikon na novo zaposlila <v tvornici Ica v Dresde-nu preko 100 novih delavcev. Kakor ču-Jemo, je bilo to za finomehanično-optične obrate znatno število potrebno zaradi naraščajočega razpečavanja kamer Conitax, ki se tudi v Jugoslaviji vedno bolj prodajajo. Dejstvo, da Je morala tvrdka Zeiss Ikon, ki že dolga leta vzdržuje okroglo 3500 sodelavcev ob skrbnem izogibanju odpustitev, zdaj dobiti še nove moči samo za izdelavo dragega predmeta, omogoča optimistične sklepe na naraščajočo kupno silo širokih ljudskih slojev.
če imate vsled premastne kože mozolje na obrazu, se jih boste najlažje iznebili, ako uporabljate
milo „LA TOJA"
ki ima v sebi soli iz zdravilnih vrelcev otoka LA TOJA v Španiji.
Zahtevajte to milo pri Vašem trgovcu! Cena Din 12.—.	8267
♦	Dar CMD. G. dr. Konrad Janežič, odvetnik v Kamniku, Je daroval Ciril Metodovi družbi v počastitev spomina blago-pokojnega dr. Riharda Karbe 200 Din. _ Iskren a hvala!
♦	Poizvedba. Dotični, ki jim je anano bivališče g. Pavla Jeriha, po poklicu stro-jarja, doma iz okolice Brezovice, ki je med vojno služil pri 6. težkem poljskem artilerijskem polku, 2. bateriji meseca aprila 1. 1918 na Tirolskem, naj sporočijo njegov naslov Jakobu Tavčarju, invalidu v žireh ali pa Udraženju vojnih invalidov v žireh.
♦	Tovarna Jos. Reich sprejema mehko In škrobljeno perilo v najlepšo izdelav«.
Iz Ljubljane
n— V spomin dobrovoljcu Mirku Tratniku. Kakor smo beležili, je v ponedeljek nepričakovano umrl g. Mirko Tratnik, re-stavrater. še prejšnji petek in soboto je bil na zunaj čil in vesel. Nikdo ni slutil, da ga bo opasna bolezen v grlu tako hitro spravila v grob. Pokojnik, ki je bil v najlepših moških letih, je bil simpatičen Ljubljančan, sin pokojnega hotelirja Tratnika. Oče ga je dal pred vojno izučiti hotelirske in restavraterske stroke na Dunaju. Takoj v početku vojne je moral k vojaJkom. Na gališlki fronti je zašel v rusko ujetništvo. Ko se je pričelo dobrovolj-eko gibanje, je brez pomisleka stopil v dobrovoljske vriste. Mnogo Je doživel v Rusiji. Z dobrovOljci Je kot računski podčastnik pretrpel križe in težave v Sibiriji, zlasti ko so se dobrovoljski oddelki umikali proti Vladivostoku. Po svojih močeh je skrbel tovarišem za življenjske potrebščine. Zato ga bodo gotovo visi ohranili v najlepšem spominu, saj nikdar ni pokazal sebičnosti, marveč se je vedno žrtvoval za skupnost. Po prevratu se je navidezno adrav vrnil v Ljubljano. Pred nekaj meseci je uredil znano gostilno pri Mraku, toda kaj bolezni mu ni dopustila, da bi jo mogel voditi z vso svojo strokovno tevežba.n ostjo. V sredo popoldne so Mirka Tratnika spremili k večnemu počitku mnogi prijatelji In tovariši. Pogrsb je bil prav lep. Naj v miru počiva mnogo izkušeni dobrovoljec Mirko!
u— Slovensko zdravniško društvo v Ljubljani bo imelo v petek 14. t m. ob 18. v predavalnici internega oddelka obče državne bolnišnice znanstveni sestanek z naslednjim sporedom: 1. Predavanje g. dr. Frana Debevca o duševnosti sodobnega zdravnika. 2. Dr. Janko Pompe: Demonstracija dveh ozdravljenih zanimivih primerov seps z otorhinološfeimi komplikacijami. Vsi gig. zdravniki vabljeni!
u— Samarltanke ln »amarltanl krajevnega odbora Rdečega križa v Ljubljani I V nedeljo 16. t m. bo izlet v Kamniško Bistrico ob 5.50 zjutraj z Izletniškim vlakom. Vse vljudno vabi vodja samarita-nov.
o— Veliko vrtno prireditev bo lmeLo v nedeljo 16. t. m na vrtu hotela »Tivolija« društvo »Tabor«. Petje, aborae recitacije, mandolistiftne točke, srečolov ples in drugo. Godba »Sloge«.
u— Socialna akcija TKD Atene. Zavedajoč se vsestranske krize, Je odbor TKD Atene sklenil, da otvori letos 6voje igrišče za otroke brezplačno. Ker je prostor Atene majhen, bo sprejetih na igrišče le omejeno število otrok, in sicer 50. Zato prosimo starše, da prijavijo otroke, ki bi jih želeli odldati Ateni v varstvo, v soboto. dne 15. t. m. na igrišču Atene v Tivoliju. Prijaive bo sprejemala načelnica otrošlkega igrišča ta dan od 9. d0 11. in od 16. do 18. Otvoritev igrišča bo v ponedeljek 17. t. ip. ob 9. dopoldne. Igrišče bo otvorjeno iulija in avgusta vsak lep dan od 9. do 12. in od 15. do 19. Vse ostale informacije bo dajala ga. načelnica pri vpisu. Dostop na igrišče bodo imeli le prijavljeni otroci.
u— Za zgradbo nove šolske poliklinike. Kaikor je »Jutro« že pred meseci poročalo, je Deckerjeva baraka, v kateri je na dvorišču drž. učiteljišča nastanjena Drž. šolska poliklinika, v tako razdrapanem stanju, da je že nevarna zdravju službujočih zdravnikov, sester in šolskih otrok. Streho in stene je treba sproti za silo krpati proti vetru in dežju, toda vse krpanje že zdavnaj nič več ne zaleže. Komisija je že pred časom odredila, da bo morala poliklinika z avgustom zapustiti to svoje bedno domovanje, toda kam naj se preseli, doslej še ni določeno. V počitniškem času poliklinika že še tako Izhaja pod to streho, ker je v teh mesecih težišče njenega dela na deželi, v kolonijah. Toda ko se bo spet šola pričela, polikliniki pod staro streho ne bo več obstanka, čas je, da se aikcija za zgradbo nove šol-slke poliklinike^ ki je že v teku, malo pospeši.
u— Nesreča v kurilnici na državnem kolodvoru. V kurilnici n se Je pripetila včeraj popoldne hujša nesreča, katere žrtev je postal 48-letni ključavničar Franc Slapar, stanujoč v Stražišču pri Kranju. Slapar je premikal v kurilnici po tiru težji voziček, ki pa se mu je nenadno prevrnil. Pri tem je potegni za seboj Slaparja ki je uidaril z glavo baš ob železen rob. Prizadejal si je na čelu globoko krvavečo rano in si je najbrž pretresel tadi možgane. Reševalni avto je Slaparja odpeljal v bolnišnico.
u_ Nepoboljšljiva Slavka. Slavka M. Je nepoboljšljiva sleparka. Komaj so jo izpustili na svobodo po šestmesečnem zaporu, ki ga je zaslužila zaradi raznih pustolovščin, je začela znova slepariti. To pot pa ni ostala v LJubljani, marveč je odšla na deželo, kjer se je .po svoji stari navadi izdajala za soprogo višjega oficirja, za ženo kakega znanega ljubljanskega trgovca ali za sorodnico tega ali onega bogatina. Potikala se je po Gorenjskem v okolici Kranja, v Poljanski dolini in pa po Kamniku in njegovi okolici. Povsod je tudi Minila pri petičnih ljudeh, ki jih je pod eno ali drugo pretvezo obiskala, trenutno denarno zadrego ter prosila za posojila. Ljudje so čedni dami seveda verjeli in ji radi pomagali z majhnimi a tudi večjimi vsotami, šele te dni. so sleparko spregledali v Kamniku, kjer so jo vtaknili v zapor. Od tam so jo privedli v Ljubljano, kjer so jo izročili sodišču.
u_ Nadležni berači. Prejeli smo: O be-raškl nadlegi je naše časopisje že mnogo pisalo, vendar vsi apeli na javnost, a tudi na oblastva ne zaležejo mnogo. Podpirati potrebne z milodari je gotovo dobro delo, s podeljevanjem miloščine raznim delomržnežem pa se daje tem samo .potii-ha. Sploh bi se moralo strogo paziti, da ne bi dobivali podpor tako javnih ka*jr zasebnih, taki ljudje, ki se naposled celo norčujejo iz dobrotnikov, se jim smejejo za hrbtom ali jih, če le mogoče, še okra-dejo. Zadnje čase se Je v LJubljano spet nateplo mnogo mladih ljudi ki nadlegujejo po hišah ljudi, se nastavljajo na ulicah in prihajajo celo v urade motit delo. Le redelk med njimi je res potreben podpore. Večina je takih, ki bi jih bilo treba k delu prisiliti, ker ga navadno odklanjajo.
u_ Razni krošnjarji 6e kaj malo »menijo za predpise in veselo krošnjarijo po mestu z najrazličnejšim blagom. Trgovcem, ki plačujejo vteoke davke, taki roja-vi seveda niso všeč, zato izkušajo izpoelo-vati strožje ukrepe proti krošnjarjenju. Oblastva so v teku zadnjih dni izgnala iz mesta več prošnjarjev, nekaj prav trdovratnih, ki so se vračali ponovno nazaj v mesto, pa so morali izročiti sodišču.
u— Sodne takse okrajnega sodišča. Razne stranke, ki se pravdajo ali imajo druge posle pri ljubljanskem okrajnem sodišču, so junija plačale na kolekih in raznih sodnih taksah skupno 121.725.35 Din Zelo mnogo posla ima poverilni oddelek, ki ga vodi pisarniški ravnatelj okrajnega sodišča g. Jože Rajner. Pred vojno so bile legalizacije podpisov na raznih listinah
odnoeno vldimaclje prepisov listin prav redke, ker so se ljudje večinoma zatekali k notarjem. Zadnja leta pa so ae legalizacije podpisov in vidimacije listin pri okrajnem sodišču silno pomnožile. Le v juniju je bilo pri okrajnem sodišču lega-liziranih podpisov, odnosno vidimiranih prepisov listin 3120. Za vsak tak posel «o stranke plačale po 10 Din na kolkih. Oba izvršilna oddelka imata obilo posla in »sta zabeležila, da je ibilo.junija za kolke pri vlogah in takse plačano 30.103.85 Din. Trije civilni odidelki, pri katerih se ljudje pravdajo za razne terjatve in dajatve, izkazujejo, da je bilo plačano na kolkih in taksah 32.762 Din. Prav visoke so bile razso dnine. Oba kazenska oddeSka pa zaznamujeta na kolkih in taksah 9638 Din dohodkov. To so večinoma pravde zaradi žaljenja časti, ki so tudi sicer prav drage.
Iz Celja
e_ Mitropolit DosIteJ v Celju. Včeraj ob 11.13 je prispel z vlakom iz Rogaške Slatine v Celje pravoslavni mitropolit Do-sitej. Na peronu so se zbrali predstavniki civilnih in vojaških oblastev in uradov., oficirski zbor, častna četa vojakov, člani pravoslavne cerkvene občine in drugo občinstvo. Ko je stopil visoki gost s spremstvom iz salonskega vagona, so ga s prisrčnimi besedami pozdravili gg. poveljnik polka polkovnik Golubovič v imenu vojske, župan dr. Goričar v imenu mestne občine, sreski načelnik dr. Vidmar v imenu politične uprave, predsednik okrožnega sodišča dr. Vidovič v imenu sodišč, dr. Juro Hrašovec <v imenu JČCu, ravn. Smert-nik v imenu celjske sokolske župe, Košir v imenu celjskega gasilnega društva, profesor Modrijan t imenu celjske realne gimnazije, gidč. Zupančičeva v imenu mestne dekliške narodne šole, g. Zdolšek v imenu mestne deške narodne šole, ravn. Marinček v imenu trgovsk»e šole, inšpektor Stanič v imenu davčne uprave, upravitelj Boc v imenu poštne uprave ln M. Razlag v Imenu rezervnih oficirjev. Mitropolit je vsakemu govorniku posebej odgovoril. V odgovoru na pozdra>v staroste ceCfeke sokolske župe ravn. Smertni-ka je mitropolit odgovoril, da je sam bi! 15 let akitiven Sokol. Mitropolit je odSel mimo postrojemih oficirjev ln vojakov, k! jih je pozdravil z besedami »Pomoli Bo£ junacl!«, pred kolodvorsko poslopje. Deca Je posula vso pot od perona do Krekovega trga s cvetjem. Mitropolit se je izpred kolodvora odpeljal z avtomobilom do pravoslavne cerkve sv. Save na Vrazovem trgu, kjer so ga pričakovali prota gosp. čudič in drugi svečeniki ter mnogo občinstva. Po molitvi v cerkvi je prota g. ču-dič iskreno pozdravil mitropolita. Mitropolit se Je v lepem govora zahvalil za sprejem in poz/dr a v. Poudaril je, da je bila lepa cerkev sv. Save v Celju zgrajena s prlspeviki vernikov raznih veroizpovedi. Ob koncu svojega govora se je spomnil neosvobojenlh bratov ter prosil Boga okrepitev naše države ter ohranitev državnega in narodnega edinstva in mira. Med molitvijo je oddala častna četa pred cerkvijo tri salve. Mitropolit se je podal 1 t. cerffcve v vojašnico kralja Petra, kjer ie sprejemal poklonitve. Po obedu se je peljal v Topalščico in obiskal tamo&nje zdravilišče, proti večeru pa se je vrnil z avtomobilom v Celje. Danes bo obiska! še Lašiko, Rimske toplice in Dobrno, jutri ob 7. pa se bo vrnil z vlakom v Zagreb.
e— Glasbena Matica v Celju, šolo Glas bene Matice v Celju je ob koncu šolskega leta obiskovalo 94 gojencev In 72 gojenk, slkupaj 1&6. tlam-^d teh jih je 100 obiskovalo klavirsko, 65 violinsko šolo, 1 pa po uik v violončelu. V matičnem simfoničnem orkesitru je sodelovalo 24 gojencev. Mladinski pevski zbor je štel 60 mladih pevcev in pevk. Teorijo in glasbeni diktat (sluhovne vaje) je obiskovalo 30 gojencev in gojenrk. Na štirih javnih šolskih produkcijah je nastopilo posamezno 42 gojencev in gojenk nižje, srednje in višje stopnje klavirske ter 15 gojencev in gojenk violinske šole. Na zaključnih produkcijah je poleg mladinskega zbora nastopil tudi matični simfonični orkester, ki je v minulem šolskem letu sodeloval na rajnih šolskih, patrijotskih, humanitarnih In drugih kulturnih prireditvah izven šole. Z odličnim uspehom je dovršilo letnik 15 gojencev in 16 gojenk, s prav dobrim 52 gojencev in 44 gojenk, z dobrim 20 gojencev in 9 gojenk, z zadostnim 2 gojenca in 1 gojenika, neredovanih pa je bilo 5 gojencev in divoje gojenk. Na zavodu je poučevalo šest učnih moči. Vpisovanje za šolsko leto 1933/34 b0 1. septembra v rav-nateljski pisarni na Slomškovem tr-gu. Vpis je obvezen tudi za vse stare gojence in gojenke. Prijave se lahko pošljejo tiudi z dopisnico. Poleg klavirja, violine ln petja se poučujejo tudi pripadajoči stranski predmeti in vsi v orkestralni igri potrebni instrumenti.
e— Psihografolog KARMAH * Ceflflu hotel »Evropa«.
nostjo, vestnostjo in ljubeznijo.. Gosp. Ko-šič je igro stilno, igralsko in karakterno pravilno doumel ter ustvaril z velikim igralskim aparatom (nastopilo je okrog 60 oseb) skladno ustvarjajočo enoto s krepko^ diferenciacijo in živahnim tempom. Scenično okolje, pod hribom v mestnem parku, je bilo zelo posrečeno in je ob močnih svetlobnih in barvnih učinkih dveh žarometov dihalo čar pravljične poletne noči- Glasba Mendels-6ohna - Bartholdyja, ki jo je precizno, izenačeno in e fineso izvajal orkester celjske Glasbene Matice, pomnožen s člani železni-carske godbe, pod vodstvom ravnatelja Glasbene Matice g Karla Sancina, je poglobila učinek uprizoritve.
Režiser ej. Milan Koši g je v ulogi tkalca in diletanta Klobčiča ustvaril komorno figuro z drastično komiko in umetniškimi dra-matskimi potezami. Vzvišenost vojvode Te-zeja je podal g- Bogomir Skaberne e krepko dikcijo in mimiko. Gdč. Vlasta Ser. nečeva je očiten odrski talent; Spaka je igrala s temperamentom, hudomušnostjo in lokavoetjo. Ulogo Helene je podala gdč. Danica Svetkova e toplino in naravno, prepričevalno igro. Gdč. Milheršičeva (Oberon) in gdč. Trinkova (Titanija) sta se v splošnem uveljavili. Povoljni so bili v manj karakterističnih ljubimskih ulogah aer Antipin (Lisander) in S t e p a n 5 i g (Demetrij) ter gdč. Majda Kalanova (Hermina) in Komavlijeva (Hipolita) Izmed rokodelcev sta se poleg g- Kosiča zlasti uveljavila gg- D e b e 1 j a k (Dunja) m Srnovršnik (Pisk). Goep. Grmek ]e podal Eaeja pohvalno, a bo moral se izpi-Uti odrsko izgovarjavo. Nekateri igrale, so včasih kot novinci zašli v deklamatomo
igro, sicer je pa bilo besedilo dobro naštu-dirano. Plesi male Lidije Golobičeve so bili zelo ljubki. Palčki, vile in statisti so ustrezali. Kostami so bili okusni in pestri.
Obisk predstav 8. in 9. t. m. zvečer je bil rekorden, razpoloženje praznično, aplavzi živahni in prisrčni. Celjski studio je zmagal kljub oviram, ki eo v naših malih razmerah menda neizbežne, a se rade pojavljajo povsod, kjer se idealisti lotiio resnega, umetniškega ustvarjanja.	R. P*
Joe Z. List. V najnovejšem zvezku »Foto-amaterja«, ki ga izdaja drogist Benon Gregorčič v Ljubljani, nas 9likar Božidar Ja-kac seznanja z ameriškim Slovencem Joe Z. Listom (s pravim imenom Jože Žnidaršič), ki je že več let fotograf v študiju Fox (Mo-vietone) v Hollywoodu. Ta nekdanji literarni sotrudnik »Domačega prijatelja« je preživel daljšo dobo v Mehiki in pisal v španskem jeziku za razne mehiške liste in revije, sedaj pa fotografira za film, goji trto pod vročim kalifornijskim solncem in piše slovenski roman o Mehiki za časa cesarja Maksimilijana. — V istem zvezku »Foto-amater-ja« je izšel članek Joe Z. Lista »Iz holly-woodefcih filmskih stadijev« in kot priloga več njegovih fotografskih posnetkov iz Kalifornije. Omenjamo še prispevek dr. Pavla Brežnika »Od Atlantika do Pacifika s foto-kamero«. Vrh tega vsebuje lepo opremljena številka vse običajne rubrike z raznovrstnim informativnim in poučnim gradivom.
Znanstvena raziskavanla v okolici An-driievice in Kosovske Mitrovice. V pri-
hodniih dneh se bo odpravila v Južno Sr-' bijo znanstvena ekspedicija, ki šteje okrog
sto profesorjev in docentov beograjske univerze. Zastopane so vse fakultete po izbranih strokovnjakih, dani ekspedicije bodo raziskovali v okolici Andrijevice in Kosovske Mitrovice prirodo, zgodovino, gospodarske, zdravstvene, narodopisne in pravne razmere, rude in gozdarstvo, poljedelske prilike, favno in floro itd. Ekspedicija bo krila najpotrebnejše stroške iz neke ustanove in iz raznih dotacij, sicer pa bo vsak član delal zastonj.
Vid Vuletič - Vukasovid, dubrovniSki književnik starejše generacije, je umrl dne 10. t. m. v Dubrovniku. Spisal je več knjig za ljudstvo in nekatere leposlovne soise, ki se naslanjajo na dubrovniško literarno tradicijo.
Istrian Word. (Organ of the Slavonic mi-norities under Italy). Pod tem naslovom izhaia v Ameriki list. ki zastopa interese naše manjšine v Italiji in informira ameriško javnost o nje položaju. Izdaja ga Vla-ho S. Vlahovič v Union Citv. N. J.
O zbirki »Slovenske poti«, ki jo izdiia Tiskovna zadruga, je objavila »Hrvatska Revija« v najnovejšem zvezku daljše poročilo iz peresa Josipa Berkoviča. Pisec pravi med drugim: »Odlična je bila ideja Tiskovne zadruge, da ustvari zbirko sodobnih pisateljev kot pregled literarne proizvodnje s kar moči raznolienim gradivom. Tako se občinstvo sistematsko se-znania z najnovejšimi prizadevanji, a pisateljem se omogoča izdajanje knjig. Nobena posebna izdaja kakšnega mlaišega pisatelja ne doživi posebne publicitete. ker kniiževniki po navadi niso knjigarnarji. Od občinstva ni mogoče zahtevati, da hi kupovalo raznovrstne zakotne, slabo oprem-
ljene, nič reklamirane izdaje mlaiših pisateljev. Samo vestno založniško podjetje lahko mnogo stori v tem mavcu.« V nadaljnjem pisec poroča o »Celjskih grofih« iz zbirke »Slovenske poti«.
Antologija jugoslovanske lirike v francoščini. Kakor izvemo, bo neka znana založba v Pariza izdala v jeseni obsežno antologijo srbske, hrvaške in slovenske lirike- Ta cve-tober naše poezije bo uredil dr. Miodrag I b r e v a c, profesor francoske literature na univerzi v Beogradu. Zastopani bodo tudi naši najmlajši pesniki.
Balzacove »Contes drolatiques« so pravkar izšle v izbornem prevodu Ise Velikanoviča pri Narodnem delu v Beogradu. Krasno natisnjena izdaja teh nesmrtnih humoresk ra-belaisjevsikega značaja, ki so dobile v srbohrvaščini naslov »Golicave priče«, je opremljena 9 koloriranimi posnetki znamenitih Dorejevih ilustracij.
Charlesa Diehla »Zgodovina biaantskega earstva« je pravkar izšla v srbskem prevodu (Istorija bizantskog earstva) pri G.
Kohnu v Beogradu.
Ruski zbirka nove jugoslovenske lirike, ki jo je nedavno izdala Zveza ruskih pisateljev in časnikarjev, obsega tudi nekatere prevode O. Zupančiča, prevajalec je I. Go-lemiščev Katuzov, ki je pred leti priobčil v »Rossiji i slavjanstvu« simpatičen članek o našem peaniku - prvaku.
Max Reinhardt, ki je v maju z ogromnim uspehom uprizoril v parku Boboli v Floren-ci »Sen kresne nočic. pripravlja v Salzbur-gu »Fausta« pod milim nebom. Dekoracije za to uprizoritev bodo 9tale 35.000 šilingov.
Franklin D. Roosevelt. prezident Zedinjenih držav ameriških, razlaga evoje ekonom-
ske nazore v knjigi, ki je pravkar izšla v nemškem prevodu z naslovom »Blick vor-■vvgrts« pri Fischerju v Berlinu.
Francoski pesnik Paul Fort, eden izmed vodilnih poetov starejše pesniške generacije, je zaradi bolezni zašel v tako bedo, da je morala pariška »Comoedia« prirediti zanj javno zbirko. »Leg Nouvelles Litteraires« pa so ob tej priliki napadle vlado, češ, kako malo skrbi za predstavitelje narodovega duhovnega življenja
O sodobni Kitajsld je izšla v ganghaiu v ruščini spisana knjiga L. V. Arnoldova »Kitaj, kak on est«
Društvo prijateljev pierra Lotija, znamenitega pripovednika, ki je imel tudi pri nas mnogo čitateljev in čitateljic, se je ustanovilo v Parizu. Imenuje se Associa-tion Internationale des Amis de Pierre Loti. častni predsednik te literarne združbe je bivši turški sultan, kalif Abd-Ul-Modjid H., predsednik pa Louis Barthou.
Rudvard Kipling, znameniti angleški pripovednik, čigar roman »Kim« smo pravkar dobili v slovenskem prevodu, je — kakor posnemamo iz najnovejših »Les Nouvelles
Litteraires« _ zakrknjeno odljuden človek.
2ivi v Bunvashu pri Londonu, kamor se je bil nedavno napotil neki angleški časnikar, da mu čestita k izvolitvi za člana Akademije moralnih ved. Toda častilec Kyplinga se je zaman trudil, da bi videl svojega mojstra, zakaj vhod v njegovo zagraieno vilo straži velik, neizprosen bjldog. Kipling je tako ljudomržen, da nedavno ni hotel sprejeti delegacije Američanov, članov ameriškega Društva prijateljev R. Kiplinga, ki mn izbila prišla v posete. Blažen Kipling, ki se lahko tako osami pred ljudmi!
Akcij« za rodbine breap©aerfrlh tr. boveljekih rudarjev lepo napredke. fio-koiaka župa v Celju je prejela, doslej 2e nad 26.000 Din prtepennkov v gotovini ta mekad živil del živil pa so <fcjrovalci po-•lali naravnost t Trbovlje.
a- Nožni vtom v trgovko. V noCI na <6etrte& Je neanan vflamifec i železnim "irosotn iartrgafl drog na Tfcnu trgovine z mešanim Ma©oim v Zavodi j>ri Celj«, ki je laat ge. Ekne ConfVfteottfeve. Nato Je ■a^srt »omanje otono, sfeobtt štp« na notranjem dknu tn ileaei v trgovino, Wer je •v»e prebrskal. O^heeea je samo črno uaojato ročno tortjifco ki nekaj gotovine. V trgovini bo	sekiro, dleto, žago in
deležen drog, ki ga je vlomilec vzel ii MKtaje drvarnice posestnika g. Franca Koštomaja. "V^aomilec je oči vidno najprej poskusil rk^iiti ekozi drugo okno. Rasfoil 'j« ®maffl(J<4 sipe, a ni mogea v notranjost,
J« cfipm motraj OMto k deskami.
Iz Maribora
Maribor se že prtpttovfla na stsraos*.
6aL Na praznik Večjega šmarna 15. avgusta bo na Glavnem trgu veliki mani-festacijsij shod JRKD. Tudi vse razstave io ostale priredirtve »Ma-riiborskega tedna« bodo jzredma privlačnost za prebivalstvo naJe in sosednih banovin in tujine. Stanovanjski urad bo pričel poslovati v sobota in naj mu mariborsko mestno in okoliško prebivalstvo sporoči vse proste, sobe in postelje. Legitimacije. za znižano vožnjo se prodajajo po 20 Din. Izvoljen je bil ožji odsek za raestave, ki tudi že posluje. V njem so gg. mž. Madile, inž. Cernigoj, inž. Vičič, podžupan Golouh, občinski svetnik i« indMSstrijec S>aboty in bančni uradnik G:T!y. Teren za vrtnarsko razstavo se it pripravlja z vso vnemo.
v— Velik pohod nacionalnih društev Iz W»rfi>ora in okolice se pripravlja na našo ieverno državno mejo. Izlet vseh naeional-TJih društev in organizacij k Sv. Duhu na Ostrem vrhu je določen na nedeljo 6. avgusta. Nacionalna društva naj prijavijo svojo udeležbo do jutri klubu »Mej-i« v Mariboru na Aleksandrovi cesti 40.
a— Izpitna predavanja. Tridnevna predavanja obrtnozadružnega inšpektorja g. Za-tožnitka v Murski Soboti v dneh 9. in 10. t m. so prav dobro uspela. Javilo se ie 88 udeležencev, ki so klub vročini in 7-4! m Im predavanjem dnevna vztrajali do kraia m predavatelju na iskren način izrazi.!? svojo zahvalo. Udeleženci so bili pomočniki 17 različnih rokodelskih strok. Največ, in sicer 22, >e bilo mizarskih pomočnikov; za njimi so "dosegli najvišje število čevUartf, katerih, ie bi.lo 17, in krojači, ki jih je bilo 16. Ve^na udeležencev je pri-^a i z ljutomerskega sreza, odkoder jih je bilo 39; iz musskosoboSkega sreza jih je došlo 22, iz dolnjelendavskega 16 in Iz ptujskega 1. Pred?vanja so se vršila v prostorni sokoteki telovadnici. Predsednik rrsursfc os otoškega Skupnega združenja obrt. nikov g. Sukič je v nagovoru ob zaključku pred?-"an!j izrazil željo, naj bi se taka predavanja čimprej morda še ponovila. V petek 14. julija zvečer ob pol 8. uri se začnejo' enaka predavanja v Mariboru. Ta predavanja bodo v deišlld meščanski šoli v Krekovi ulici.
a— Potujoča kmetijska razstava v Mariboru. Včeraj z^ntrai ob 3. je prispela v 'Maribor iiz Hodoša potujoča kmetijska razstava, ki je bila ob 8. zjutraj svečam« otvorjema. Razstavo jč otvorM mestni pod-ž-upan g. Golouh, ki ie roudaril poučen pomen potujoče razstave za našega kmeta. Svečani otvoritvi so prisostvovali med drusgiim tiudš mestni poveljnik general gosp. ttadžid in podpolkovnik g. Nikolič, sreska načelnika gg. Makar in dr. Ipavic, predstojnik mestne rolicije g. dr. Hacin, zastopnik škofa msgr. Umek, postajni načelnik glavnega kolodvora g. Štefin, okrajni kmetijski- referent g. Zupane in drugi. Ves prostor ob razstavi je bil okrašen z zelenjem im zastavami. Za podžupanom so pozdravi razstavo predsednika okrajnih kmetijskih odborov za Maribor desni in levi breg gg. Sikar in Klas ime, msgr. Umek, ravnatelj banovinske vinarske in sadjarske šole g. Priol in naposled je še izipregovoril vodja razstave inž. Sadar.
a— »Modri vlak« s potujočo kmetijsko razstavo bo danes v Rušah, jutri v Vuhre-du, 16. t m. v Dravograd«, 17. t m. na Prevaliah, 18. t. m. v Slovenj*adcu in 19 t. m. v Šoštanju.
a— Obrtni knjigovodski tečaj. V sredo 12. t m. je obrtno zadružni nadzornik g. Založnik v imenu mariborske poslovalnice zborničnega obrtnopospeševalnega zavoda otvoril obrtni knjigovešfci tečaj v Mariboru. Udeležencev se 3e javilo na prvem sestanku 20, vendar ie sigurno, da se bodo nekateri zamudniki še pozneje javili Predavanje vodi profesor g. Struna, ki je znan kot strokovnjak. Predavanja bodo vsak ponedeljek, sredo in pertek od 20. do 22. V petek 14. t. m. bo mogoč še vpis naknadnih priiiavljencev. Zahteva se pa točen prihod udeležencev, ker se vhod v poslopje 10 minut po 20. uri zapre.
a— Nova krojaška zadruga. Krojaški mojstri snujejo novo gospodarsko organi-
Vremensko poročilo
Številke za označbo kraja pomenijo: 1. ča« opazovanja, 2- rtanje barometra. 3. temperatura, 4. relativna vlaga t %.
5.	smer in brzina vetra, 6. oblačnost 1—10, 7. vrsta padavin, 8. padavine r mm. Temperatura: prve številke pomenilo
13. julija.
LjrulMjama 7, 765.8, 17.8, 85, SSEl, 10 9.0, dež; Ljubljana 13, 764.7, 22.2, S6, El,
8,	_; Maribor 7, 764.0, 18.0, 90, mimo,
6,	9.9 dež; Zagreb 7, 765.2, 17.0, 90, NW2, 10, li.0, dež; Beograd 7, 763.2, 20.0, 90, N"W2, 10, —, _; Sarajevo 7, 763.2. 20.0, 60, SE2, 0, —; Skoplje 7, 763.3, 23.0 50, mirno, 0, —, —; Split 7, 762.4, 25.0, 60, XB2, 1,	Kumbor 7, 762.4, 22.0, 80, SE1 0, —; Rab 7, 763.3, 22.0, 60, E2,
9.	-,
Temperatura: L^ibljana 17.2; 23.0, -: Maribor 27 0, 17.0: Zagreb 32.0, 17.0; Beograd 32.0, 19.0; Sa.raievo 31 0. 14.0; Sk opiše 33.0, 16.0; Split 32.0, 22.0; Kumbor —, 20.0; Rab —, 20.0.	I
zacHo pod imenom Gospodarska zadruga krojaških mojstrov, r. z. z o. z. v Mariboru. Vršilo se je v tem vprašanj« že več sestankov, na katerih so se predelala pravila. Ciaoi zadruge so poleg krojaških mojstrov lahko tudi drugi obrtniki in obrtnice kro-jaštvu sorodnih strok iz naše države, kakor šivilje, modistfke, izdelovalci perila, kSotrača-rji, Cepiča rji in drugi. V kratkem bo pripravljalni odbor sldrcai večji sestanek interesentov, na katerem so bodo sprejemali člani.
a— Za železniško postajališče na Teznem. Pred dnevi je imel odfcor za železniško postajališče na Teznem svojo prvo Sejo, katere sta se udeležila tudi narodna poslanca gg. K rejci, in dir. Pivko. Po sklepu te seje je odpotovala pretekli torek v Ljubljano posebna deputacija, obstoječa iz gg. Oseta, Sabedra in Tomažšča, ki je pod vodstvom poslanca g. Krejčnja odšla k že-lezniSkemu direktorju g. inž. Cug.musu in bite. zelo liufcezmivo sprejeta. Poslanec g. K reje i je razložil nujmo potrebo železniške-
ga rostajaflišča na Teznem. Direktor gosp. Cugmus je po stvarnem referatu načelnika prometnega oddelka ljubljanskega železniškega ravnateljstva g. Deržiča pristal na postavitev postajališča in odredil, da bo v najkrajšem času na licu mesta komisijski ogled železniških strokovnjakov direkcije, ki bodo točno določili kraj postajališča. Nato je od§ia deputacija k g. banu, .kjer jo je sprejel v odsotnosti g. bana podfoan Z. dr .Pirkmajer. Tudi tukaj se je g. Krejči z vso energijo zavzel za prebivai!cd Tezna, da bi jim banovina s primemo podporo omogočila postavitev postajališča. Gosp. podban je obljubil pomoč banovine. Glede na v Ljubljani dosežene uspehe je zdaj odvisno le še od prebivalcev Tezna in ostalih, ki so zainteresirani na tem železniškem postajališču, da brez iizieme uodpreio to akcijo.
a— Namesto venca na grob pokojnega g. Franca Hribarja je darovalo tehnično urad-ništvo tovarne kotlov Hutter in drug v Me-lju 400 Din pro^ijetični ligi v Mariboru.
Gospodarstvo
Naš pridelek pšenice
Kakor smo že včeraj poročali, bo letos naš pridelek pšenice precej velik. Po cenitvah strokovnjakov, bo znašal nad 24 milijonov metrskih etotov. To je gotovo vač, kakor smo pričakovali Še pred tedni glede na neugodno vrems in na bojazen /aradi rje. Rja sicer tudi letos ni izostala, vendar '93 je pojavila le ponekod in precej kasno, tako da ni napravila velike škode. Kaj pomeni za nas pridelek od preko 24 milijonov metr. etotov, vidimo najbolj?, če napravimo primero s prejšnjimi leti. Gibanje posejane površine, skupnega donosa pšenične letine in povprečnega donosa na hektar požste površine, nam kaže za zadnjih 12 let naslednja primerjava:
	posejane	donos v	dono9 na
	površine	milijonih	ha požete
	v milij. ha	metr. stoto"	površine
1922	1.53	12.1	8.1
1923	1-62	16.6	10.7
1924	1-79	15-7	9.2
1925	1.78	21.4	12.3
1926	1.80	19.4	11.5
1927	1.87	15.4	8.4
1928	1.92	28.1	14.8
1929	2.15	25.9	12.3
1930	2-17	21.9	10.3
1931	2.18	26.9	12.6
1932	2.13	14.5	7.5
1933	2.14	ca- 24.2	ca. 11.6
Skupni donos pšenične letine je bil v zad njih 12 letita le trikrat večji nego bo letos, osemkrat pa je bil manjši.
Seveda pa ja treba upoštevati, da je bila zadnja leta s pšmico posejana površina za preko eno tretjino večja nego prva leta po vojni. Navzlic temu pa tjdi povprečni donos na hektar ni baš elab, saj se cani, da bo znašal okrog 11.5 metrskih stotov. Večji povprečni donos emo dosegli le v letih 1928. (14.8), 1929. (12.3) in 1931. (12.6), sicer pa je bil povprečni donos pšenice vedno nižji. Zlasti lani je bil slab. ko smo pridelali povprečno na hektar le 7Vi met. etotov Seveda 90 ta številke za letošnjo leto šele približne, kajti uradna cenitve letošnjega pridelka še nimamo. Vendar pa tudi prva uradna cenitev običajno ni preveč zanesljiva, ker se sestavlja v času, ko še ni možno uspeha letine prav presoditi. To smo spoznali zlasti lani, ko so bile prve privatne cenitve mnogo nižje (in bolj zanesljive) nego prva uradna cenitev, ki pa je bila potem (o priliki sestave definitivne cenitve) reducirana od 17.6 na 14.5 milijona etotov-
Če bo cenitev pridelka v višini 24 milijonov metr. stotov obveljala, potem bomo imeli v kampanji 1933./34. za izvoz na razpolago preko 40.000 vagonov pšenic?, kar predstavlja pri nizki sedanji ceni (za novo pšenico) 130 Din za etot, vrednost preko pol milijarde Din. kar je brez dvoma važna postavka za našo trgovineko bilanco.
Kako bo letos organiziran izvoz, še ni odločeno. Brez težkoč gotovo ne bo šlo pri izvozu tega znatnega presežka, vendar pa ie treba upoštevati, da bomo lahko izvozili po preferenčni carini v Avstrijo in Češkoslovaško 15.000 vagonov, dočim bo obseg izvoza po preferenčni carini v Francijo šele določen glede na uvozno potrebo Francije.
Podjetja, ki morajo biti včlanjena v združenjih trgovcev
Na pobudo Zbornice za TOI je ban.sk« uprava poslala vsem sreskim in mestnim načelstvom otorožnico, ki pravi:
Zbornica za TOI v Ljubljani je opazila, da se v nekaterih srezi-h doslej še ni upošteval pravilnik ministrstva za trgovino in ind/ustr-i.jo od 2. junija 1932, (Službeni list od 9. julija 1932). ki navaja v čl. 7 taksativno obrate, ki spadajo v združenja trgovcev, kolikor se zanje ne osnujejo posebna strokovna združenja. Po informacijah, ki jih ima Zbornica, se je moglo prednje določilo pravilnika uveljaviti doslej !e deloma v nekaterih srezih. Ker vršijo združenja ob začetku leta revizija svojih seznamov in so združenja tudi po zakonu pršmorana, da vodijo točno in zanesljivo evidenco, prosi zbornica, da se pozovejo vsi imetniki obratov, naštetih v paragrafu 60„ l. odstavku, pod točkami 9., 12, 13„ 14, 15, 16.. 17, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29. in 30, da nemudoma prijavijo svoje članstvo pri pristojnih združenjih trgovcev.
Obrati, ki so v tem paragrafu navedeni, so: javna skladišča, zavodi za stave, podjetja za dajanje informacij in posredovalni posH za poravnavanje med dolžniki in upniM, časopisne agencije, potovalne in izseljenske agencije, pisarne za posredovanje kupoprodaj nepremičnin, pisarne za zastopanje pred upravnimi oblastvi, kinematografi, podjetja za redni prevoz oseb z živalsko silo, podjetja za redmo prevažanje potnikov in bilaga z motornimi vozili, male železnice za javni promet in tramvaji (mestne, cestne, žične in podobne), iz-voščki, taksiji, nosači in pod., podjetia za prevoz z brodi in drugimi plovnimi objekti z brega na breg na neplovnih rekah, je-
zerih In prekopih (razen splavov), podjetja za tehtaruie blaga, podjetja za čuvanje varnosti stanovanj in lokalov.
Zbornica pripominja, da je veliko število obratov iz gori navedenih točk, ki doslej sploh niso včlanjeni pri kakem prisilnem združenju, dočim je večina takih obratov včlanjena doslej pri kolektivnih ali drugih obrtniških združenjih. V interesu rednega poslovanja združena ie striktno uveljavljanje gornjega pravilnika neobhodno potrebno.
Gospodarske vesti
— Težkoče pri trgovinskih pogajanjih z Avstrijo. Kakor znano so se v ponedeljek znova pričela na Dunaju pogajanja zaradi revizije avstrijsko-jugoslovenske trgovinske pogodbe. Sedaj poroča »Neue Freie Presse«, da so predvčerajšnjim nastopile pri teh pogajanjih znatnejše težkoče, ker odklanja Jugoslavija iz načelnih motivov omejitev svojega izveza z avstrijskimi uvoznimi prepovedmi. Avstrijska delegacija je zaradi tega predložila protipredlo-ge. — Naša država je vedno zastopala stališče, da naj Avstrija, če hoče izravnati pasivno trgovinsko bilanco z našo državo, gleda predvsem na to, da poveča svoj izvoz k nam, ne pa da skuša le skrčiti uvoz, sebi in nam v škodo. Naša država mora Se posebno vztrajati na tem stališču, ker pri nas nismo v nasprotju z veliko večino drugih držav uvedli nikakih uvoznih prepovedi, omejitev in kontingentov. Če pa Avstrija vztraja na tem, da znova omeji uvoz naših pridelkov, tedaj bi bilo edino umestno, da tudi mi na kak način omejimo uvoz avstrijskega blaga.
—	Obnovljen obrat tvornice celuloze v Drvaru. Tvornica celuloze v Drvaru, ki je največja v naši državi, je že pred 4 leti docela ustavila obratovanje. Pri kapaciteti od 1S00 vagonov celuloze letno je proizvajala celulozo skoro izključno za tzvoz. Te dni se je vršil občni zbor družbe, na katerem so bili navzoči predstavniki švicarskega kapitala, »Šipada« in ostalih interesiranih skupin. Razpravljalo se je predvsem o vzpostavitvi obratovanja v zvezi s cenejšo nabavo sirovin. Kakor zatrjujejo, so dani pogoji, da bo podjetje pričelo znova obratovati, četudi le v skrčenem obsegu. Pred krizo je tvornica zaposlovala okrog 500 delavcev.
—	Omejitev klavzule o največjih ugodnostih v češkoslovaško-francoski trgovinski pogodbi. V dodatnem sporazumu k češkoslovaško-francoski trgovinski pogodbi, ki je te dni stopil v veljavo, je spremenjeno tudi besedilo določbe glede veljavnosti klavzule o največjih ugodnostih, ki je sedaj bolj zožena. Po novem besedilu klavzula o največjih ugodnostih ne velja glede zaščitnih ukrepov za izravnavo valutnih diferenc (pri razvrednotenju valute), kakor tudi ne glede posebnih dogovorov, ki se sklenejo na podlagi priporočil konference v Stresi (preference). Poseben dodatek k pogodbi določa, da bo Francija vse sporazume, sklenjene na podlagi priporočil konference v Stresi, predložila pred uveljavljenjem studijski komisiji za evropsko unijo.
13. julija.
Na ljubljanski borzi je danes dolar po včerajšnji prehodni okrepitvi zopet malo popustil- Deviza London se je nekoliko okrepila, Trst pa je slabejši. Avstrijski šilingi so bili v Zagrebu zaključeni po 8.725 in ▼ Beogradu po 8-80. V grških bonih je bil na beograjski borzi zabeležen promet le po 40, kar je v zvezi e podpisom novega trgovinskega sporazuma z Grčijo.
Na zagrebškem efektnem tržiščj notira Vojna škoda nadalje čvrsto (2{J2 — 203) brez prometa. Investicijsko posojilo je popustilo. Na tržišču zasebnih vrednot je bil zabeležen promet v delnicah Priv. agrarne banke po 214 in v delnicah Trboveljske po 140.
Deviie
Ljubljana. Amsterdam 2308.74 — 2320.10, Berlin 1364.03—1374.83, Bruseij 798.23 do 802.23, Curih 1128.35—1113.85, London 189.92—191.52, Newyork ček 3963.83 do 3992.09, Pariz 223.77—224.89, Praga 169.23 do 170.09, Trst 302.68—305.08 (premija 28.5%).
Zagreb. Amsterdam 2308.74 _ 2320.10, Berlin 1364-03 — 1374.83, Bruselj 798.29 do 802.23. London 189-92—191.62, Milan 302.68 do 305.08, Newyork kabel 3985.83—4014.09. ček 3963.83 — 3992.09, Pariz 223.77-224.89, Praaa 169.23 — 170.09, Curih 1108.35 do 1113.85.
Curih Pariz 20.195, London 17.185, New-7ork 359, Brueelj 72, Milan 27-33, Madrid 43.10, Amsterdam 208.30, Berlin 123.25, Dunaj 57.80, Stockholm 88.60, Oslo 86.30, Ko-benhavn 76.75, Praga 15.27, Varšava 57.65, Bukarešta 3.08.
Dunaj. (Tečaji v priv. kliringu.) Beograd 11.43, London 30.31, Milan 48.03. Newyork 628.55, Pariz 35.55, Praga 25.33, Curih 175.72, 100 S v zlatu 128.01 S pap.
Efekti.
Ljubljana. Vojna škoda 201 den., 7*/» investicijsko 44 den, 7% Blair 32.50 den-, 8*'« Blair 34 den., 4°/» agrarne 26.50 den. &>/% begtjške 33.25 den.
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 202 — 203, 7%> investicijsko 43.50 den., 4% agrarne 25 — 26.50, 7% Blair 32.50 — 34, 8% Blair 34 — 35, 7°/o Drž. hipotekama banka 44 — 46, 6«/« begluške 33 — 33.50; bančne vrednote: Narodna banka 3700 den., Priv- agrarna banka 215 — 216; industri-ske vrednote: Šečerana Osiijek 145 den-. Trbovlje 140 — 150, Isie 15 _ 25.
Beograd. Vojna škoda 201.50 zaklj., 7°/e investicijsko 45 — 45.50, 4°/» agrarne 26 den., 6% begluške 34.25, 33.50 zaklj., 8°/o Blair 34.25 — 35, 7°/e Blair 32.50 — 33.50, 7% Drž. hipotekama banka 49 den., Narodna banka 3800 zaklj, Priv. agrarna banka 217.50, 215 zaklj.
Dunaj. D anav-Sava-Jadra11 13.01, Državne železnice 15-55, Trboveljska 14.95, Alpine-Montan. 12.55, Šečerana 21.40.
Blagovna trfHMa
LES.
+ Ljubljanska borza (13. t. m.) Tendenca za les slaba. Zaključen je bil 1 vagon re-meljnov. Povpraševanje je za bukove testo-ne (2.20 m, 10—30 cm šir.) in »a 2 vagona mecesnovih desk (60, 50, 20 mm, 4 m, I-, II-)-
2ITC).
-j- Chicago, 13. julija. Začetni tečaji: Pšenica: za dec. 109, za marc 111.75; koruza: za sept. 65.50, za marc 68.375; oves: za dec. 47.375; rž: za sept. 100.25, za'dec. 103.875.
Winnipeg, 13. julija. Začetni tečaji: Pšenica: za julij 91, za okt 93, za dec. 96.50.
+ Ljubljanska borza (13. t. m.) Tendenca za žito nespremenjena. Nudijo ee (vse za •lovensko postajo) plačilo 30 dni: Pšenica (po mlevski tarifi): baška. 76 ks po 285 do 290; baška, 77 kg po 295 — 300. — Koruza (po mlevski tarifi): baška promptna po 127-50 — 132; za julij po 135 — 137.50. Moka: baška >0< po 430 — 435; banatska po 440 — 445-
+ Norosadska blagovna borza (13. t. m.) Tendenca slaba. Prometa je bilo 64 vagonov. Pšenica: baška, okolica Novi Sad. Som-bor, srednjebanatska, gomjebaška, baška potiska, baška ladja Tisa, ladja Begei, ger-njebanat., eremska 222.50—227.50. Koruza: baška, eremska 74 — 76; baška okolica Sombor 75 — 77; elavonska, baška oela, baška za avguet, eremska za avgust, parit. Indjija. baška ladja Sava, Begej 77—79; banatska 72—74; baška ladja Tisa 78—79; baška ladja Dunav 79—81. Oves: baški, srem, in slavonski 87.50 — 92.50. Ječmen: baški in sremski, 64/65 kg 98 — 100; poletni 66 do 68 kg težki 100 — 102.50; baški sremski novi 70 — 75. Moka: baška, banat- I ska >0g« in »Ogg« 350 — 365; »21 330—345; 1
HOTEL IN RESTAVRACIJA KOVAČ, Zagreb, Gajeva ulica št. 81. Telefon 73-35
Zajamčen« K«te »obe po 35 do S5 Din. PrTometM domača ktihinja.. Izbran« naravna Tin«. Velik in Naden Trt. Pri bivanju preko 24 ur 15 % popučta. Pripore J« se lastnik D JURO PAJIC.	26:-«
HOTEL MILINOV
ZAGREB, NA JELAČIČEVEM TRGU Tekoča topla in hladna voda v vseh sobah. Telefon v sobah in ves ostali komfort. —
ZMERNE CENE.	99
Dovršeni gentleman uporablja za umivanje samo Lavender Soap Paracelsus odlično milo karakterističnega vonja, ki se dobro peni in varuje kožo. Za britje pa uporablja samo Paracelsus valj-často milo za britje (Shaving Stick), najboljše blago, antiseptično milo, ki omehča brado in prepreča kožne infekcije.
»5« 310 — 325: >6« 280—290; >7c 180—190; »8« 65 — 67.50. Otrobi: baški, sremski, ba-nateki 50 — 52.50. Fižol: baški in sremski beli 1C0 _ 105.
-(- Budimpeštanska terminska borza (13. t m.). Pšenica: za okt. 11.80 do 11 82, za marc 12.72 do 12.73; rž: za okt. f.48 do 7.50, za marc 8.46 do 8.48; koruza: za julij 8.45 do 8.47, za avg. 8.52 do 8.54, za sept 8.58.
Radio
Petek, 14. julija.
LJUBLJANA 12.15: Plošče. - 12.45: Dnevne vesti. — 13: Čas, plošče, borza. — 18.30: Radio - orkester. — 19-30: Reja koz in ovac. — 20: Humoristično čtivo. — 20.30: Prenos iz Beograda. Vmes čas in poročila. _ 22.30: Plošče.
Sobota. 15. julija.
LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti. — 13: čas, plošče, borza. — 18: Radio - orkes>ter. — 19: Vzgoja naroda.
—	19.30: Zunanjepolitičen pregled (dr. Jng).
—	20: Koncert tamburaškega eek^teta. — 21: Samospevi ge. Šiveceve. — 21-30: Cae. poročila — 21.45: Radio - orkester.
BEOGRAD 18: Plošče. — 19.30: Narodne pesmi. — 20: Orkestralen koncert. — 21: Dve enodejanki. — 21.30: Prenos iz Tuzle.
—	Plesna glasba na ploščah. — ZAGREB 12.30: Plošče. _ 17: Lahka godba- — 20.30: Slovanski plesi za klavir. — 21.15: Lahka glasba. — 22.40: Godba za ples. — PRAGA 19.25: Prenos iz Brna. — 20.05: Godba na pihala. — 20.50: Mešan program iz Brna.
—	22-15: Lahka godba. — BRNO 20-05: Prenos iz Prage. — 20.50: Mešan prosram. — 22.15: Lahka glasba. — VARŠAVA 17.15: Koncert solistov. _ 18.35: Orkester. _ 20: Večer lahke glasbe. — 21.30: Chopinove klavirske skladbe. — 22: Godba za ples. — DUNAJ 12: Orkester- — 15-55: Koncert orkestra mandolin. — 17.10: Prenos prome-nadnega koncerta. — 18: Leo Slezak poie arije in pesmi. — 20: Slušna iara. — 22: SLahka sodba. — BERLIN 20.10: Pisane zgodbe. — 20.20: Zabaven program iz Hamburga. — Godba za ples. — KGNIGSBERG 20.C5: Iz pozabljenih operet. — 21.40: Humor. — Lahka in plesna glasba- — MOHL-ACKER 20.05: Prenos iz Konigsberga. — 21: Modema nemška plesna glasba. — 22.45: Nočni koncert iz Berlina. — BUDIMPEŠTA 18.30: Madžarske pesmi. — 20: Opereta >Netopir«. — Jazz. — RIM 17: Koncert orkestra. — 20.30: Puccinijeva opera >T jrandotc.
Tempo časa zahteva
da ste zavarovani proti nezgodam. Naročite »Jutroc, nezgodno zavarovanje je zastonj pri
Zavarovalnici »TRIGLAV"
Novinarski ogled avstrijske republike
V Schonbrunnu
Kako je bilo nekoč na avstrijskem dvoru. vemo. Prvi Slovenec, ki je postal minister po tisočletnem življenju našega naroda v stari Avstriji, je bil dr. Žolger. Postal pa je minister tik pred razpadom, ta-korekoč v zadnji uri. Tako težaven je bil nekoč dostop do najvišjih časti. V avdi-jenco, pred cesarsko obličje priti — joj-me, kdo je bil kdaj tako srečen in blažen? ... Schonbrunn je tajinstveno pokrival nedostopne oltarje stare, puhle moči in slave.
Na republikanskem Dunaju gre drugače. To ie prvo. In neprisiljeno. Takole solidno meščansko, to je drugo. Nekdanja, razkošna cesarska dvorana se blešči v tisočih in tisočih električnih svečk. Vse je v zlatu. V predsobah se zbirajo povabljeno: visoki uradniki, člani diplomatskega zbora. novinarji z vseh vetrov sveta. Godba zaigra staro avstrijsko himno. Predsednik republike g. Miklas s svojo soprogo vstopi. Vsi se priklonijo. Najprvo mu predstavijo goste. Po t.ej formalnosti govori minister za tujski promet. Govori o Dunaju, ki je bil stoletja središče raznih narodov. ki so vsi zapustili v kulturi tega mesta svoje globoke sledove. Ko igrajo dunajske valčke vse okrog po svetu, tedaj doni poleg nemškega napeva še slovansko otožje, ogrska ognjevitost in laška gracil-nost. Minister opozarja na velike letošnje prireditve, na solnograške glasbene svečanosti, na letalski dan v Gasteinu. na avtomobilske dirke, na avstrijske katoliške dneve, ki bodo septembra na Dunaju. Obžaluje malenkostne dogodke zadnjega časa, zaključuje pa s tem. da je bila Avstrija od nekdaj valobran Evrope. Poudarja: »V teh viharjih smo vedno ohranili svojo Kulturo in svoje posebno bistvo in ga bomo tudi v bodoče.« Besede so iskreno mišljene, dunajski intelektualci se res zave-
dajo, kaj bi pomenilo priti pod pruski škorenj hitlerjevskega nacionalnega socializma
Straussov dunavski valček odmeva po veliki dvorani. Ves sprejem prenašajo po radiu v raznih jezikih. Svet naj čuje, da si Avstrija želi miroljubnega sožitja z vsemi narodi. Seve, dober trgovec, dober hotelir, dobra tujska industrija tudi drugače ne more. To je najboljša politika...
Nekdanji cesarski lakaji z belimi peri-kami nam strežejo. Predsednik republike sedi sredi drugih gostov in se imenitno zabava. Nič ni prisiljenega, razgovori so glasni. Vse je židane volje pri dobri kapljici in izbranih prigrizkih. Ure tečejo in gosti se prično poslavljati. Predsednik republike in drugi ministri lepo obsede. Zakaj pa tudi ne? Saj smo demokrati! Medtem ko se gostje lepo razhajajo, se veselje okrog predsednikovega omizja ne poleže. Zakaj ne bi visoki dostojanstveniki tudi enkrat bili med sabo in se svobodno zabavali? V starih cesarskih časih je bilo drugače. Vsi so Dazili na cesarjevo postavo in kakor v taktu so vsi dvigali roke k ustom, brisali mastne siedove dobrih jedi na ustnih in po obrazu. Bog ne daj, da bi «e bil kdo dvignil in hotel oditi, preden ni Njegovo Veličanstvo vstalo in se odstranilo iz dvorane. Danes vse te napetosti ni več in prav verjamemo, da dobrodušnim Dunajčanom ne teko več sline po starih cesarskih časih.
Na Gradiščanskem
Izlet na Semmering. Po smrekah diši, po njih iftu je menda ime. Vse tod so živeli Slovani in se potopili v nemškem prebivalstvu. Vse polno je sledov slovanskega prebivalstva v imenih gora, rek, v nekih običajih, v imenih ljudi, v lastnostih prebivalstva. Pravijo, da je Avstrijec do 25 odstotkov Nemec, do 25 odstotkov Slovan.
do 10 odstotkov Italijan, ostanek se razdeli na druge narode.
Lepa je cesta na Semmering. Ogromni avtobus brni in se vzpenja s tako lahkoto, kakor da je letalo. Na Semmeringu občudujemo hotelske naprave, ki so resda razkošne, a tudi kakor ustvarjene za bližnje velemesto, odkoder zajema to letovišče svoje glavne dohodke. Zanimivosti: največji dohodki so pozimi, zimski športi so že izpodrinili sladkosti poletja. A tudi za poletni čas najdeš tu gori visoko nad morjem krasna kopališča in obilico drugih zabav s pesmijo in ljubeznijo.
Mudi se nam na Gradiščansko. Zopet drve avtobusi po beli cesti, ki pa v resnici ni bela. temveč temna, asfaltna. Proti večeru smo v malem mestecu Eisenstadt Tu je živel Havdn, tu je Esterhazijev dvorec, tu so njegova posestva. V tej tišini in lepoti je grof vzdrževal Havdna kot svojega glasbenega ravnatelja in mu omogočil, da je skladal svoje večno lepe simfonije in kvartete. V cerkvi ti pokažejo Havdnov grob, pristavijo pa takoj, da je Havdnovo okostje brez glave. Glava je na Dunaju in je nočejo vrniti. Čemu pa, ko pa je tako bolj interesantno ...
Mestece je vzorno čisto. Vsenaokrog se raztezajo vinogradi, sami nepregledni vinogradi. V mestu samem so velikanske kleti najboljših letnikov. Čutili smo jih in okusili. Sploh cvete tu kletarstvo in razpolaga z dragocenimi, desetletnimi, kaj, stoletnimi tradicijami. Tu bi se mogli tudi naši kletarji še marsičesa naučiti.
Češkoslovaški tovariš pripoveduje, da so Hrvfcti, ki jih je na Gradiščanskem 40.000, naseljeni tudi na Čekoslovaškem. Iz Medji-murja se vlečejo njihove naselbine preko Gradiščanskega tja na Moravsko. Kako te nekoč iznenadil ta moj slovaški prijatelj samega Radida in druge voditelje samo hrvatskega pokreta! Peljal jih je dobro um iz Bratislave v hrvaške vasi, ki o niih *v«<-imeli pojma!	Dr. J. B
Dr. Vlad. Bartol: SODOBNI NAUK O ŽIVLJENJU (dalje)
ZNANOST OSVAJA VISOKE GORE (rk)
ZAGONETNA JEZERA (R. K.) Paul Morand-A. D.: INDIJANSKI ZRAK JOHN WANAMAKER, PIONIR
AMERIŠKE TRGOVINE (P. B.) ALFRED LOISY PREVEDENKE V SLOVANSKIH
JEZIKIH (A. D.) TRDNA OGLJIKOVA KISLINA ALI
SUHI LED (rg) SLIKE IZ ŽIVLJENJA IN SVETA Cvetko Golar: GOSPODAR PŠENICA (konec) Frank Buck: DOŽIVLJAJI V DŽUNGLI (dalje)
ČLOVEK IN DOM (Izbera pohištva
— I. D.) MODERNA ŽENSKA IN ŠPORT (Športnica, žena, mati in gospodinja — lst) PISAR PROTI KAČAM (k) ZA MISLECE GLAVE ŠAH
KARIKATURA
ALI ŽE VESTE	'
A u d i e Maurois: PREMENE V LJUBEZNI IN ČASIH HUMOR (Adamson)
Naslovna slika: Ivo Noč: »LJUBLJANSKI CHICAGO« (Fotografija)
Zvezek vsebuje poleg tega še dosti zanimivega drobiža in lepih slik.
»ŽIVLJENJE IN SVET« izhaja tedensko ter stane trimesečno Din 20.—, mesečno Din 8.—. Posamezne številke Din 2.—. Naroča se pri upravi: Ljubljana, Knafljeva ul. 5.
QUAT0RZE JU1LLET
(K današnjemu francoskemu narodnemu praznifcji)
Zanimive najdbe v Dvini
Reka Dvina ,ki teče skozi Lotiško, je bila ▼ starih časih zelo važna prometna žila, ki bo se je posluževala zlasti ho-landkfca trgovinska brodovja.
2e dolgo časa je šla govorica, da mora-Jb biti na njenem dnu pokopani veliki zakladi in pred vsem mnogi predmeti zgodovinske vrednosti. Te govorice so rapo-tOe lotiško vlado, da je odredila r-r. več mestih izkopavanja in trebljenje rečnega dna.
Uspehi so že sedaj veliki. Na nekem mesta so tegrebli n. pr. viteške opreme, v katerih so tičala Se okostja, na drugem mesta kamenite toprrvsKe krogle, puSke, ki so M« nattte s kremenčevimi kroglami, scOce, Bafctt in dragulje, predmete za asufcdanjo rabo in celo vinske steklenice, med katerimi mnogo neodma^enlh.
V bJižini Bcdderne st> našli dobro ohranjene kovance in druge stvari iz srebra in ilata. Menijo, da se je tu potopila ho-landska ladja z bogatim tovorom
Potres na Sumatri
Kakor poročajo iz Batavije, vlada med ■ftlstvom j-sžnozapadne Sumatre, ki več nego dva tedna obiskujejo si-potresni sunki, velika panika. Kje tUfl vzrok tega potresa, še ni znano, računalo pa s še močnejšimi sunki, ki utegnejo povzročiti pravo katastrofo.
Ogrožena ozemlja so začeli izpraznje-•wti in oblasti so pripravke vse potrebno, da bi nudile prebivalstvu v primeru katastrofe vso pomoč.
Spomenik prvemu ravnatelju Mednarodnega delovnega urada
»ŽIVLJENJE
ilustrirane tedenske revije	SVET"
PRAVKAR JE 1ZŽLA
NOVA ŠTEVILKA
Smrt žene atentatorja Matuschke
Redek primer tragienosti dobre zakonske žene, ki veruje v poštenost svojega moža
Kakor smo na kratko poročali, je v neki dunajski bolnišnici za staro boleznijo na pljučih, ki se je razvila v pijučnico, umrla Irena Matuschkova, žena proslulega atentatorja na železeice.
Matuschkova je bila hči vaškega učitelja v Cantavirju in se je že kot otrok igrala, s svojim bodočim možem Postala je učiteljica in 1. 1919., ko se je on vrnil kot nadporočnik iz vojne, sta se poročila. Bila je vsa zaverovana vanj in v njegovo stremljenje, s katerim je hofceJ postati mogočen in bogat. Zdel se ji je najsposobnejši in najvelikopoteznejši trgovec in mu je slepo zaupala.
Preselila se je ž njim v Budimpešto, kjer si je z različnimi transakcijami pridobil več hiš. Tu se je rodil otrok, hči Ga-briete, posli so Sli sijajno ip družina je preživela več srečnih let. itbnčno so se preselili na Dunaj, kjer je Matuschkovo imetje Se bolj naraslo. DmSna je imela tu udobno stanovanje in žena je sama, brea tuje pomoči, vzorno vodffla gospodinjstvo. Nihče bi ne magei slutiti, da visi nad na videz srečno družtoico strašno prekletstvo, a najmanj je to slutila ga. Irena sama.
Pned dvema letoma je Matuschka odS<4 »na važna poslovna potovanja«. Dvakrat se je odpeljal v Anzbach, enkrat v Jilte*-borg to enkrat v Bia Tort*igy. "Kaj se Je tam zgodilo, vemo predobro. V. oktobru 1931. so začefc sumiti Matuschko strašnih dejanj, 13. septembra so prvič zaslišali njegovo ženo o njegovih povratkih domov. Ni imela niti najmanjšega pojma, kaj podtikajo njenemu možu; in Je povedala po pravici, da se Je zadnjič vrnil brez kovče-ga ta trenchcoata. Beseda »trenchcoat« Je zločinca spravila definitivno v roke pravice .kajti iz Berfina so bili sporočili, da je jiiterborški atentator nosil takšen plašč. Prijeli so ga in pod vtisom ženine izpovedi, ki ga je nevede odJodino obremenila, je Matuschka podal najprvo delno, potem popolno izpoved. Pozneje je ceflo zahteval, naj njegovi ženi izplačajo del nagrade, ki je bila določena za prijetje atentatorja. Matuschkova se je zgrozila, ko je slišala o tej zahtevi in je izjavila, da ne prejme niti pare in da si iz nesreče svojega moža noče kovati dobička.
Do zadnjega trenutka ni hotela verjeti, da je njen mož svoja dejanja izvršil pri polni pameti. Menila je, da Je bil zblaznel ali pa da je deloval pod hipnotičnim vplivom. Na smrtni postelji je dejala svoji 13-letni hčeri: »Reci očetu, da nisem niti za trenutek verjela v njegovo krivdo. Pre-
pričana sem, da je svoje strašne atentate izvršil v blaznosti. R.eci mu, da nisem bila niti za trenutek jezna nanj.« Ko so ji sorodniki govorili o ločitvi, Jfe takšne predloge odločno odklanjala. Ves čas ni zgubila upanja, da bo nekoč še vse dobro, da bodo moža poslali v umobolnico, od koder se bo vrnil ozdravljen ponovno kot dober mož in oče.
Tako se dviga iz vse te strahotne fn krvave zgodbe kot edina svetla točka tragična postava žene, ki ni v težki preizkušnji, kakršne ni doživela druga žena, niti za trenutek pozabila na svoje dolžnosti in na glas svojega srca. Tej ženi bi drugačno človeštvo, kakršno je danes, postavilo spomenik.
Matuschki, ki ga Fedaj, kakor znana, zaslišujejo v Budimpešti, še niso sporočili njene smrti. Pač pa nekaj sluti in vprašuje neprestano po njej.
Pri zaprtosti in herneroidih, motnjah, v želodcu in črevesu, oteklosti jeter m vranice, bolečinah v hrbtu in križu, je naravna »Franz Josefova« grenčiea večkrat na dan použita, krasen pripomoček. Zdravniške izkušnje so ugotovile pri tre-bušjih obolenjih, da deluje »Franz Jo-sefova« voda sigurno razkrajajoče in vse-iej mik) odvajajoče. »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
KARIKATURA
Konkurenca v trgovini z ločitvami
Mesto Reno v ameriški državi Nevada Je hafeor mano »ločitveni paradiž«, kajti ta-mofinji zakoni ne predpisujejo oblastim za Izvedbo ločitve nobenih omejitev. Reno se Jb razvilo na ta način v moderno, bogato mesto s Številnimi hoteli in penzioni, v katerih čakajo tujci od vseh strani zedinjenih držav na rešitev svojih ločitev. Lo-Mtov* zakona so tega mesta velika trgovina ln najvažnejši vir dohodkov.	_
BaeupUJlvo je 4a druga mesta po Ne-z zavistjo opasujejo dobiček, ki ga *rm Reno od svoje Sirokogrudnost*, in da so ie davno premišljevala, kako bi te do-ttčke z ločitvijo zakonov spravila nase. Sodnik Clark Cfcrild iz nekega sosednega kraje, je sedaj dotol dobro idejo: dočim morajo tujci v Renu čakati najmanj še en dan po predložitvi svoje tožbe, da so mu Jo rešili, se Guildu ne zdi niti ta minimalni čakalni rok potreben za ohranitev so-(fiSfioega dostojanstva. Niti se mu ne zdi potrebno, da bd tujec prišel od drugod k njemu, temveč sam si išče po svojem okrožju tujcev ki bi bili voljni osvoboditi se zakonskega jarma. Sam sprejema ločitvene tožbe in izvede ločitev v nekoliko minutah. Guild jamči, da se ločitev tudi v najtežjih primerih izvrši v teku štiri in dvajsetih ur. Takšnih ugodnosti mesto Reno doslej ni nudilo in je umljivo, da mu je Guildov nastop prizadjal znatno škodo. Cesar pa doslej ni bilo, se lahko še vedno zgodi, si mislijo v Renu, in tako objavljajo ameriški listi v resnici vest, da bosta sodnika Curler in Moran v Renu odslej reševala tožbe za ločitev zakona Se isti dan.
Ko so prišle na Dunaju v modo dvokolne kočije, ao se jih najprvo oprijele ženske, ki so Jih tudi same ravnale. A bilo Je vsak dan več nezgod.
Cesar Franc L Je dal nekoč poklicati policijskega ministra Sedlnitzkega k sebi in mu ukazal, naj vendar nekaj stori za zdravje dunajskih pešcev.
»Veličanstvo, storil bom, kar bo mogoče!« je odvrnil Sedlnitzky.
6e isti dan je izdal odredbo, da smejo voditi vozila le ženske od 30. leta dalje.
24 ur pozneje nisi videl na Dunaju nobenega vozila, ki b« ga vodila ženska.
VSAK DAN ENA
Bolni ribič
Predsednik francoske republike Albert Lebrun
Predsednik Roosevelt o priliki inšpekcije ameriške vojne mornarice
Dovtgeai gperatfemaa
uporablja sa umivanje samo Laventa- 8«ap Paracetens odlično milo karakterističnega
vonja, ki se dobro peni in varuje koto. Za britje pa uporablja samo Paracelsus valj-často milo za britje (Shaving Stick), najboljše blago, antiseptično milo, ki omehča brado in prepreča kožne infekcije.
Obrežna obleka lx temnomodrega platna z modro-rdeče-belim ovratnikom
Uničevanje kave z državnimi sredstvi
Brazilska vlada je dala na razpolago nove velike svote, ki so bodo uporabile za uničevanje letošnje kavine žetve, s tem denarjem bodo plačali lastnikom plantaž odškodnino 30 millreisov za vsako uničeno vrečo kave. Namen te akcije je znan: podražitev kave...
USPEH RAZORO ŽITVEN E KONFERENCE
ANEKDOTA
V francoski prestolnici je državni predsednik Lebrun svečano odkril spomenik Ar-turju Fontaineu
Hitler ne mara posojati svojega imena
Prusko notranje ministrstvo je Izdalo okrožnico, ki nalaga podrejenim organom, naj odsvetujejo ljudem krščenje novorojencev s Hitlerjevim imenom in to tudi v ženski obliki, kakor Hitlerina, Hitlerika in podobno. Izbera takšega imena je državnemu kancelarju namreč zelo neza-željena, kakor pravi ta okrožnica.
Mogoče pa je to v zvezi z zadnjim odkritjem, da je ime Hitler židovskega izvora?
Zadnja pariška kopalna moda
Lindbergh z Seno na poletu v Evropo
Znani ameriški letalec Lindbergh je startal s svojo ženo k poletu čez Labrador na rtMw»iin.TMl da nrouči najugodnejšo letalsko zvezo med Ameriko in Evropo. Cena
oroenia , v	y letata službo radiotelegrafista
Izboljšani kakao
Kaikao spada 1 živila z veliko Tedilno vrednostjo. Njegov nedostatek je ta, da ga (nnotfi ljudje ne prenesejo, ker povzroča zaprtje. Monakovskemu raziskovalcu Fisch-lerju pa je uspelo najti sredstvo, ki odpravlja ta nedostatek.
2e malenkosten dodatek nekih^ kalcijevih in magnezijevih soli daje pijačo, ki io moreio brez vsakih prebavnih težkoč cele tedne prenašati tudi osebe, ki so v tem oeiru zelo občutljive.
Strupi za lepo vnanjost
Rekorderji uživajo arzenik!
Neko londonsko sodišče je obravnavalo le dni primer upravitelja posestva Jozue Swifta, ki je bH obtožen, da je svojim konjem, prašičem, kravam in ovcam dajal majhne doze arzenika, da so bile videti na zunaj prepotae zdravja. S to goljufijo je dosegel pri prodatfl višje cene za svoje ffivatf.
Med razpravo je imel poseben izvedenec resno predavanje o slišni uporabi strupa pri živalih in ljudeh. Trgovci z živino že oddavna prakticirajo metodo, da ^popravijo« živini pred prodajo slabo vnanjost s strupenimi praški. Zlasti konjem so dajali že od nekdaj arzenik, da bi jih ohranili v njihovih sposobnostih in jim te še pove-čaJi. Pri konjskih dirkah ni zaman prepovedano dvigati zmagijivoat živali z razni-
Rooseveftov pozdrav
mi praški, že 1. 1854. je Avstrijec dr. Tschudi pisal o obravnavanju konjev in drugih živali s strupi in je trdil, da so takšne praktike razširjene zlasti na Madžarskem in štajerskem. Takrat je cvetela trgovina tajnih prodajalcev arzenika, ki so ga med drugimi posebno radi kupovali tudi dunajski izvoščki Njihovi konji so bili videti kaj krepki in ognjeviti baS zaradi arzenika.
Pa ne samo živalim, tudi mnogim ljudem daje arzenik še dandanes čvrsto vnanjost. Angleški izvedenec trdi, da se v alpskih deželah zauživajo še vedno velike množine tega strupi, priljubljen je posebno divjim lovcem, planinarjem in ljudem, ki postavljajo rekorde.
V nekaterih balkanskih deželah velja arzenik še danes za pomlajevalno in lepo-tilno sredstvo in marsikatera lišpava ženska je svojo nečimernost poplačala s smrtjo, ker je v svoji nestrpnosti zaužila prevelike doze.
V Južni Ameriki je mraz
V zadnjih dneh je širne dele Argentine zajel mrzli val. Temperatura je padla celo na 12 stopinj pod ničlo in snežni viharji razsajajo tako nad pampami kakor v Bučno« Airesu.
Nova ugrabitev v Ameriki
V zadnjih tednih poročajo iz Amerike spet češče o ugrabitvah uglednih osebno-' ati. Višek predstavlja ugrabitev 24-letne-ga Johna O' Cowella, sina vplivnega politika v državi New York. Roparji so njegove starše obvestili najprvo telefonično, potem s šifri ranim oglasom, da bodo njih sina umorili, če ne plačajo 250.000 dolarjev odkupnine.
Starši so bili tako prestrašeni, da si niso upali opozoriti niti policije. Pripravljeni so bili plačati manjšo vsoto, ker toliko ne zmorejo. Ta čas je nastopil senator Copeland, prijatelj družine O' Conellovih, ki je obvestil oblasti in je odločen ne samo ,da iztakne te roparje, temveč da napravi konec ugrabiteljski lmgl J^pMk.
S P O R T
Grazer Sport-Gub nastopi proti ASK Prmorju
Odlična graška enajstorica, ki pe pred mesecem zapustila najboljS vtiak, nastopi
ponovno jutri zvečer as Igrišč« Krije
Točno mesec dni Je od tega, kar se Je graškemu mo&tvu posrečilo zapustiti zelo dober vtis v LJubljani v nočni igri z Ilirijo je v nekoliko previsoko izraženi rr.Agi dosege! rezultat 5:1, pri tem * rezervo na važnem mestu srednjega krilca. V jutrišnji tekmi z našim ligalem mu pripada naloga. da dokaže, ali je res Gradec toliko nad Ljubljano v nogometu.
Moštvo Primerja je po lepi zmagi nad Vojvodino uživalo zaslužen počitek in se tako vsaj deloma ravnalo po Inteccijah zadnje savezne glavne skupščine. ki je določila mesec dni odmora za lig£Še. Toda drugi ligaši ne počivajo in je še odprto vprašanje. ali jespioh pametno igrati nepretrgoma naprej, čeprav r nočnih tekmah. Tako si prizadeva tudi naš zastop-
nik v ligi pripraviti »e za start r drugi de3 iigaškega tekmovanja.
Ubira nasprotnika je prav posrečena.
Vsi Se vemo, da so Gradčani igrali proti Iliriji efektno in pokaza'1 tehnično lep in uglajen nogomet, in to v borbi z mošt vem. ki je pe.r dni poprej gladko pripravilo para vnoet katastrofalen poraz aiamenltemu moštvu iz BudimpeAta. Vsekakor bo ta tekma dovolj re»a preizkušnja ra moč in pripravljenost si oven »k c enajstorice, ki se bori v nacionalni ligi.
Tekma se bo odigrala na Igrišču Ilirije ob umt»£ryl razsvetljavi začetek bo ob 20.45. Druge podrobnosti. zlasti glede p> stave moštev itd., bomo objavili t jutrišnji Številki.
Kdo bo plaval jutri zvečer v kopališču Ilirije
K mednarodnemu plavalnemu tekmovanju MlE : Ilirija
teKmovalni ekipi Magvar Uszč k: nastopi v soboto zvečer ob e. je gotovo naj-
:- = cem
T':.:;
Efivesu.e:
21. proti ,	. _
prominentneiša oseba gdč. Fionka T^tho-va. prva inozemska plavačica, ki starta v L»ub!:ani. T^thcva je madžarska prvakinja in rekorderka na progi 40^ m cra^I s rasorr. 6 : 14. Je članica madžarske reprezentativne štafete 4 krat 100 m in do-sezi na 100 m stalno časa med 1 : 14 m ! : 15. v Ljubljani starta na 50 m in 100 metrov crs'*'!
lud^ig nagy je njihov najboljši »printer 1 rgq in 1:03 na 100 m. Prav malo zaostaja za njim Strausz s časom 1:05. v prsnem r!?v«r;'j --'h bo zastopa* Paszmanv t rezultatoma 3:02 in 3:03 na 200 m.
V tvater-T^olu je mue v madžarskem i. razredu, kamor ie prišel 'ani iz II. razreda z rr.22? nad 64 konkurenti r prvenstvenem
tekmovanju.
Ilirija postav; r borbo »tojo kompletno ekipo. Nasprotnici t^thove bosta poleg Groschlove, ki smo jo že pri dveh tekmovanjih videli t odlični formi, državna prvakinja in rekorderka Lampretova in Bra-dačeva, k: startata to pot prvič v letošnji sezon:.
V sprintu bo zastopa! Ilirijo Fritsch. ki je v dosedanjih r.astopih izenačil že dva državna rekorda in Lavrenčič, »tartal« bo pa tudi rekordna štafeta 5 krat 50 m, ki je na Sušaku znatno prekosila drž. rekord. V predpisanih stilih nsstop:jo Hribar, ki je tudi na Sušaku plaval globoko izpod rekorda in Kramar za prsno in drž. rekorder 2irovnik v hrbtnem plavanju.
Če torej upoštevamo na eni stran: odlično formo naših plavačev, na drugi strani pa deistvo. da je večina časov, ki jih javljajo Madžari, doseženih v kratkih bazenih. je pričakovati na vseh progah ostrih in izenačenih borb.
Izbirni labkoatletski miting Ilirije in Primorja
Jutri ob 17. popoldne In v nedeljo ob 9. dopoldne na igrišča Primorja
Pc odklonitvi trorratcha Beograd - Za-gerb - Ljubljana od strani zagrebških klubov, ki hi se moral vršiti v Beogradu 23. t m.. s:a se ljubljanska kluba Ilirija in Printerje obrnila na razne strani, da zagotovita svojim odličnim tekmovalcem močno konkurenco. Reprezentanca Celovca je že načelno zagotovila svoj nastop v mess-cu avgustu v Ljubljani: prav tako pričakujeta oba kluba pozitivno rešitev za izvedbo dvomateha Gra«ec : Ljubljana. To srečanje bi se vršilo 22. in 23. t. m. v Gradcu ali v Ljubljani Ljubljana, ki je stopila letos na vodstvo lahkoatletskega
športa v n&ši državi, hoče • svojo najmočnejšo postavo afirmirati svoj napredek ▼ borbi z zunanjimi nasprotniki ter braniti prestiž Ljubi j sme ▼ posredni borbi z Zagrebom in Beogradom. Obvezen nastop najboljših atletov ob»h klubov in osebni prestiž vsakega poedinca, ki bo dal v naj-ostrejši borbi svoje najboljše, da si pribori mesto v reprezentanci Ljubljane, obetata v vseh disciplinah ogorčeno borbo in odlične rezultate.
Občinstvo naj idealna stremljenja naših atieitov podpre a velikim obiskom. Cene propagandne.
Olimpijski dan v Ljubljani
V -edeljo 16. t. m. bodo v veeh večjih rce'-:v.h naše države športne prireditve v korist olimpijskega odbora- Pričeti moramo z zbiranjem sredstev za prihodnjo oiimpijado še seciaj.
Kakšen pomen imajo olimpljade, pričajo dovolj zgovorno velike subvencije, ki so jih deležni kulturni narodi od svojih kompetentnih oblasti. Tudi mi. Jugoslovan:. ne smemo biti zadnji, zato moramo pričet: čimprej z zbiranjem finančnih sredstev.
V to s vrhe priredi L^TP v nedeljo nogometno tekmo med dvema svojima izbranima moštvoma v ožjem smislu 'ma prireditev tudi namen, da podsaveani kapetan preizkusi sestave moštev, ki pridejo pri bodočih mednarodnih tekmah z Gradcem, Beogradom, eventuelno tudi z Zagrebom
V p:štev
lt zvezdno kolesarsko dirko v Celje
b? priredil Klub slovenskih kolesarje* 23.
m. z naslednjim sporedom: Pcdsvez Za-reb: proga Zagreb—Celje (101 km). Start v Zagrebu ob 5. zjutraj, cilj pri Grenadirju na Bregu pr: Celju. Pocsavez i--ubl;ana in Triglavski podsavez: proga L :ub!j«na—Celje (74 kmv>. Start t Ljub-na Dunajski cesti pri km 1 ob 5.50. :' na Lhibljansk' cest; pred Glazijo ▼ ? 'u. Podsavez Maribor: proga Maribor— V:e 52 km . Star: v Mariboru pri vodovodu ob 5.50. cilj na Mariborski cesti v Gaberiu pr: Celju. SK Disk. Domžale: Proga Domžale—Celje (61 km). Start v Domžalah ob *20. cilj na Ljubljanski cest pred Glazijo. Kolesarski klub Zagorje: prog?. Zagc-je—Celje (53 km). Start t Zagorju ob 6.30. c::ij ns Ljubljanski cest: pred G'.?.z:;n. Kolesarski k'ub Novo me-sto: r-osa Novo mesto—Celje (92 km) v Novem mestu r>b 5. zjutraj, cilj Urenad:riem na Bregu. Kolesarski jo Zora. Trbovlje: proga Trbovlje— C:e Stsrt v Trbovljah ob 6. ziut-aj. Klub <Iover.«k-h kolesarjev v Celju: proga Celiš—Vransko—Celie (50 km). Start pred G.37 - -b	c i! i na Ljubljanski
cesti pred Glaz:;o. Oh 10. bo oropagand-r,: spored po mestu ob sodelovanju celjske železničarske godbe.
Za vse dirkače, k: bodo prevozili naj-msnj 50 km. bo v Celju na'krožni progi Ceb'e—Teharie—Arclin—Celje (18 km) mediclubska dirk«. Start ob 10.30 pred go-?':'.po "Zelen: trav:k* v Celju, cilj n« mar bonski cesti v Gaberju. Darila 1. mesto: pokal. 2. in 3. mesto dar;la. 4., 5. in 6. mesto kolajne. 7.. in 10. mesto pri-z-tnice. Razdelitev daril bo takoj po dirki.
Priiave :e treba poslati na naslov Kluba slov. kolesarjev v Celju najpozneje do 21. t. m. Prijavnica 5 Din. Vozi se v eni skuni-ni. Protesti se morajo vložiti pr: vodstvu d:-ke takoj, a najnozneie 15 minut po d:rk; s p-.;;0g0 30 Din. t« znesek se povrne, sko se nrotestu ugod\ sicer pa zanade v korist prireditelja. Splolna yoz-ra določila kakor za zvezdno d:rko. \ sak d:rkač mo-a na startu pokazati savezno izkaznico. Voz: se po določilih pravilnika Koturaskega saveza kraljevine Jugoslavije. Vsak dirkač vozi na lastno odgovornost :n se mora strogo držati cestno policijskih predpisov. Kolesa morajo biti opremljena z zvoncem in rabljivo zavoro.
Prtvico »tarta imajo v?! člani klubov, ki so včlanjeni v Koturaškem savezu in ki :majo savezno izkaznico. Prijavnino določi vsak podsavez v svojem delokrogu in preskrbi za svoje dirkače kolajne in diplome. Vsak podsavez, odnosno klub mora, ako starta samostojno, izročiti vodstvu rvezdne dirke v Celju startno listo.
Službene objave LNP
(S »eje po 12. t m.)
Navsoči gg.: rar. žeti na, Novak, Zupane, Benedetič, Brumen, Anko. Odsotni (upravičeno) gg.: Stanko, Oman — (neupravičeno) gg.: Petrič, Kovač. Simonič.
V nedeijo 16. julija se določi prvenstvena tekma ▼ Celju igrišče Celja ob 17.30 Celje : Cakovečki SK. Dovoli se predtek-ma. Službujoči odbornik g. Svetelc. Prvenstvena tekma .Hermes : zmagovalec tz tskem Celje : Cakovečki SK in Elan, določena za 13. avgust »e zaradi zasedbe Igrišča preloži na 20. avgust v LjubJjani.
Verificirajo se s pravom takojtejega nastope, za Svobodo, Maribor: Fabjan&č Ervin, Aleš Artur, za Zarjo, Zg. Kašelj: Gor en c Ivan, Marjeti č Antoc. Bunc Rudolf, Eržen Franc, Ustnik Jože, Polšak ilarjan, Košmerl Milko, Gomol Stanko, Lipovšek Ferdo, Logar Peter, Trifunovič Božidar: za Svobodo, Vič: Jakše Anton, šuSteršič Jože, Batič Viktor; s pravom na^ stope. 22. julija za Svobodo, Vič: Košmerl Josip Rihar Karo l Povh Franc, Skapin P^ajko, Samar Ivan, Blaj Anton. Samec Karoi. gtajdohar Anton. P»ančigaj Viktor, Pole Xik<^aj Luai&r Stane, Rasnlk Vinko, Dovgan Anton, Zupet Josip. — Vzame m na znanje izjava igralca Vrhovca Ivana, da pr sklicu je svojo prijavo za SK Zarjo, Zg. Kašeli, ter da ostane Se nadalje član NSK Spsrte, Ljubljana.
Službeno iz LST. Seja u. o. dane« ob 18.. seja p. o ob 15.30 ▼ prostorih LNP (nebotičnik, IV. nadstropje). Tajnika L in U.
Službeno ta OZI>S prt LNP. Delegirajo se v soboto 15. t, m. za nočne tekmo na igrišču Ilirije ob 20.45 Grazer Sportklub : Primorje g. Dolinar, za eventuelno pred-tekmo g. Mahkovec, v nedeljo 16. L m. k glavni tekmi za olimpijski fond g. Jordan, k eventuelni predtekmi g Groznik; v Celju 16. julija na igrišču Celja ob 17.30 za kvalifikacijsko tekmo Celje : GSK g. Dolinar, rez. g. Mohorko: v Hrastniku na igrišču Hrastnika 16. julija ob 10. za poskusno tekmo SK Delavec : SK Hrastnik g. Ocha, rez. g. W&gner.
Odbor lahkostiefskih sodnikov JLAS, Ljubljana. Za izbirni miting Ilirije in Primorja na igrišču Primorja v soboto ob 17. in v nedeijo ob 9. dopoldne, se določa naslednja jurija: rrhovni sodnik: Windisch: voditelj tekmovanja: Gnidovec. namestnik Griinfeld: reditelj za start: Megušar; voditelj za skoke in mete: Kermavner: sodniki za skoke in mete: Luin, GriinfeM. \*i-dic. Pevalek. Alujevič: sodniki na cilju in časomerilci: Kermavner. Gorjanc, Karba, Griinfeld. Sancin s.. Vidic, \Vindisch: star-ter za teke: Luin: starter za skoke in mete: Karba: poročevalec za tisk: Sancin s.; zapisnikar Gostiša: števec krogov: 2 časo-merilca. ki ju določi vrhovni sodnik; nadzornika proge: Karba, Sancin S.: vrhovni reditelj: Vončina Miro: zdravnik: Dr. Prodan. Sodnika Cek in Cimperman naj sodelujeta v nedeljo dopoldne. Oba kluba imata postaviti po 4 reditelje, ki se imajo ja-
viti vrhovnemu reditelja vsakokrat eno aro pred pričetkom tekmovanj«, ravno tak o po enega oglaševalca Blagajno vodita ob« kluba, vsak z enim blagajnikom. Nadzornik« proge naj izvršita kontrolo pravilnosti tekmovalnih prog najpozneje do pol ure pred pričetkom tekmovanja.
Nogometna bitka med Celjem in Gaber-jem. Danes ob IS.30 bo na Glaziji % napetostjo pričakovana vesela tekma med kibid SK Celja in SK Olimpa. Nastopila bosta »ligino« moštvo Celja in »olimpijska« postava Gaberja. Povsem nova nogometna pravila, sodnik in igralci bodo nudili nogomet, kakor ga Celje Se ni videlo. Tekma bo zelo zabavna pa tudi napeta. Cisti dobiček je določen za (fc-užine brezposelnih trboveljskih rudarjev.
SK Ilirija (težkvatletska sekcija V Za današnjo tekmo z juniorji naj bodo ob IS.15 na igrišču: Dole. Tičsr, Dojčm=n, škafar, Fajon L. Gorjanc, LUsperger, Ovin I.. Kavečič. Vodopija, Gind, Telcher, Nered. Franzot, Romanjuh, Orešič. Javiti se Neredu.
SK Jadran. Drevi ob 2030 pri g. So-kiiču, pred konjušnico, obvezen se^anek vsega članstva.
NSK Sparta. Danee ote 20.30 obvezen članski sestanek v gostilni »Koroški dom« zaradi gostovanja.
SK Svoboda (Vič). Danes ob 20. sestanek vsega članstva v Delavski zbornici. Vsi igralci naj oddajo slike. Po sestanku seja upravnega odbora. Posebno se vabijo odborniki Kralj, Malovrh, Jordan.
TKD Aten a." 1 Lahkoatletska sekcija). Zaradi lahkoatletskega. mitinga, ki ee" bo vršil ob priliki olimpijskega dne, naj »e vse lahkoatletinje sestane jo danes ob IS.30 na igrišču v Tivoliju. Sprejemajo se istočasno prijave novih Sanic.
Sokol
Sokolska prireditev v Konjicah. Sokol v Konjicah je imel v nedeljo 9. t. m. javni nastop. Domač« godba »Dravin^a« je pod spretno taktirko g. Markeža mlajšega že cb 5. zjutraj naznanjala trgu so-kolski praznik. Dopoldne so bile na letnem telovadišču za Narodnim domom izkušnje do 11.. nato pa se je vršil prome-nadni koncert na glavnem trgu. Ob pol 16. se je pričela telovadba. Pod vodstvom društvenega načelnika br. Nardina in na-čelnice s. Križmaničeve so prav lepo nastopili vsi oddelki v prostih vajah in tudi starejši bratje. Prav tako je uspela orodna telovadba. Po končan: telovadbi ie starešina br. dr. Mejak imel na občinstvo nagovor. Prot: večeru se je n« dvorišču Narodnega doma razvila prav prijetna narodna veselica. Sokol se zahvaljuje vsem. ki so na kakršenkoli način pripomogli k lepemu moralnemu in gmotnemu uspehu nedeljske prireditve.
Sokolska četa ns Laverd priredi v nedeljo 16. t m. telovadni nastop n« vrtu br. Ogrina s pomočjo bratskega matičnega društva Sokola iv
Čitajte
tedensko revijo ŽIVLJENJE IN SVET
Iz življenja na deželi
polnjene dolgoletne želje naprednih Loča-nov. Zemliišče je dal Sokolu brezplačno
Iz Zagorja
f— Velik uspeh Sokola. Ker je Sokolski dom v z«gorju preodd«ljee za telovadečo mladino iz Lok in okolice, je na prošnjo Sokol« v Zagorju rudniško ravnateljstvo dalo na razpolago prostor z« letno telovadile, ki »e že grad: in bo kmalu urejeno. Delo lepo napreduje pod vodstvom br. Prosenc« in br. Rostoharj« ter po zaslugi pridnih članov rudarjev, ki tudi r sedanjih težkih časih pridno pomagajo pri graditvi nove »okolske postojanke. Sokolu se je posrečilo dobiti tudi stavbno parcelo tik telovadišča in bodo tako iz-
ipre >lu
na razpolago g. Aiič. v kratkem se bo ustanovilo samostojno sokolsko društvo na Lokah, ki bo domovalo v domu na tem zemljižču.
Iz Trbovelj
t— Smrt Sovekoljnbne samaritanke.
Umrla je bolniSk* »etra Bratovske sklad-
nice gdč. Ana Sertlov«. Svojo naporno službo je vršila pr: bratovsk: skladnici 12 let vestno :a > veliko ljubeznijo do trpečih bolnikov. Med vojno je služila kot bolniška sestra v vojaških bolnišnicah. Vsi, ki jim je kdaj nudi'.« prvo pomoč v sili, jo bodo ohranili v najlepšem spominu. Bila je napredna žena :n ve* čas zve-rt« naročnic« »Jutra«. Blagi pokojnici bodi ohranjen trajen spomin!
t— Hvalevredna akcija žen uradnikov Trboveljske premogokopne družbe v Trbovljah. Žene uradnikov tpd so na pobudo ravnateljeve soproge ge. Loskotove zbrale med ravnatelji in uradniki generalnega ravnateljstva in rudnika v Trbovljah in med nekaterim: znanci 16.000 Din. Denar so razdelile v obliki nakaznic za živila med potrebnejše delavske družine. Na ta način je prejelo podporo 160 družin po 100 Din.
t— Neresnična vest Po informacijah na odločilnem mestu je neresnična vest, ki jo je prinesel »Slovenec«, da je odstopil župan g. Vodušek.
Iz Ptuja
j— Strelišče strelske družine, ki se pod
agilnim predsedstvom g. podpolkovnik« §arca lepo razvija, je bilo slovesno otvor-jeno'v nedeljo v idilični dolinici posestva Bsboseka. Slavnosti so prisostvovali zastopnik: uradov in raznih društev. Po otvoritvi se je streljani« udeležilo 30 članov in so bili uspehi zelo dobri. v bodoče se bo vršilo ostro streljanje za člane vsako soboto in nedeljo od 15. do is. Vodstvo strelske družine se zahvaljuje vsem posestnikom, k: so pomagal: pri zgradbi strelišča, mejaše pa opoz«rj«. na i med streljanjem ne hodijo ▼ bližno strelišč« in ne puščajo svoje živine brez nadzorstva.
j— Nov škropilni avto, k: ga je dala mestna občin« preurediti :z avtobusa, se je v torek prvič pokazal na ulicah. Izkaza! »e je kot zelo praktičen; t seboj lahko voz: zadostno količino vode. ker ima montiran tenk z« 2000 litrov.
j— Kino bo predvaja! v »oboto ob pol 19. rn v nedeljo ob pol 19. in pol 21. film »Kadar ljubijo diplomati*. Kot dodatek Foxor tednik in film zkd.
Iz Prekmurja
pni— Kmetijska potujoča razstava v Dolnji Lendavi. Modri vlak je posetil Dolnjo Lendavo 6. t m. Kljub slabemu vremenu je bil obisk kmečkega prebivalstva velik, saj si je razstavo v teku dneva ogledalo nad 4000 oseb. Prebivalstvo je posebno zanimalo predvajanje kmetijskih filmov, zaradi česar so se morala ta petkrat ponoviti. Prebivalstvo je priredilo gostom prisrčen sprejem, sreski kmetijski odbor je pripravil skupen obed. občina Domja Lendava pa večerjo. Prireditev razstave v Dolnji Lendavi je bila prava kmečka manifestacija, ki je pokazala, da tukajšnje prebivalstvo nostaja zavednejše :n da srez posebno na kmetijskem popri-fcču močno napreduje.
braslovce. Kmalu bosta dva tedna, ko je neznano kam odšel g. Mirko Ludvik po rodu iz Braslovč. ki je imel ključavničarsko obrt na Jezici pri Ljubljani. — Oc&ar si je Sokol postavil svoj c m. je tudi agilnost članstva večja. Za nedeljo 16. t m. pripravljajo na letnem telovadišču propagandne tekme v odbojki. — Strelska družiiia je tud: zelo delavna. Kake tri minute iz trga si grad: strelišče, k: bo kma u izročeno uporab:. >tev;!o članov stalno napreduje, kar je zelo razve-
"bvor pri ŽUŽEMBERKU. v prijaznem Dvoru ob gcmji Krki. kjer je bila nekdaj znamer. ta tovarna za že':ezo. so v
udeležb: občinstva. Društveni načelnik g. Dequal se je ob tej priliki zahvalil vsem dobrotnikom, ki so pripomogli do lepe zgradbe. Kirub hud: stiski je društvo s prostovoljnim kulukom členov zgradilo dom. na katerm r.i ostalo niti za diner dolga. Na koncu govora je načelnik z vzklikom kralju in državi otvoril nori dom. nato pa je godba gasilnega društve iz riinj zaigrala državno himno. V imenu domače občine je župan g. Kovač toplo pohvalil društvenike. ki so si v nekaj mesecih po ustanovitvi društva že zgradi'.: tako lepo stavbo. Za krško župo je čestita! društvu župni zastopnik g. Intihar. za gasilno društvo iz hinj pa načelnik g. Js-pelj Po otvoritvi se je vsa množica napotila na veseličnt prostor ob Gasilskem domu. kjer se je ob zvokih hir.jske godbe in ljubljanskega šrame'.-kvarteta razvila lepa zabava, ki je tra;a".a pozno v noč.
LAVERCA. Tukajšnja sokolska _ četa priredi telovadni nastop v nedeljo 16. tega meseca ob 15. na vrtu br. OgrLna. Nastopijo vse edinice čete. katerim se pridružijo tudi edinice matičnega društva Sokola iv. Kdor se v nedeljo ni mogel udeležiti slavja ▼ Ljubljani, naj pride k nam, da bo videl, kako mlado društvo deluje. Zlasti vabimo vsa sosednja društva ter prijatelje iz Ljubljane in okolice. Po telovadbi narodna veselica v senčnatem parku gostilne br. Ogrina z raznovrstnim razvedrilom. Tudi bodo gostje z raznovrstnimi dobrotam: po nizk; ceni in najbolje postreženi. Začetek ob 15. Ugodne železniške zveze, a Pečnikarjevo svf busr: podjetje bo gostom iz Ljubljane cd 14 dalje pri Cefnovarjev-; gostilni vsak čas za ti« in narai ne razpolago.
BORZA
KOBE, DELA IN POSESTI
»Jutrov« mali oglasnik dooate vsakomur velike koristi.
i. AVGUSTA ODDAMO
▼ sredini mesta
stanovanje
dveh sob, predsobe, kuhinje in drugih pritiklin. Ponudbe na ogalsm odd. »Jutra« pod »IV. nadstropje«.
8213
Naš nad vse ljubljeni »oprog, oziroma dobri oče, tast in stari oče,
gospod
IVAN REIBENSCHUH
POSESTNIK
je v sredo, dne 12. julija 1933 ob 15. uri po kratki bolezni in previden s tolažili sv. vere po plod on osnem delu v 81. letu svoje dobe za vedno za-tisnil svoje blage oči.
Pogreb blagopokojnika se bo vršil v petek, dne 14. julija ob 17. uri iz hiše žalosti, Pobrežje. Drevoredna ul. 23, na magdalensko pokopališče v Pobrežju.
Sv. maša zadušnica se bo darovala v soboto, dne 15. julija ob 7. uri v župni cerkvi bv. Magdalene.
Pobrežje pri Mariboru, dne 13. julija 1933.	S382
ANTONIJA RETBENSCHTH, soproga, v troeon vseh sorodnikov.
"i- „ - \ *-.•• —* " v	s- -
•t . . 1 »- r<v »" ^pj .-r * - A ;
-s
•Z;
RADA MIHEVC roj. ANTLOGA javlja v svojem in v imenu svojih otrok ERIKE in NASTE ter staršev IVANA in ANTONIJE MIHEVC vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretresljivo vest, da jih je njihov predragi, dobri soprog, oziroma oče, sin. brat, svak itd, gospod
g. Jože Mihevc
ravnatelj pSane Scrnskog industrijskog preduze*a „Sipad"
v Drvarju
dne 10. t m. v 33. letu svoje dobe, zadet od zahrbtne krogle pri izvrševanju svojega poklica, za vedno zapustil.
Smrtni ostanki nepozabnega pokojnika se prepeljejo iz Drvarja v Ljubljano. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v soboto, dne 15. julija 1933 ob 1L uri dopoldne iz mrtvašnice Sv. Krištofa na pokopališče na Viču.
Maša zadušnica se bo darovala v torek, dne 18. t m. ob zjutraj v cerkvi Marijinega O zračenja.
Drvar-Ljubljana-Logatec, dne 13. julija 1933.
8303
James OBver Curwood:
51
Hei divjine
Roman
Čudovito je bilo gledati, kako so ii oči spet potemmele in kako široka in svetla je postala črnina njenih zrenic. Zdaj ni več gledala slike, ki jo je stiskala v rokah; strmela je naravnost vanj.
»Zalotil me je ob potoku. Zastrasil me je. Tako me je prisilil, da sem se rrcu dala fotografirati. Hotel je celo, da bi se--«
Burna rdečica ji je planila v obraz. V njenem srcu je vrelo.
»Zdaj se ga ne bi več bala — prav gotovo da ne, če bi bil sam,« je vzkliknila. »Kričala bi, branila bi se, in Tara bi ga raztrgal. 0, Tara ve, kako je treba — naučila sem ga!«
»Prisilil vas je, da ste se mu dali fotografirati,« je rahlo vztrajal David. »In potem--?«
»Pozneje sem videla eno teh fotografij. Teta jo je imela. Hotela sem jo uničiti, keT mi je bila zoprna in ker ga sovražim. A teta je rekla, da jo mo>ra spraviti. Takrat je bila že bolna. Rada sem jo imela. Vsak dan me :e objemala in stiskala k sebi. In zvečer, kadar sem šla spat, me je zmerom poljubila. A bali sva se Haucka — ,strica' ga ne maram imenovati. Ona se ga je bala. Nekoč sem se zapodila vanj in mu opraskala obraz, ko jo je zmerjal in preklinjal, pa me je jel vlačiti za lase. Uh, še zdaj čutim, kako me je bolelo! Mnogokrat je jokala, in vselej me je potem še tesneje objemala kakor drugače. Tudi umrla je tako, da je stiskala moJo glavo k sebi in se mučila, da bi mi nekaj povedala. Pa je nisem razumela, kaj hoče reči. Jokala sem. To je bilo pred pol leta. Od tistih dob učim Taro, kako naj raztrga človeka.«
»Zakaj ga učite tega, dekletce?«
David jo je prijel za roko. Ubogljivo mu je obležala v desnici, majhna, a topla in čvrsta. Čutil je, kako je lahno vzdrhtela.
»Slišala sem — nekaj,« je dejala. »Gnezdo je strašen kraj. Hauck je grozen človek. Brockaw takisto. In Hauck je poslal tjale gor nekam« — pokazala je proti severu — »po Brocka\va. Kaj je neki mislil? Cemu?«
Obrnila se je tako, da ie gledala Davida naravnost v oči. Na
njeno vprašanje je bilo težko odgovoriti. Če bi bila ženska--
Videla je napetost, ki se je počasi zbirala na Davidovem obrazu, ko je za trenutek pogledal v stran od n'enih omotnih oči, opazila krč mišic na njegovih čeljustih in začutila, kako so se njegovi prsti tesneje oklenili njene roke.
»Kaj je mislil Hauck?« je ponovila. »Zakaj naj bom Rrockawova — te velike rdeče zveri?«
Rahlo, kakor da bi ;o tolažil, je vzel njeno ročico med obe dlani. Tudi njegov glas je bil rahel, a trde črte mu niso izginile z obraza. »Koliko let vam je, Marge?« je vprašal. »Sedemnajst,« je rekla.
»Meni pa sedem in trideset!« Z nasmeškom se je obmi8 k njej. »Poglejte__« Vzdignil ie roko in vzel klobuk z glave. »Lasje mi
že sivijo!«
Hitro je vzdignila oči, nato pa. tako nepričakovano, da mu je dih zastal, segla s prsti v njegove goste, plave lase. »Nekoliko, «je dejala. »Stari pa niste.« Pobesila je roko. Vsa njena kretnja je bila otroško nedokžna. »Ne, zelo star sem že,« ji je zatrdil. »Ali je tisti Brockaw v Gnezdu,
Marge?«
Pokimala je.
»Mesec dni je že tam. Prišel je, potem ko je bil Hauck poslal ponj, in spet odšel. Nato se je vrnil.« »In zaradi njega ste zdaj pobegnili?«
»Zaradi vseh,« ie rekla. »Ce bi bilo samo zaradi Brockawa, me ne bi bilo strah. Dala bi se mu ujeti in zakričala. Tara bi ga ubil namestu mene. Pa kaj, ko so tam tudi Hauck in ostali. Odkar je umrla Najsikus, so postali še hujši. Najsikus — tako sem imenovala teto. Vsi so strašni in vseh se bojim, zlasti odkar so ieli graditi veliko kletko za Taro. Zakaj mu delajo kletko iz mladih dreves? Zakaj ga hočejo zapreti? Nihče mi noče povedati. Hauck pravi, da bo za nekega drugega medveda, ki ga bo Brockaw privede! iz Yukorskega kraja. Pa vem, da lažeJjo. Za Taro je.« Njeni prsti so zdajci stisnili Davidovo roko, in David je prvikrat zagledal pod njenimi dolgimi, svetlikajočimi se vejicami temni ogenj resnične .groze. »Zakaj naj bom Brockawova?« je spet vprašala, in glas ji je vztrepetal. »Zakaj je Hauck to rekel? Ali more — ali sme moški — kupiti dekle?«
Nohti njenih slokih prstov so se mu zajedali v meso. David ni čutil bolečine.
»Kaj hočete reči?« je vprašal, trudeč se, da bi mu glas ostal miren. »Ali vas je ta človek — Hauck — prodal?«
Stran je gledal, ko je izrekel to vprašanje. Bal se je, da ne bi bilo v njegovem obrazu česa takega, kar ji je hotel skriti. Razumevanje ga je obhajalo; vsekakosi je začenjal slikati strašno možnost.
»Ne — vem,« je začul itfen odgovor tik ob svojem ramenu. Predsnočnjim sem slišala, da se prepirata, pa sem se splazila k vratom, ki so bila nekoliko odprta, in pogledala noter. Brocka\v je bil dal stricu mošnjo zlata, majhno vrečico, kakršne prinašajo s seboj iskalci, in v tam, ko sem gledala, mu je dal še eno mošnjo, in slišala sem ga, kako je zaklel in rekel stricu: ,Saj ni toliko vredna, a nan bo. Zdaj je moja!' Ne vem, zakaj me je to tako prestrašilo. Brockawa se nisem bala, ampak bolj tistega groznega izraza, ki sem ga videla pri stricu. Še tisto noč sva s Taro pobegnila. Kaj menite, zakaj hočeio spraviti Taro v kletko? Ali mislite, da se ie pogajal za Taro, da bi ga zaprl?«
Cene malim oglasom
ženitve in dopisovanja: vsaka beseda Din 2.— ter enkratna pri-stojbtna ta šifro ali za dajanje naslova Din 5.—. Oglasi trgovskega tn reklamnega značaja: vsaka beseda Din 1.—. Po Din l,— ta besedo se zaračunajo nadalje vsi oglasi, ki spadajo pod rubrike »Kam pa kam*, »Auio-moto«, »Kapital«, »V najem-«, »Posestc. »Lokalic, »Stanovanja odda«, »Stroft«, »Vrednote«, »Informacije«, »Živali«, »Obrt« in »Les« ter pod rubrikama »Trgovski potniki« in »Zaslužek«, če se z oglasom nudi zaslužek, oziroma, če se išče potnika. Kdor ti pa pod tema rubrikama išče zaslužka ali službe, plača za
Za odgovor
v znamkah
vsako besedo 50 par. Pri vseh oglasih, ki se zaračunajo po Din 1.— za besedo, se zaračuna enkratna pristojbina Din 5.— za šifro ali za dajanje naslova. Vsi ostali oglasi socialnega značaja se računajo po 50 par za vsako besedo. Enkratna pristojbina za šifro ali za dajanje naslova pri oglasih, ki se zaračunajo po 50 par za vszko
besedo, znaša Din 3.—. Najmanjši znesek pri oglasih po 50 par za besedo, je Din 10.—,
pri oglasih po 1 Din za besedo pa Din 15.—. Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih fe vposlati v pismu obenem z naročilom.
Kdor tSže zaslužka, plača ta vsako besedo 50 par; za naakyv ali Šifro S Dis. — Kdor n o d i zaslužek. pa ia vsake besedo 1 Din, za dajan;« naslov« &!< ia Hfro T» 5 Dfci. (8)
»Čudoper«
p-BHif ».parat, pere Mifn Tarfetiie peril-o in prihrani na «« — denarju, brez-i^n^čfii. Din 60. — iJKM« izdaten pro>vitij-eki zaslužeta. — Čudoper, Dunajska ce?'a štev. 36.
2C876-3
HS	5JJ	
		
IJeaeda 1 Din; za da-ianje naslova ali ta "šifro 5 Din. Dijaki, ki iščejo vnstrukcije, plačajo vsako besedo 50 par; ta šifro ali la dajanje naslova 3 Din. (4)
Za popravni Izpit
firwtruira abit.urrjeirt od-«čm j.ak. matematik«!, francoščino in nemščino. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod žlfro »Gotov nriwb«.	20942-4
Učenko
j oskrbo spre jim.m ia trgovino vn pletiijstvo. Po-nudibe na oglasni oddelek »Ju*ra« P^d šifro »Ta ko.) nčerika«.	20934-44
Trg. učenca
« primemo šolski«) izobrazil, z vso oskrbo v hiši sprejnne Rudolf Zelezinik, t-g. ' z mešanim b\ag«m v Zidanem mostu. 300(53-44
Vsaka beseda 50 per; za da:anie naelova aH za šifro na 3 Din. (1)
Gospodinjo
»redmjih let d<i 38. vajeno Tfega dela, tudi na polju, sprejme obrtnik na deželi, k majhni družini. Tudi poštena in pridna vdova brez otrok ni izključena. Ponudile z zahtevo plače na ozias. oddelek »Jutra« pod »Gorenj,ka«.	20856-1
Natakarico
čedne zunanjosti, perf elitno zmožno nemškega jezika in samostojnega vod-e.-va restavracije, sprejmem ob avstrijski meji. Potrebna kavcija. Predstaviti se je osebno ali poslati s-I i k D. Nastop takoj. Restavracija Pristavcc. Kranjska gora.
•30856-1
Vzgojiteljica
sired.njih tet, ki je že bila delj časa pri otrocih, z znanjem nemščine ter po motnosti igranja na k a-vir. dobi tak-oj stalno mesto. Ponudbe n« oglas, oddelek »Jutra« pod »Dobro mesto«.	20&1&-1
Dekleta
i leto« dovršeno m^an-sko ali osnovno šolo, kn imajo veselje d« ročnega dela, zaposlim po kratki praksi. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 20936-1
Brivski pomočnik
dober onduler, dobi takoj stalno si užbo. Zglasi naj se 14. t. m. med 8. in ll-ttro pri Franou Piodržaju, bri ven v Ljubljani, Sv. Jakoba trg 6. 30674-1
iProdam
Ogtasi trg. značaja po 1 Din beseda; aa da janje naslova ali za šifro 5 Din. — Ogla«
socialnega značaja vsa ka beseda 50 par; ca dajanje naslova ali za
šifro pa 3 Din. (6)
Najcenejša kurjava
s-o t>uhi odpadki od žage. ki jih ima vedno v zalogi [van Šiška, Ljubljena, Me teikova ulica štev. 4. te iefon 2-244.	19611-6
3 politirane stolice
(stoter! e), dva fautela io kovinaste karnise. vse novo, ugodno proda-m. Na-po-ve oglasni oddelek »Juitra«.	20941-6
Brivski aparat
noTovrsteo — iz prežane suovj, neporušljčv in rje prosit. Glavin.e zastopnike pro.tii fiksuimu siprejmemo. Omiaia, Da.najs.ka cest« 36 20975-5
Službe išče
j Vsaka beseda 50 par; j ta dajeoj« sadova ali j za šifro pa 3 Din. (2)
Šoler-mehanik
starejši, proti službo proti popolni oskrbi. Cenjene po nudbe prosi na oglas, nd delek »Juitra« pod šifro »Hvaležen 93«. 20815-2
Služkinja
z d'obrim.i spričevali, išče a 1. avgustom sliižibo — najraje pri boljših ljudeh na deželi, \asliov v osrlas. oddelku »Jutra«. 20967-2
Šofer
zmoten popravil im mesarske stroške, zanesiljiv, išče zapnjlit-ev. Cenj. dopise na o.g'as. oddelek »Ju>tra« pod »Verziran«.	20956-2
G. Th. Rotman:
Nove prigode gospoda Kozamurnika
Č-olin pa ni hote.l stati pri miru. Gospod Kozamurnik se je naveličal njegovih muh, skočil na suho in obesil kavelj svoje vrvi /ia plot, ki je stal ob poti. Nato je spet sedel v čoln in ribaTi'1 dalije.
Mlada natakarica i#če »luž-bo. Ponudbe na oglas, oddelek »Juitra« pod »Priijazna in poštena«. 20914-2 Brivski pomočnik mlad, išč« i.zipomaganje. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 20943-2 Šofer dober wzač, sprejme 8lmž-V,o — tudi k tovornemu avtomobilu. — Zmoien je manjših popra-vil. Ponudbe prosi n« oglasim oddelek »Jutra« pod Šifro »Dober vozač«. 30957-2	Hranilne knjižice kupite, prodaste. lombardi-rate najknlant.neje pri: Poslovni zavod d. d., Zagreb, Praška ulica št. 6/11. Telefon 38 38. 20917-16 Hranilno vlogo Mestne, Kmetske, odnosno Ljudske posojilnice — ali prenos diobroimetja kupim. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Pro.mpt.no«. 20932-16
	Financirja z osebnim sodelovanjem v vodstvu knjigovodstva — sprejmem v protokolirano tivrdko živil, v najpromet-nejišem mestni v državi. — Edii.ni pred.mot današnje rent a biil nos ti. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 20935-16
Avto, moto\	
Vsaka beseda 1 Din j z« dajanj« malora ah za šifro pa s Din. (10)	
	
Avto Fiat 503 v zelo dobrem stanj.u. teži na 960 kg. zelo ugodno prodam. Ponudbe na ogl. oddelek »Ju.tra« pod šifro »Fiat«. 20918-10	
	za besedo. Oglasi so-cijalnega značaja po 50 pa.r beseda. Za dajanje naslova aLi t* šifro 8 Din, oziroma 5 Din. (lil)
	Kolesa tovarniško nova, od preostal« zaloge, po najnižji oeni proda Elektrofonska družba. Krekov trg 10/11. 20823-11
Osebni avto dam za prvovrsten rezan ies. Ponudbe na oglasni oddelek »Ju,tna« pod šifro »Zamenjava 262«. 20924 10	
	Dirkalno kolo dobro ohranjeno poceni prtoda Sedfak, Ključavničarska ulica 3/11. Mestn; trg 30958-11
\ Kupim |	
i i i igla si trg. enačaja po j 1 Din beseda; za da-j janj« naslova ali u j šifro 5 Dim. — Oglasi ' socialnega značaja vsa i ka beseda 50 par: za j dajanj« naslova aH za j šifro pa 3 Din. (7)	
	f^Lokali ]
	Vsaka beseda 1 Din; za dajanje naslova ali za šifro pa 5 Din. (19:
Stoječ parni kotel cca 60—100 litrov vsebine, za nizki tlak, katerega rabim za ogrevanje vode potom pare, rabljen, ven dar diobro ohranjen, kupi Simon Pire, Podrcart. 20857 7	Lokal oddamo takoj v najem v Mahrovi hišk Informacije daje Slovenska banke — Krekov trg 10. 20911-19
	\ Pridelki
Blagajno majhno in dobro ohranjeno, kupimo v Cel.ju? ali neposredni bližini Celja. — Pismene ponudbe z naved bo velikosti in cene na oglasni oddelek »Jutra« v Gubljani pod značko »Ma !a blagajna«. 20812-7	Vsaka beseda 1 Din: za dajanje o&slova ali za Šifro pa 5 Din. (33)
	Med pristen, naraven, kupuje in pričakuje ponudbe veletrgovina Ed. Suppanz v Pristavi. 20916-33
1 Dim
Vsak*
za lajanj« tvaalova ali r» Šifro pa S Din. C16)

Vložno knjižico
25.000 Din, Mestne hranilnice Ijnubljansike, prodam Sli dam kot- posojilo. Ponudbe z navedbo kupne ceno na Publieitas, Za greb, Ilira 9, pod značko »Ljubljana«.	20S50-16
Za hranil, knjižice
Posojilnice v Narod, domu v Mariboru ali Mestne hranilnice Ljutomer, prodam
dobro gostilno
sred« Zagreba, z inventarjem. Obratovanje je takoj mogoče. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod ši.fro »Zamenjava«.	20921-16
Vsaka besed« 1 Di.n; ca lajanje naslova ali ta šifro pa 5 Din. (16)
Bukove cepanice
suhe, večjo množino kupi I. Poga-Snik, Ljubljana. Bohoričeva a>t. 5. Telefon 2059.	20944-15
Stanovanje
Vsaka beseda 1 Din: n dajanj« naslova aH la šifro pa 5 Din. (31)
Trisob. stanovanje
s kuhinjo, za 600 Din oddam v vali zraven hote!« Belleivue.	20930-21
Enosob. stanovanje
takoj odd« m. — .Is+Mam oddam tudi parke tire ivo
lepo, prazno sobo
s posebnim vhodom. Cerkvena ulica 19. 20922-21
Trisob. stanovanje
z najmodernejšim knmfor-tp-m, v nov-i zgrad.bi v sredini mes-ta oddam s 1. av-gus-tom. Istotam tudi takoj oddam
2 trgovska lokala.
Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	£0920-21
Lepo sobo
pri sv. Jožefu, oddam boljšemu gospodu. Naslov v oglasnem oddelku »Juitra«.
20928-23
Kot sostanovalko
sprejme.m gospodično s hrano ali brez. Naslov v ogi. oddelku »Jutra«. 20929 23
Dve opremljeni sobi
zvezani, zračni in sončni, s posebnim vhodom s stop-njic. oddam tudi posamezno Poizve se na Napoleonovem trgu mi. 20630-23
Krasno stanovanie .
z veliko sobo. kuhinjo in shrambo, na periferiji oddam s 1. a-vgusitcim mirni stra.n.ki brez otrok. Mus-te, Pokopališka štev. 1-t.
2«t9.37-2!
Dvosob. stanovanje
s kuhinjo in elektr. raz svetijavo oddam v najem v D"»m«alah, Nova ulica 3. Pustot-nik Franc, Blagovica.
20954-31
Dijaške sobt
Vsaka b useda 50 par; za daianje naslova ali za šifro 3 Din. (22)
2 mlajši dijakinji
ki obiskujete nižje razrede srednjih šol, sprejme v centru Celja boljša rodbina na hrano in stanovanje. — Klavir in nemška kionver-zacija na raizpolago. — Obilna in tečna meščanska hrana. Cena zmerna. Cenj. ponudbe na podruž. »Jut.ra« v Celju pod značko »Lju bi tel ji otrok«. 20931-22
. -TTprrri' OTIMTIIJ TI 1 u
Vsaka beseda 50 par; za dajanje naslova ali za šifro 3 Din. (21-a)
Uradniška družina
3 odraslih oseb. išče trisob no stanovanje v mestu za avgust. Ponudbe ne oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Avgust«.	20960-2U/a
Sobo odda
Vsaka beseda 50 par; sa dajanje da slov* ali za šifro 3 Din. (23)
Sobo
strogo separiirano odda PtaJni-imu in boljšemu go-=p.jdu Turk, Streliška 22, 20807-23
Sostanovalca
solidnega — sprejmem v Streliški ulici št- 10, podstrešje, levo. 20918-33
Veliko prazno sobo
oddam na Dvornem trgu 1 II. nadstropje. 20937-23
Opremljeno sobo
visokopritlično. zelo či^to, s posebnim vhodom takoj oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 30926-23
Sobo
s poseb. vhodom in elektriko oddam eni ali d-vema osebama na Mestnem trgu št. 17/U — vrata 8.
20973-23
Lepo sobo
z ono ali dn-ema posteljama, s hrano in vso neikrbo oddam'po nizki ceni takoij v G!ed<iMški ulici. Nas-lov v oglasnem oddelku »Jutra«.
20931-33
Prazno sobo
s centralno kurjavo, na Miklošičevi ccAti oddam. Xas'ov v oglasnem oddelku •J»tra«.	2<Wl-23
Prazno sobico
s posebnim vhodom oddam na Kongresnem trgu št. 8. Vprašati pri hitoiku.
20949-23
Opremljeno sobo
s posebr.im vbodom oddam takoj boljši osebi. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
30072-23
Krasno sobo
komfortno, v novn hiši t oerotru oddam boljgem.u gosipodu. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 20970-28
D i
Vsaka beaeda 2 Din; za dajanj« naslova ali šifre pa 5 Din. (34)
V oglasnem oddelku »Jutra«
je dvigniti sledeia pisma:
Avgust 33. 15. avgust 100, Aranžer, Blondinka. Bodočnost, Brilan.tni prstan, Centrum 1933, Delavne, Dobra gospodinja, Dobar računa r 91, Dobra kuharica. Družabnica, Emona, En mesec. Ernsthaft, Fiksurn. Fiksum in provizija. F o toamater. Frizerka, Gotovina 117. Garantirano plačilo, Gorica. Hranilne knjiži tie 146. Jugoslavija 11. Idealno. Kavcija prednost. Knjižica, Kolesar, Kot sodelujoč družabnik. Kuha-
rica, Kupim, Kakoršenkoiii denarni zavod. Lepo, Lepo 1(34, Lokomobile 100, Laborant i.n.j a, Lesena hiša. Materiijai. Mirna. Marljiv 24 Najemnik. Neoporečna preteklost, Nesrečna v zakonu. IV. nadstropje. Nizka cena. Naložitev, Najugodnejša prilika 1001. Naš dom Omara. Poštena 5%, Praktično, Pridna 180, Prilika 1933. Plačam takoj. Poklu-kar Ana, Podjeten 2, Promet, Pripravno, Prodajalka 184. Perilo, poineje stalna. Restavracija, Resno Restavracija 30.000. Strogi center. Stroga vzgoja, Siguren, Sreča, Silesia, Sigurnost. Srčna kultura. Stalna sln.žba. Spalnica, Solnčno stanovanje, Sta'ni najemnik. Stalno nn-mešče-nie. Siguren zaslužek. Sli. S'ugk!nja. Sončno. Točnost 1.13. Takojšen plačirk. Takojšnje plačilo, Tentnil, To. čen. Tričlanska. Točka 25. Temeljito, ITdanost, Ugodnost. 57, Uporabljiv za vse. Ugodno, Učenka. Velik siguren zaslužek. Vmntioč, Vesten. Volčjak, Varčna gospodinja. Veselje do trgovine, Valuta, V mestu. Zavarovalnica, Zdravnik. Zajamčen honorar. Zvest, Zvesta gospodinja. Zamenjava. Začetnica, Zaradi j bolezni. Zelo rentabilno. Zlato srce. 100. 400.000. 1W 20.000. 3756. 200—250, 737, 22000 km, 500/95.
Glasbila
Vsaka beseda 1 Duij za dajanje naslova aH za šifro pa 5 Din. (26)
Dobro vijk>lino
in bolgarijo II
prodam ali zamenjam za kovčeig-gramofon. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
209'i>2-26
ŽiVtili
Vsaka beseda 1 Din; za dajanj« naslov« »M za šifro pa 5 Din. (27)
Ukraden je bil pes
fok=.terierbke pasme; s kodrasto dlako, s črnimi, belimi in rjavimi lisami, ki sliši na ime »Sami«. Pred nakupom pa se svari. — Event. sporočila proti do- J bri nagradi na: Andrew Gaaener, Tržič. 20792-27
a
Vsaka beseda 1 Din; u dajanj« naslova ali za Šifro pa 5 Din. (30)
r „
Letoviščarjem
nudim eepari.ra.no sobo z oskrbo ali souporabo kuhinj«. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro Litija Din 20«. 20933-38
Ženitve
Vsaka beseda 8 Din; n janje naslova aH šifre pa 5 Din. (25)
Gospodična
želi poznanstvo v »vrbo ženitve e starejšim gospodom, kateri ima veeeJje do gostilne. Ločenci izključeni. Samo resne ponudbe na po družni cm »Jutra« v Mariboru pod »Osamljena«.
30966-35
Obrtnik in trgovec
mora poznati obrtni zakon. 15 Din 230 strani. Zore, Ljubljana, Gledališka 12.
20036-30
Razno
Vsaka beseda 1 Din; za dajanje naslova ali za Šifro p« 5 Din. (37)
Drva In premog
pri
rv. SCHTJMl
Dolenjska cesta Telefon št. 2951
Vse, kar želite,
dobite v »Jutrovem«
msiptp offlnsnlku
OFICIRSKU MENAŽU
daje pod zak up
od 1. septembra tek. godine 3-ci vazdu-hoplovni puk. Uslovi se mogu dobiti kod Uprave doma na aerodromu u Skop-lju po ceni od 10. Din. 8361
Mi vam pomagamo
Poizkusite kremo za zobe, toda samo pravo svetovno znamko
BCTOT
MILO ZA ZOBE
praktično je, ker je v nezlomljivi škatlici, in ekonomično.
čitajte tedensko revijo »ŽIVLJENJE IN SVET"
Reprezentančno
stanovanje
v prvem nadstropju palače v centru Ljubljane, pet lepih velikih sob in dva kabineta z vsem kom-fortom in pritiklinami na razpolago za 1. avgust. Del stanovanja se lahko uporabi za pisarne, za zastopstva, eventualno se morejo vsi prostori uporabiti za poslovne prostore primernih podjetij, trgovskih družb aH za kake druge urade. Naslov se izve v oglasnem oddelku »Jutra«. 8212
Zapustil nas je za vedno naš dobri oče, stari oče, tast in stric, gospod
Anton Presker
trgovec, krojaški mojster in posestnik
v sredo, dne 12. t. m. ob 22. uri v 84. letu previden s tolažili sv. vere.
Pogreb dragega pokojnika bo v petek 14. t. m. ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti Sredina 12, na pokopališče k Sv. Križu.

8304
Ljubijana-Graz-New York-Split, dne 13. julija 1933.
Žalujoči ostali
Lrejuje Davorin Kavijea. Izdaja ca Konzorcij »Jutra« Adoit Ribnika*. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezerftek. Za lnaer&tni del le odgovoren Alojz Novak, Vsi s Ljubljani