Helena Janežič STOP , CENZURA! Cenzura in knji žnice 1945-1991 Ljubljana, 2019 2Kazalo Kazalo Priro čnik o cenzuri, necenzurirano Kaj je cenzuraO cenzuri v Sloveniji (Jugoslaviji) 1945–1991 »Č iščenje« ustanov po korakih Seznami prepovedanih knjig Kaj vse se je zna šlo na slovenskem seznamu prepovedanih knjig Skrivnostni D fond v Narodni in univerzitetni knji žnici Kaj se je zgodilo s sumljivimi knjigami, ki so prišle v NUK Kako so prepovedani in neza želeni �ski prihajali v NUK Tiskana produkcija pod budnim o česom par�je Uradne in neuradne prepovedi Prva uradno prepovedana knjiga Slovenija v čeraj, danes in jutri Slovenija 1968, kam? Nekje je lu č Od Triglava do Andov Š e nekaj primerov cenzure O prepovedih in zaplembah periodi čnih �skov Kazenski postopki pro� piscem besedilLiteratura in viri2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 21 22STOP, CENZURA! Cenzura in knjižnice 1945-1991 ISBN 978-961-6551-92-2 (epub) Avtorica: Helena Janežič Oblikovanje predloge: Matej Zorec Tehnično urejanje in prelom: Matej Zorec © Narodna in univerzitetna knjižnica, 2019 Imetnik avtorskih pravic na tem delu je Narodna in univerzitetna knjižnica. To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Crea�ve Commons 2.5 (priznanje avtorstva, nekomercialno, brez predelav). V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku ob priznanju avtorstva delo reproducira�, distribuira�, javno priobčeva� in daja� v najem, vendar samo v nekomercialne namene. Dela nidovoljeno predelova�. Založila: Narodna in univerzitetna knjižnica, 2019 Za knjižnico: Mar�na Rozman Salobir Način dostopa: h�ps://www.nuk.uni-lj.si/zbirke/d-fond1. izdaja Publikacija je brezplačna. Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v LjubljaniCOBISS.SI-ID= 298648320 Priro čnik o cenzuri, necenzurirano Cenzura je stara iznajdba in ima temu primerno dolgo in zanimivo zgodovino. Nosilci dru žbene mo či so v vseh obdobjih zgodovine sku šali nadzira� pretok idej in omeji� vpliv �s�h, ki bi lahko škodile njihovim interesom. Postopkom, ki so jih oblikovali v ta namen, re čemo cenzura. Pred njo tudi slovenski prostor ni bil imun. V rajnki Avstriji so leta 1782 ustanovili poseben cenzurni urad, ki je do leta 1848 deloval v okviru policije in nadzoroval vsa podro čja, povezana s �skom. V letu pomladi narodov so cenzurni urad ukinili, cenzorji in cenzurni seznami pa so ostalivse do propada dr žave in bili še posebej u činkovi� prav ob njenem koncu v času prve svetovne vojne. V Kraljevini SHS oziroma Kraljevini Jugoslaviji so bili seznami prepovedanih �skov objavljeniv Slu žbenih lis�h (uradnih lis�h). Tudi fa šis�čna Italija in nacis� čna Nem čija sta imeli pedantno izdelan sistem cenzure. Z nastankom t. i. nove Jugoslavije in s komunis� čnim prevzemom oblas� pa cenzura uradno ni ve č obstajala. Ne s tem imenom. Drobna knji žica je nastala po istoimenski razstavi, ki je bila na ogled v Narodni in univerzitetni knjižnici (NUK) v Ljubljani in drugih krajih po Sloveniji. Sprehodi se skozi slabih petdeset let slovenske (in jugoslovanske) zgodovine in osvetli delovanje cenzure v obdobju od leta 1945 do slovenske osamosvojitve leta 1991, s poudarkom na knji žnicah. Posledica uradno neobstoje če cenzure je tudi t. i. D fond v NUK-u, kjer so v pe�n š�ridese�h le�h zbrali ve č kot 700 monografij in ve č kot 140 naslovov periodi čnih publikacij. Čas je, da stvari poimenujemo z njihovimi imeni. 3 Kaj je cenzura? Slovar slovenskega knjižnega jezika (SSKJ)2 nam besedo razloži kot uradno pregledovanje javnos� namenjenih del . Cenzura je torej postopek, s katerim uradno nadziramo informacije in podatke, ki se prena šajo preko medijev in so namenjeni javnos� . Namen cenzure je prepreči� objavljanje in razširjanje gradiv, katerih vsebina je v nasprotju z interesi �stega, ki cenzuro izvaja.Kdor nadzoruje preteklost, nadzoruje prihodnost. Kdor nadzoruje sedanjost, nadzoruje preteklost .1 Cenzura obstaja od nekdaj Nosilci dru žbene mo či so v vseh obdobjih zgodovine sku šali nadzira� pretok idej v dru žbi in omeji� vpliv �s�h, ki so potencialno škodljive njihovim interesom. Cenzura so postopki, ki so jih v ta namen oblikovali od an�ke do danes. Že an�čni filozof Platon je v svojem delu Dr žava zapisal, da je treba dela nekaterih avtorjev očis�� vsega �stega, kar ne prispeva krazvoju duhovno močnih in zdravih mladeničev. Predhodna in naknadna cenzura Predhodna ali preven�vna cenzura pomeni vnaprej šnjo kontrolo vsake objave in s tem izklju či mo žnost prodora neza želenih stvaritev v javnost; retroak�vna ali suspenzivna ( represivna ) cenzura pa ugotavlja spornost že objavljenega za nazaj. Po potrebi objavljeno zapleni, kr šitelje pa preganja. Avtocenzura Je kontrola in omejevanje samega sebe pri pisanju javnos� namenjenih del. Cenzurni urad V nekdanjem Avstrijskem cesarstvu je bil leta 1782 ustanovljen Cesarski kraljevi cenzurni in policijski dvorni urad , pred njim pa je delovala Dvorna komisija za knji žno cenzuro . Obstajal je do leta 1848 in nadziral vsa področja, povezana s �skom. V letu pomladi narodov so cenzurni uradukinili, cenzorji in cenzurni seznami pa so ostali vse do propada monarhije in bili še posebej učinkovi� prav ob njenem koncu v času prve svetovnevojne. Index librorum prohibitorum je eden najbolj znanih seznamov prepovedanih (cenzuriranih) knjig. Prvi zametki takšnih uradnih seznamov segajo v pozno 5. sto-letje n. š. , �skani seznami pa so se poja- vili takoj ob prvem zaostrovanju verskih konfliktov v drugem desetletju 16. stoletja.Prvi uradni rimski seznam prepovedanih knjig je izšel leta 1557, triden�nski koncil jepotrdil omiljeno razli čico leta 1564. Zatem je do živel številne pona�se in ponovne izdaje, dokler ga ni dokon čno ukinil pape ž Pavel VI . leta 1966.3 1 Orwell, G. 1984 . Ljubljana: Mladinska knjiga, 1967. 2 Slovar slovenskega knji žnega jezika , www.fran.si, dostop 24. 09. 2018. 3 Vidmar, L. in Svolj šak, S. In vendar so jih brali: prepovedane knjige na Slovenskem v zgodnjem novem veku iz zbirke Narodne in univerzitetne knji žnice = And yet they read them : banned books in Slovenia in the early modern age from the Na�onal and University Library collec�on , Ljubljana: Narodna in univerzitetna knji žnica, 2018. 4 O cenzuri v Sloveniji (Jugoslaviji) 1945 – 1991 Ob koncu druge svetovne vojne je po vzoru Sovjetske zveze5 popolno oblast v Sloveniji (Jugoslaviji) prevzela Komunis�čna par�ja. Z zmago nad fašizmom in nacionalsocializmom maja 1945 se nasilje ni končalo, sledil je le druge vrste totalitarni – komunis�čni – režim. Za komunis�čne režime je značilna poli�čna cenzura, ki uradno sploh ne obstaja. Je netransparentna, njena pravila niso nikjer jasno zapi-sana. Omejitev svobode je speljana mimo ustave in zakonov, včasih celo v nasprotju z njimi. Poteka prikrito in niha od grobih represivnih ukrepov, poli�čnih pri�skov, pa do »mehkejših« metod izključevanja inonemogočanja. Cenzuro v Sloveniji (Jugoslaviji) v času od 1945 do 1991 delimo na dve obdobji: Groba represija in neposredna poli�čna cenzura takoj po komunis�čnem prevzemu oblas� in v času spora z Informbirojem6. Vodil jo je agitprop7. Domišljen sistem preven�vne cenzure po ukinitvi agitpropa leta 1953, ki je trajal vse do konca osemdese�h let prej šnjega stoletja . Vodile so ga ideološke komisije pri CK KPJ8 in �skovni sve� pri SZDL9. Daleč najbolj učinkovita pa je bila vseobsegajoča samocenzura . Ta je bila tako rekoč samoumevna, saj je bila del vsakdanjega miselnega okvira. Postala in ostala je ključen vzvod ohranjanja komunis�čne oblas� inzagotovilo njene dolgotrajne stabilnos�, kar je bil njen glavni namen.[…] vsebina, ki je nasprotna na šemu gledanju na poglavitna življenjska vpra šanja […]4 »Najhuj ši cenzor pisatelja je – avtocenzura . Tista podzavestna, ki se priplazi v pisatelja takrat, kadar vladajo čemu re žimu uspe ustvari� v družbi univerzalni strah. Ta strah je od vekomaj najmo čnejše vezivo slehernega vladajo čega re žima, da ne razpade. Strah, ki rodi strah, da te bo strah. Ta strah po navadi rodi apa�jo. Apa�ja pa pisateljapre žene v du ševno emigracijo. Du ševni zdomec pa ne more bi� dober pisatelj! « Igor Torkar104 SI AS 231, Ministrstvo za prosveto LRS, šk. 37, 3159/4-45 (Iz opomb k seznamu izlo čenih leposlovnih knjig in revij). 5 Sovjetska zveza ali Z veza sovjetskih socialis� čnih republik je obstajala od leta 1922 do leta 1991. Poli� čno ureditev dr žave je narekovala edina priznana poli� čna stranka, Komunis� čna par�ja Sovjetske zveze. 6 Informbiro je kra�ca za Komunis� čni informacijski biro (1947-1955), povezovalno organizacijo vseh komunis� čnih strank in kasneje komunis� čnih dr žav v Evropi. 7 Oddelek za agitacijo in propagando, kraj še agitprop, je bil ustanovljen s strani Centralnega komi- teja komunis� čne par�je Jugoslavije leta 1945 in čeprav ni imel nikakr šnih formalnih pristojnos�, je bil ena naju činkovitej ših cenzurnih slu žb svojega časa. Njegovo glavno poslanstvo je bilo s propagandnimi informacijami podpira� in poveli čeva� dose žke komunis� čne oblas�. 8 Centralni komite komunis� čne par�je Jugoslavije (CK KPJ) je bil najvi šji organ odlo čanja KPJ. 9 Socialis� čna zveza delovnega ljudstva (SZDL) je bila t. i. »prostovoljna demokra� čna fronta vseh delovnih ljudi in ob čanov kot posameznikov in njihovih dru žbenopoli� čnih in drugih interesnih oblik zdru ževanja, z namenom graditve socialis� čne samoupravne dru žbe.« Tam so na šli mesto le preverjeni kadri, ki so se strinjali s socialis� čno ureditvijo. SZDL je v skrbni štvo in nadzor dobila vse glavne medije in imenovala (predlagala) urednike, od osrednjih časopisov do radia in televizije pa tudi zalo žniških hi š. 10 Torkar, I. Moja sre čanja s cenzuro: Cenzura krokarjem odpu šča, slavce pa mu či. Delo , 1998, št. 115, str. 53. 5 Uvod v prvi seznam prepovedanih knjig. »Čiščenje « ustanov po korakih Eden prvih ukrepov po prevzemu oblas� je bilo čiščenje kulturnih ustanov, ki so ga organi osvobodilnega gibanja načrtovali že pred koncem druge svetovne vojne. Aprila 1945 je na osvobojenem ozemlju nastal dokument z naslovom Ureditev poslovanja knjigarn in zalo žništev v prvi dobi po osvoboditvi11, ki predvideva, da bo potrebno » […] vse zaloge knjig na slovenskem ozemlju pregleda� in izlo či� vse one knjige, ki bi ne smele ve č v prodajo. To velja za nekatere slovenske knjige, ki so iz šle po okupaciji in tudi prej, a še prav posebno za vse tuje-jezi čne knjige, ki so bile na slovenskem ozemlju v prodaji in ki so v skladi ščih raznih zalo žništev. Komisija je ocenila, katera dela lahko ostanejo v prostem obtoku in katera je potrebno izloči� iz javnega prometa in omeji� njihovo dostopnost. V Sloveniji je bila akcija čiščenja knjižnic in knjigarn zastavljena zelo na široko. Za njeno izvedbo je bila zadolžena komisija za pregled knjižnic, ki jo je imenoval minister za prosveto v Narodni vladi Slovenije Ferdo Kozak. 20. maja leta 1945 je komisija sporočila založnikom in knjigarnarjem, kakšne omejitve prodaje knjig veljajo do nadaljnjega in nato začela sestavlja�sezname. Izločanje prepovedane literature iz neprodanih zalog v založniških hišah in knjigarnah je bilo opravljeno v nekaj mesecih, pregled knjižnic pa se je zavlekel na nekaj let. Maja 1948 je Ministrstvo za prosveto poročalo zvezni jugoslovanski vladi: » Iz vseh teh ljudskih knji žnic so bile izlo čene v preteklem letu vse ideolo ško slabe in umetni ško manjvredne knjige tako, da odgovarja število vseh knjig tudi številu ideolo ško pozi�vnih in umetni ško kvalitetnih knjig .«12 K temelji� »očiščenos�« je pripomogla tudi izrazito enostranska knjižnaprodukcija in onemogočanje uvoza tuje literature. » Knji žne zaloge so v nekaj le�h dobile popolnoma enozna čni ideolo ški predznak, tako da je postal seznam prepovedanih knjig po uspe šno opravljenem čiščenju pravzaprav brezpredmeten, saj ga ni bilo ve č treba dopolnjeva� .«13 Dokument iz aprila 1945: Ureditev poslovanja knjigarn in zalo žništev v prvi dobi po osvoboditvi.11 SI AS 1643, Predsedstvo Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta, šk. 83, I/2. 12 SI AS 631, Zveza kulturnih organizacij Slovenije, fasc. 1, map. 6, Podatki o ljudsko-prosvetnem delu 5. 13 Gabri č, A.: Cenzura v Sloveniji po drugi svetovni vojni . Od komunis� čnega Index librorum prohibi- torum do ukinitve 'verbalnega delikta' «, Primerjalna knji ževnost , 31, pos. št./2008, str. 67.Začasno so prepovedali prodajo vseh knjig, revij in drugih publikacij v vseh knjigarnah na Slovenskem in imenovali komisijo, ki naj bi v čim kraj šem času pregledala zaloge. 6 Prvi seznam prepovedanih del iz julija 1945 . Prvi popravek seznama iz avgusta 1945 je ukinil prepoved razširjanja del nekaterih avtorjev s prvega seznama, dokončno pa je obveljal tretji seznam, ki ga je Ministrstvo za prosveto razposlalo 6. novembra 1945. Seznami prepovedanih knjig Prvi seznam knjig in revij, ki se trajno ali za časno izločijo iz prometa, je ugledal luč sveta konec julija 1945 in je obsegal osem strani (okoli 200 slovenskih in tujih avtorjev) s priloženimi navodili za uporabo. »[ …] nekatera dela se izlo čajo zaradi profa šis�čne miselnos� pisca, čeprav bi ta iz njegovih starej ših del ne bila še razvidna (Knut Hamsun in dr.), druga pa zaradi vsebine, ki je nasprotna na šemu gledanju na poglavitna življenjska vpra šanja. «14 Na njem so se znašla med drugimi dela Benita Mussolinija, Leona Rupnika, Cirila Žebota, Zorka Simčiča, Tineta Debeljaka, Janeza Jalna, Severina Šalija, Jožeta Dularja, Aleša Ušeničnika ter po-samezni ali celi letniki revij. Ministrstvo ni predpisalo, kaj naj bi z izločenimi deli storile knjigarne in založniške hiše, ljudski glas pa govori o številnih tovornjakih, ki so v �stem času vozili knjige v predelavo v papirnicoVevče. Zelo natančna pa so bila navodila ministrstva knjižnicam, kako naj izločena dela hranijo lo-čeno od ostalega gradiva in komu ga smejo izpo-soja�. »Smejo jih izposoja� le v študijske namene; pri tem se mora interesent izkaza� z dovoljenjemoblas�. Dovoljenje izdaja le šolska ali prosvetna oblast in prosvetni referent sindikata. Izlo čitev ne velja za u čiteljske knji žnice, ker se na čeloma izločujejo knjige le iz takih knji žnic, kjer so knjige dostopne širšim slojem. «15 14 AS 231, Ministrstvo za prosveto LRS, šk. 37, 3159/2-45. 15 AS 231, Ministrstvo za prosveto LRS, šk. 37, 3159/2-45. 7 Kaj vse se je zna šlo na slovenskem seznamu prepovedanih knjig ali t. i. komunis� čnem Index librorum prohibitorum dela fašis�čnih in nacis�čnih ideologov in dela, temelječa na njihovi ideologiji (Mussolini, Steiner …) dela, nastala med le� 1941 in 1945, ki osvetljujejo drugo plat delovanja komunis�čne par�je in par�zanskega gibanja ( Kri mu čencev , V znamenju Osvobodilne fronte , Zbornik zimske pomo či, Črne bukve …) dela nasprotnikov nove oblas� in �s�h, ki so po vojni zapus�li Slovenijo (Ciril Žebot, Tine Debeljak, Mirko Javornik, Stanko Kociper, Vinko Beličič …) dela �s�h, ki so padli v pro�revolucionarnih vojaških enotah, bili ubi� med in po vojni v obračunavanjih nove oblas� s poli�čnimi nasprotniki (Lambert Ehrlich, Narte Velikonja, France Balan�č …) strokovna in znanstvena dela, ki se svetovnonazorsko nagibajo h katolicizmu (Aleš Ušeničnik, Andrej Gosar …) nekatera dela so se na seznamu znašla preprosto zato, ker so izšla v času vojne (Severin Šali, Jože Dular …) Imen piscev se v Sloveniji do padca komunizma ni omenjalo. Njihova dela so v tujini izdajali slovenski emigran�, v domovini pa so bila (če sploh!)dostopna v t. i. »bunkerjih« nekaterih knjižnic. Merilo za to, da se je knjiga uvrs�lana seznam, je bila v ve čini primerov »napa čna« poli� čna opredelitev avtorja oziroma njegovo nestrinjanje z novimi oblastniki. 8 […] kdor opazi v redni postavitvi literaturo, ki bi sodila med D izvode, je dol žan to takoj javi� vodjinabavnega oddelka, ki poskrbi, da se izvod prestavi, listki pa poberejo iz javnih katalogov […]16Skrivnostni D fond v Narodni in univerzitetni knji žnici (NUK) v Ljubljani Narodna in univerzitetna knji žnica je bila ustanovljena oktobra 1945, naslednja desetletja pa je krmarila med veljavno zakonodajo in narodnim poslanstvom zbiranja vse slovenske zapisane dedi ščine. Uradni akt o ustanovitvi NUK 17 je nalagal, naj se »Narodni in univerzitetni knji žnici pošiljajo tudi take knjige in druge �skane stvari, katerih razpe čevanje je iz katerih koli razlogov prepovedano «, 11. člen Zakona o �sku pa je posebej govoril o prepovedih v zvezi s �ski.18 NUK je imel od svoje ustanovitve dalje vsa pravna zagotovila, da lahko zbira tudi �sk slovenske poli�čne emigracije in ostalo »sporno« gradivo.Po zakonu je moralo bi� bibliografsko obdelano (vpisano v Slovenskonacionalno bibliografijo), shranjeno je bilo v posebnih prostorih, ločenood ostalega gradiva, izposoja pa je bila dovoljena le za znanstveno-raziskovalne namene. Leta 1978 je bil D fond tudi uradno ustanovljen. Sistema�čno in po biblio- tekarskih pravilih se je obdelave skrivnega gradiva lo�la Milica Strgar,ki je službo v NUK nastopila hkra� z uradnim nastankom D fonda, na de-lovno mesto pa jo je nastavil RSNZ SRS. 19 Direktorjeva omara je kmalu postala pretesna, zato so zamrežili del skladišča in gradivo na ta način ločili od ostale literature. Fond je še naprej ostajal pod budnim očesom vsakokratnega ravnatelja NUK, v njem pa se je v 45 le�h nabralo nekaj večkot 700 knjig in več kot 140 naslovov serijskih publikacij. Signaturna nalepka gradiva v D fondu se je opazila že od dale č.6. člen Akta o ustanovitvi Narodne in univerzitetne knjižnice. URL DFJ 65 1945 (31. 8.) Zakon o �sku , 11. člen. 16 Postopek pri obdelavi �ska, ozna čenega z D (D-izvod), zapisnik delovne skupine (vodij oddelkov) z dne 9. 4. 1976 (Arhiv NUK). 17 Uradni list SNOS in NVS, št. 46 (24. 10. 1945), uredba št. 328. 18 Uradni list DFJ, št. 65, (31. 8. 1945). 19 Republi ški sekretariat za notranje zadeve Socialis� čne republike Slovenije.Že od leta 1945 je v NUK nastajal tako imenovani D fond (direktorjev fond), ki je bil sprva shranjen v omari v direktorjevi pisarni, klju č, ki je omaro odklepal, pa je imel le direktor. 9 Kaj se je zgodilo s sumljivimi knjigami, ki so pri šle v NUK Prva zapisana pravila o obdelavi prepovedanih �skov so sprejeli leta 1976. 20 Vse do leta 1991 je imel D fond posebna pravila tudi glede dostopnos�. Vsak uporabnik je moralob priporočilnem pismu ustanove še natančno obrazloži� namen pregledovanja.»[…] Če sem hotel pri� do gradiva v rokopisnem oddelku NUK, sem moral pridobi� posebnopriporo čilo, ki mi ga je izdalo Dru štvo slovenskih pisateljev, toda z njim sem pri šel na črno listo obiskovalcev D fonda .«21 Leta 1982 je delo v D fondu prevzela dr. Rozina Švent, ki je zapisala: » S tem sem nehote tudi sama postala 'nadzorovana oseba ', saj so se sprva pogosteje (nekajkrat letno), pro� koncu80. let prej šnjega stoletja pa vse redkeje, pri meni ogla šali razli čni opera�vci RSNZ, ki jih je zanimalo moje delo in kak šno je zanimanje uporabnikov za to literaturo. Na sre čo niso nikoli zahtevali seznama uporabnikov! «22 Sporno gradivo so skrivoma zbirali še v knjižnici Inš�tuta za zgodovino delavskega gibanja (danesInš�tut za novejšo zgodovino), na Teološkifakulte� in v Univerzitetni knjižnici Maribor, kjerso leta 1990 izdali popis prepovedanih knjig v obliki kataloga. Pravila o obdelavi �skov,ozna čenih z D. Naslovnica kataloga prepovedanih �skov v Univerzitetniknji žnici Maribor. 20 Postopek pri obdelavi �ska, ozna čenega z D (D-izvod), zapisnik delovne skupine (vodij oddelkov) z dne 9. 4. 1976 (Arhiv NUK). 21 Pibernik, F. Moja sre čanja s cenzuro: Jeklo na žametu ali kaj vse je bila cenzura . Delo , 1998, št. 121, str. 16. 22 Švent, R. »Narodna in univerzitetna knji žnica – ujetost med veljavno zakonodajo in narodnim poslanstvom «, v: Cenzurirano. Zgodovina cenzure na Slovenskem od 19. stoletja do danes (ur. Mateja Re žek), Nova revija, Ljubljana 2010, str. 251. 10 Kako so prepovedani in neza želeni �ski prihajali v NUK Pri poskusih vnosa tovrstnih �skovin v Jugoslavijo so cariniki gradivo, če so ga odkrili, zaplenili in prenašalce kaznovali. Na državnih mejah zaplenjene �skovine so skladiščili vprostorih RSNZ, kjer so ga skrbno pregledali in prebrali, nato so ga poslali v NUK. Od leta 1962 je nakup potekal preko poobla- ščenega uvoznika: NUK je moral vse do konca osemdese�h let vsako leto naslovi� vlogo naRSNZ, da je le-ta dovolil nakup �skov slovenskepoli�čne emigracije. Nakup je moral nato odo-bri� še Zvezni sekretariat za notranje zadeve,izpeljal pa ga je pooblaščeni uvoznik. Zaradi številnih birokratskih ovir se je NUK posluževal še tretjega načina pridobivanja gradiva: zamenjeval ga je s knjižnicami izven meja Slovenije, zelo pogosto pa so �ski v NUKprišli zaradi ohranjenih osebnih zvez, bodisi pri-jateljskih ali sorodstvenih.Dejavnost slovenske poli� čne emigracije je bila skrbno spremljana, kar je razvidno tudi iz pod črtanih in ozna čenih člankov v tedniku Svobodna Slovenija iz Argen�ne, ki so v NUK prišli z RSNZ.[…] Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani se pošiljajo tudi take knjige in druge �skanestvari, katerih razpečevanje je iz katerih koli razlogov prepovedano. 23 23 Uradni list SNOS in NVS, št. 46 (24. 10. 1945), uredba št. 328.Uradni dogovor med NUK in RSNZ o prevzemu gradiva slovenske poli� čne emigracije. 11 Tiskana produkcija pod budnim o česom par�je Vse prepovedane knjige so izšle v tujini, saj je bilo v Jugoslaviji zaradi predhodne cenzure nemogoče izda� kar koli s sumljivo vsebino. Seznami izleta 1945 so bili le okvirno vodilo, presoja je bila prepuščena »izgrajenos�«�s�h, ki so delali s knjigami. Cenzura je tako z dvoumnimi ali pa ohlapniminavodili trkala na vest čuvarjev knjig: »Knjižničarje prosimo, da nas opo- zore na dela, ki jih v teh seznamih niso na šli, pa bi se morala zaradi vsebine ali pisca izlo či�.«25 Navodila niso bila eksplicitna, od zaposlenih se je pri- čakovalo, da bodo sami od sebe vedeli, kaj se sme hrani� na javnos�dostopnih policah in kaj je potrebno skriva� in zapira� pred nepravimiočmi. Navodila ljudskim knjižničarjem iz leta 1946 predpisujejo, da morajo uslužbenci knjižnice » pregleda� vse knjige in izlo či� one, ki nikakor niso primerne, da bi se izposojale. V ta namen naj po šlje vsaka knji žnica seznam svojih knjig na okro žje. […] Okro žja bodo knji žnicam vrnila sezname knjig, na katerih bo ozna čeno, katere knjige so posebej priporo čljive, katere so dobre in katere so neuporabne. «26 O skrivnem D fondu Narodne in univerzitetne knjižnice je pisala tudi prva uslužbenka, ki je zanj uradno skrbela: » Gradivo, ki smo ga do sedaj zbrali, je obdelano in hranjeno na dva na čina. Predvsem zamejski in izseljenski �sk obdelujemo kot drugo knji žnično gradivo in hranimo v rednih skladi ščih. Zanj ni� ne vodimo posebnega pregleda. Skoraj ves emigrantski in drugisovra žni �sk pa obdelujemo po posebnem postopku in ga hranimo v posebnem skladi šču. V NUK ga poznamo kot D-fond. V njem se je nabiralo tudi nekaj sovra žnega �ska emigrantov drugih jugoslovanskih narodov in nekaj samoupravni Jugoslaviji sovra žnega �ska tujih avtorjev.27 Emigrantski �sk je bil nedvomno pod budnim očesom par�je, o čemerpričajo v arhivih ohranjeni dokumen�, med drugim tudi študija iz junija1975 z naslovom Izkori ščanje �ska slovenske poli� čne emigracije za zgodovinopisje in informiranje javnos� in žigom ZAUPNO. Zaključi se s stavkom, da je poznavanje sovražnika najučinkovitejša obramba. 28Poznavanje sovražnika je očitno našenajučinkovitejše obrambno orožje! 24 24 AS 1589, Centralni komite Zveze komunistov Slovenije, 1945-1990, šk. 2606/6. 25 SI AS 231, Ministrstvo za prosveto LRS, šk. 37, 3159/4-45. 26 Navodila ljudskim knji žničarjem, v: Obzornik , št. 3/4, 1946, str. 176-178. 27 Strgar, M. »Narodna in univerzitetna knji žnica v Ljubljani zbira in hrani tudi �sk s sovra žno vsebino «, v: Knji žnica, letn. 26, št. 3/4, 1982, str. 203-206. 28 AS 1589, Centralni komite Zveze komunistov Slovenije, 1945-1990, šk. 2606/6.Število knjig v t. i. »bunkerjih « knji žnic, kamor so umikali in skrivali prepovedano literaturo, je bilo precej ve čje od števila uradno prepovedanih izdaj. 12 Uradne in neuradne prepovedi V DFJ30, FLRJ31 in SFRJ32 uradna cenzura sicer ni obstajala, kljub temu pa so bile v le�h od 1945 do 1991 v zveznih Uradnih lis�h objavljene prepovedi enajs�h, v Uradnih lis�h SRS33 pa š�rih knjig. Neformalnih prepovedi je bilo precej več kakor uradnih. V praksi je to pomenilo, da publikacija na primer ni dobila dovoljenja ali financ zaizdajo; da je �skarna zavrnila �skanje zaradi »pri�skov od zunaj« ali pa je nenadoma zmanjkalo papirja za �sk; kadri, ki so se ukvarjali s �skom,so bili skrbno preverjeni in nadzorovani, že v kali so zatrli kakršne koli neprave poskuse; neredki pa so bili tudi pri�ski par�jskih veljakov ali orga-nov pregona na avtorje oziroma potencialne izdajatelje. Prva uradno prepovedana knjiga The New Class je prišla izpod peresa Milovana Djilasa , izšla je v New Yorku leta 1957. Djilas je bil eden vodilnih arhitektov jugoslovanskega komunis�čnega sistema, nato pa je postal njegov velik kri�k. V knjigi govori o razvoju novega družbenega razreda, kije nastal v revolucionarnem zanosu ter prikaže v kaj se je razvil s prihodom na oblast. Z objavo v Uradnih lis�h so sledile še prepovedi njegovih naslednjih knjig: Land without jus�ce - 1958, Anatomy of moral – 1961, Conversa�on with Stalin – 1962 …Veliki brat te gleda .29 29 Orwell, G. 1984 . Ljubljana: Mladinska knjiga, 1967. 30 Demokra� čna federa�vna Jugoslavija (DFJ) je naziv za drugo Jugoslavijo, ki je obstajala med 10. avgustom in 29. novembrom 1945. 31 Federa�vna ljudska republika Jugoslavija (FLRJ) je naziv za Jugoslavijo, ki je obstajala med 29. no- vembrom 1945 in 7. aprilom 1963. 32 Socialis� čna federa�vna republika Jugoslavija (SFRJ) je zadnje ime balkanske federacije, ki je ob- stajala do 1992. 33 Uradni list Socialis� čne Republike Slovenije, ene od federa�vnih enot SFRJ. Cenzura je lahko predhodna ali naknadna, lahko pa je tudi formalna (uradna) ali neformalna. 13Uradno prepovedane knjige Milovana Djilasa. Prva uradno prepovedana slovenska knjiga Ciril Žebot (1914 – 1989) Leta 1914 rojeni Maribor čan je leta 1937 pro- moviral na Pravni fakulte� v Ljubljani. Specia-lizacijo iz gospodarskih ved je opravljal v Milanu, v Parizu in na Češkem. Pred drugo svetovno vojno je delal v Delavski zbornici in ljubljanski eno� Narodne banke, od leta 1941 pa je kot do-cent na ljubljanski Pravni fakulte� predaval oprimerjalnih gospodarskih sistemih. Od leta 1937 je bil eden vodij kluba katoli ških študentov Stra ža ter sodelavec Lamberta Ehrlicha. Leta 1943 se je pred gestapom umaknil v Rim, ob koncu vojne pa si je z Miho Krekom pri zaveznikih prizadeval za zasedbo Slovenije. 1947 je emigriral v ZDA, kjer je postal profesor poli� čne ekonomije na Univerzi Georgetown v Washingtonu. Bil je velik zagovornik narodne sprave in neodvisne slovenske dr žave ter eden glavnih ideologov Slo- venskega dr žavnega gibanja. Za razumevanje slovenske sedanjos� innjenih vplivov na prihodnost je potrebno ostro opazova�in sistema� čno presoja�dejanski razvoj iz totalne stalinis� čne diktature v za četni povojni dobi v nove oblike razli čnos� kot dinami čnega okvira za novo rast ustvarjalne in osre čujoče svobode.34 Prepoved Žebotove knjige, objavljena v Uradnem listu SFRJ 27/1967 (21. junij).Prva prepovedana slovenska knjiga je Žebotova Slovenija v čeraj, danes in jutri (Celovec, 1967) 34 Žebot, C. Slovenija v čeraj, danes in jutri . Celovec: samozal., 1967.Žebotova knjiga The economics of compe��ve coexistence: convergence through growth je iz šla v New Yorku že leta 1964, torej tri leta pred prepovedano Slovenijo v čeraj, danes in jutri. Uradno ni do živela prepovedi, kljub temu pa se je zna šla v D fondu NUK, kjer se ji je pridru žila tudi Žebotova uradno prepovedana knjiga. 14 Slovenija 1968, kam? Sledila je prepoved drobne knji žice s pomenljivim naslovom Slovenija 1968 - kam ?, objavljena v Uradnem listu SFRJ dne 10. aprila 1968. Brošuro, ki je izšla leta 1968 v Trstu, je izdala skupina Slovencev v Rimu in se podpisala kot SKUPINA YPSILON SLOVENSKIH AKADEMIKOV. Sestavljali so jo prof. Ivan Rebernik , uslužbenec v knjižnici papeške univerze Gregoriana, Fran ček Križnik, rimski študent, duhovnik in kasnejši urednik ter Roman Žužek, duhovnik. Še preden je bila knjiga na�snjena, so avtorji drug drugemuzaprisegli in podpisali vsak svojo izjavo, da ne bodo nikoli drug drugega izdali, tudi če bi jugoslovanski agen� prišli na sled enemu alidrugemu, tudi če bi ga are�rali, mučili in na koncuubili. 36 Na dvajse�h straneh so analizirali položaj Slovenije v okviru Jugoslavije in ugotavljali, da je »jasno, da predstavlja Jugoslavija Slovencem z gospodarskega stali šča nenehno izgubo eko- nomskih sredstev in prepreko k normalnemu gospodarskemu razvoju. « Knjižica je eno prvih izkazil s prispevkom k slovenskemu nacionalnemu programu in prvi korak k samostojnos� našedržave. Knjiga je že 14. junija 1968 prišla v NUK in takoj dobila signaturo D.Ker nam je bil zaradi posameznikov v Sloveniji, ki razlagajo zakone po svoje, �skv domovini onemogo čen, smo se morali zaenkrat odlo či� za �skanje vzamejstvu .35Prepoved bro šure Slovenija 1968 kam? , objavljena v Uradnem listu SFRJ 14/1968 (10. april). 35 Slovenija 1968, kam? Trst: Skupina Y, 1968. 36 Štefani č, B. Kvas iz nekega kov čka v: Slovenski čas, 97 (2018), str. 16. 15 Nekje je lu č Takoj po izidu, že 10. aprila 1975, je Uradni list SFRJ objavil prepoved vnosa in razširjanja knjige Vinka Beličiča Nekje je lu č. Vinko Beličič (1913-1999) Rodil se je 19. avgusta 1913 v Črnomlju. Leta 1940 je diplomiral iz slavis�ke na Filozofski fakulte�v Ljubljani in bil nato gimnazijski profesor slo-venščine na uršulinski dekliški gimnaziji. Maja 1945 se je pridružil beguncem na Koroško, čez nekaj mesecev pa je prišel v Trst, kjer se je začelo drugo obdobje njegovega življenja. Poučeval je na srednjih šolah v Trstu in sodeloval pri Radiu Trst A, napisal številne pregledne učbenike, predvsem pa pisal in objavljal prozo in poezijo. Dobršen del svoje življenjske zgodbe je upodobil v profesorju Žuniču v noveli Leto odmrznitve (1992). Slovenskim šolam na Tržaškem je z lju-beznijo in predanostjo posve�l dvaintrideset letsvojega življenja in bil med pobudniki kulturnega in društvenega življenja Slovencev na Tržaškem. Zanimiv je podatek, da so mesto v D fondu našle le nekatere Beličičeve knjige ( Dokler je dan – 1958, Nova pesem – 1961, Gmajna – 1961, Prelistavanje poldavnine – 1980, zbornik Sledovi Drage iz leta 1958, kjer je imel Beličič prispevek ter zbornik Stvarnost in svoboda , ki ga je leta 1952 pripravil v Trstu skupaj s Francetom Jezo in Borutom Žerjavom), druge pa so bile del redne postavitve gradiva v NUK ( Ka čurjev rod -1952, Pot iz doline – 1954, Bližine in daljave – 1973 …).Ako namre č dvajset do trideset �so č bratov in sester enega najmanj ših evropskih narodov iz odpora, protesta in straha pred osvoboditelji vse pus� inse umakne v tujino, a �so či drugih, ki ne zmorejo lo čitve ali so že v pas�, sklonijo hrbet in glavo ko pred neurjem, zagrne slavolok zmage senca in ostane na njem. Senca pa spri čuje, da je nekje lu č.37Prepoved Beli čičeve knjige, objavljena v Uradnem listu SFRJ 25/1975 (23. maj). 37 Beli čič, V. Nekje je lu č. Op čine: Tabor, 1975.Avtorjeva opomba na koncu knjige. 16 Od Triglava do Andov Knjiga Janeza Hladnika Od Triglava do Andov je bila prepovedana skoraj takoj po tem, ko je pri- šla iz �skarne v Gorici. Janez Hladnik (1902 – 1965) Rodil se je 22. decembra 1902 v Rovtah, obi- skoval je bogoslovje v Ljubljani in bil leta 1927 posve čen v duhovnika. Kot kaplan je slu žboval v Metliki, Zagrebu in Kostanjevici na Krki, nato je leta 1938 od šel v Argen�no, da bi prevzel skrb za okrog 20.000 slovenskih izseljencev, pove čini Primorcev. Tam so že kmalu do izraza pri šle njegove organizacijske sposobnos� in velikaljubezen do slovenskega naroda. Ko je po kon čani drugi svetovni vojni v begunskih tabori ščih na Koro škem velika mno žica Slovencev čakala na to, katera dr žava jih bo sprejela, je Hladnik napel vse svoje mo či in pri takratnem argen�nskem predsedniku Peronu dosegel sprejem zanje. Do smr� je deloval med Slovenci v Buenos Airesu,zadnja leta kot misijonar v enem najbolj revnih predelov argen�nske prestolnice. Monsinjor Hladnik je bil po besedah sodobnikov mojster pripovedovanja. Njegova zanimiva življenjska zgodba, zapisana v knjigi, pa je do živela prepoved zaradi vloge, ki jo je Hladnik odigral pri argen�nskem sprejetju številne slovenske poli� čne emigracije. Kri� čno se je izrazil tudi do režima v domovini, kamor se je prvi č vrnil na obisk po dvaindvajse�h le�h, leta 1958.[...] Res mi je uspelo in minister javnega zdravstva dr. Ram ón Carillo mi je odprl vrata do Per óna. On sam me je spremil v vladno pala čo 20. novembra 1946 ... Nato me ljubeznivo pozovejo in pred menoj stoji Per ón ves uslu žen in ljubezniv ter pravi: »Že vem, za kaj pridete in vam dam častno besedo: vsi, ka- teri imajo pogoje, ki jih dolo ča ustava, naj pridejo, pa naj jih bo deset �so č ali še več. Takih ljudi mi potrebujemo .«38Prepoved Hladnikove knjige, objavljena v Uradnem listu SFRJ 26/1978 (19. maj). Avtor spominov Janez Hladnik. 38 Hladnik, J. Od Triglava do Andov . Gorica: Gori ška Mohorjeva družba, 1978. 17 Še nekaj primerov cenzure Leta 1966 so bralci Knjige , glasila slovenskih zalo žb, lahko prebrali, da bo prav kmalu na police knjigarn prišla pesniška zbirka Franceta Balan� ča z naslovom Muževna steblika . Izbor je opravil Mitja Blatnik, opremil pa jo je Janez Bernik. Že na�snejo knjigo so umaknili iz �skarne in izvode uničili. K sreči so bili obvezni izvodi že oddani v NUK, ohranjenih in eviden�ranihizvodov je najverjetneje enajst. Romanu Umiranje na obroke je avtor Igor Torkar priložil anketo z vprašanjem Ali so bili na ši lagerski procesi 1948-1952 razpoznavna kopija stalinis� čnih procesov? in odgovore 12 intelektualcev. Ko je bila knjiga že s�skana, je prišla na Cankarjevo založbo zahteva ustanoviteljice založbe Republiške konference SZDL Slovenije, naj se anketa umakne. Avtor in urednik Tone Pavček sta bila zadevi primorana ugodi�. Svojstven, a seveda ne edini primer tovrstne cenzure pa je knjiga Gverilski zdravnik novozelandskega zdravnika Lindsaya Rogersa , ki je kot kirurg od leta 1943 deloval v različnih par�zanskih bolnišnicah. Svoje spomine na vojni čas je popisal v knjigi, kjer ni manjkalo kri�čnih opažanj in ne-strinjanja z razmerami v par�zanstvu. Knjiga je izšla konec petdese�h letprejšnjega stoletja v angleškem in francoskem jeziku, prav kmalu (Borec, 1962) pa je dobila tudi slovenski prevod. V njem je bilo izpuščeno vse, kar bi lahko metalo slabo luč na NOB 39 in par�zansko gibanje. Leta 2018 smo dobili nov, celovit prevod dela, ki ga je opravila Alenka Puhar in spomine opremila še z odličnim uvodom in pojasnili. Tisto, kar je bilo v prvem prevodu cenzurirano, je v sveži izdaji na�snjeno v kurzivi. 39 Narodnoosvobodilni boj. Anketa o Dachauskih procesih, ki je bila objavljena v pona�sih romana. 18 O prepovedih in zaplembah periodi čnih �skov V času od leta 1945 pa do 1990 je bilo v Sloveniji več kot 30 sodnih prepovedi širjenja �ska, v Jugoslavijipa več kot 200. Dokumen�rani so ostali tudi številnineformalni pri�ski na uredništva v najrazličnejšihoblikah, rezultat pa so bile umaknjene ali spreme-njene (že) na�snjene strani časopisov. »Dobro pomnim, kako smo pole� in jeseni leta 1945 kot uredniki Ljudske pravice nosili lomljene strani na cenzurni pregled. Nosili smo jih v poz-nih no čnih urah v hotel Slon, kjer je v drugem nadstropju stoloval 'veliki cenzor ', ki mu bodi ime Falstaf. Vsako no č, neredko do prve zore je trajal cenzurni pregled na ših člankov in prispevkov. Kaj zato, če je Ljudska pravica iz šla popoldan namesto zjutraj !« Bojan Š�h Po sporu z Informbirojem in po par�jskem kon-gresu leta 1952 je do tedaj agitpropovsko vo-dena cenzura prevzela milejše oblike, a le na videz. Zdelo se je, da pri�sk popušča, kmalu paso sledile prepovedi posameznih številk revij in njihove ukinitve, ki so bile najbolj številne v t. i. »jeklenih sedemdese�h«. Aprila 1957 je sodno prepoved doživela prva slo- venska revija Beseda (1951-1957). S tretjo številko, v kateri je bil objavljen odlomek iz romana Lojzeta Kovačiča Zla� poro čnik, je prenehala izhaja�. Pa- radoks je, da so leta 1984 knjigo Sporo čila v spanju – Resni čnost , ki je drugi naslov za Zlatega poro čnika, razglasili za slovensko knjigo leta. Reviji 57 je uspelo prežive� slabe dve le�. Zaradiserije člankov je bil na 9 let zapora obsojen Jo že Pučnik, revijo pa so ukinili.Svoboda je pravica, da pove š ljudem to, česar no čejo sliša�.40 Kazalo revije Beseda.Sporna številka Revije 57 in kazalo. 40 Avtor citata je Georg Orwell, objavljen je bil v izvirnem pred- govoru h knjigi Animal farm (povzeto po: Willison, Ian R.: George Orwell: Some Materials for a Bibliography (1953). 19 Leta 1963 sta bili spreje� novi Ustavi SFR Jugoslavije in SR Slovenije, komunis�čna par�jase je vse bolj ukvarjala z notranjimi in ne več toliko z zunanjimi sovražniki. To se je odražalo v bolj zaostrenem postopanju z drugače mislečimi, vrh pa je doseglo konec šestdese�h in začetkusedemdese�h let. Do leta 1989, ko je bila izdana zadnja prepoved �skane besede, je bilo prepovedanih 31 �skanihstvari in uvedenih 43 kazenskih postopkov pro�piscem ali urednikom. Prepovedani so bili študentski časopisi, glasila z versko vsebino in publikacije informa�vno-pro-pagandnega značaja. Največkrat so bile prepovedane Tribuna (9-krat), Mladina (2-krat) in Katedra (2-krat). Leta 1971 je bila prepovedana prva številka ver-skega glasila Pogovori zaradi objave pesmi Bojna pesem vojaka , ki naj bi smešila načela obrambe domovine. Istega leta je prepoved doživela tretja številka študentskega časopisa Tribuna , ker so po mnenju tožilca v njej objavljena besedila, žaljiva za čast in dobro ime predsednika SFRJ Tita. Naslovnica revije Pogovori in del sporne Bojne pesmi vojaka. Najve č prepovedi v Sloveniji je bilo leta 1971.Včasih mislim, da cena svobode ni toliko ve čna čuječnost kot ve čna umazanost.41 41 Orwell, G. Pot v Wigan . Ljubljana: Študentska zalo žba, 2013. 20 Kazenski postopki pro� piscem besedil Poleg že omenjenega Jožeta Pučnika so bili na zaporne kazni zaradi pisanja člankov obsojeni še drugi avtorji, navajam le nekatere. Februarja 1963 je Klub študentov Prekmurja organiziral tradicionalno brucovanje in ob tem izdal glasilo Bruc . Javno tožilstvo je številko zaradi več spornih besedil prepovedalo in takoj zaseglo 150 od 500 izvodov. Pisci besedil so bili obsojeni na različne zaporne kazni. Branko Šömen na š�ri mesece zapora, po pritožbi so mu kazen spremenili v pogojno na dve le�,Rudi Ringbauer in Feri Žerdin pa na dva meseca, pogojno na eno leto. V drugi polovici sedemdese�h let 20. stoletja so bili sproženi kar trije ka-zenski postopki pro� piscem besedil. Franc Miklav čič je v tržaški reviji Zaliv številka 52/53 pod psevdonimom Jože Galičič objavil članek Poli� čna ali zgodovinska resnica , v kateri je razmišljal o poli�čni kampanji pro� Kocbeku. Zaradi sovražne propagande, storjene s pomočjo pomagačev iz tujine, je bil obsojen na dve le� strogegazapora. Viktor Bla žič je bil obsojen na leto in tri mesece zapora, ker je » deloval pro� ustavni ureditvi, ker je neresni čno ter sovra žno prikazoval dru žbene razmere pri nas, bla�l predsednika Tita in na šo poli� čno neuvr ščenost, napadal poli�ko jugoslovanske vlade glede nacionalnih manj šin v tujini …«42 Po pritožbi na razsodbo zaradi besedil, ki nista nikoli izšli v časopisu, je bil obsojen na dve le� strogega zapora. Prav tako z dvema letoma strogega zapora je bil zaradi sovražne pro- pagande kaznovan kmet z Dolenjske, Franc Luzar , ki je na�pkal š�ri izvode svoje knjige Spomini skriva ča Marka . Dal jo je prebra� svojim otrokom in duhovniku, ki mu je izvod vrnil po poš�. Ker je bilo v vasi več oseb zimenom Franc Luzar, je knjiga prišla v napačne roke. Ne strinjam se s tvojim stališčem, vendar bom do smr� braniltvojo pravico, da ga pove š.43 2142Horvat, M. Prepoved razširjanja �skane besede v Sloveniji 1945-1990: diplomska naloga . Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede, 1995, str. 30. 43 François-Marie Arouet, francoski razsvetljeni pisatelj, esejist in filozof, bolj znan pod psevdonimom Voltaire. Literatura in viri Monografije: BELIČIČ, V. Nekje je luč . Opčine: Tabor, 1975. BOLKO, A. Kratek pregled povojne cenzure na Slovenskem po 2. svetovni vojni: diplomsko delo . Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za primerjalno književnost in literarno teorijo, Oddelek za slovenis�ko, 2014. CENZURIRANO: zgodovina cenzure na Slovenskem od 19. stoletja do danes . Ljubljana: Nova revija, 2010. HLADNIK, J. Od Triglava do Andov . Gorica: Goriška Mohorjeva družba, 1978. HORVAT, M. Prepoved razširjanja �skane besede v Sloveniji 1945-1990:diplomska naloga . Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede, 1995. JANČAR, D. Spro�: eseji in članki . Trst: Založništvo tržaškega �ska, 1984. KODRIČ-DAČIĆ, E. Jaz, Cerberus [ali] Cenzura v knjižnicah: razstavni katalog . Ljubljana: Narodna in univerzitetna knjižnica, 1996. ORWEL, G. 1984. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1967. ORWEL, G. Pot v Wigan . Ljubljana: Študentska založba, 2013. ROGERS, L. Par�zanski kirurg . Ljubljana: Cankarjeva založba, 2018. SLOVENIJA 1968, KAM? Trst: Skupina Ypsilon, 1968. TEMNA STRAN MESECA: kratka zgodovina totalitarizma v Sloveniji 1945-1990, razstava v Muzeju novejše zgodovine, od 26. novembra 1998 do 31. januarja . Ljubljana: Muzej novejše zgodovine, 1998. TORKAR, I. Umiranje na obroke . Ljubljana: Cankarjeva založba, 1988. ŽEBOT, C. Slovenija včeraj, danes, jutri . Celovec: samozal., 1967. Članki: BRATOŽ, I. Z ognjem nad knjige: večna moda prepovedovanja knjig. Delo, Književni lis� , 44/2002, št. 16, str. 15. DOVIĆ, M. Literatura in cenzura, resnica in strah. Primerjalna književnost , 31/2008, pos. št., str. 1-7, 159-165. DOVIĆ, M. Totalitarna in post- totalitarna cenzura: od trde k mehki. Primerjalna književnost , 31/2008, pos. št., str. 9-20, 167-178. GABRIČ, A. Cenzura v Sloveniji po drugi svetovni vojni: od komunističnega Index librorum prohibitorum do ukinitve verbalnega. Primerjalna knji- ževnost , 31/2008, pos. št., str. 63-77, 221-236. GABRIČ, A. Lov na čarovnice: po vojni so se med prepovedanimi knjigami znašla celo dela Janeza Jalna, Andreja Gida in Benita Mussolinija. Mladina , 1990, št. 27, str. 28-29. GABRIČ, A. Odnos oblas� do kulturne ustvarjalnos� slovenske emigracije.Prispevki za novejšo zgodovino , 43/2003, št. 2, str. 105-113. KAVČIČ, V. Moja srečanja s cenzuro (9): Cenzura danes. Delo , 40/1998, št. 139, str. 53.MORAVEC, D. Moja srečanja s cenzuro (2): »In cenzor bil je - kranjski janzenist«. Delo , 40/1998, št. 94, str. 16. NAVODILA LJUDSKIM KNJIŽNIČARJEM. Obzornik , 1946, št. 3/4, str. 176-178. PAHOR, B. Moja srečanja s cenzuro (1): Cenzorji 20. Stoletja, tržaška glosa. Delo , 40/1998, št. 88, str. 53. PAVČEK, T. Moja srečanja s cenzuro (8): Tudi brez cenzure so s cenzuro težave. Delo , 40/1998, št. 133, str. 53. PIBERNIK, F. Moja srečanja s cenzuro (6): Jeklo na žametu ali kaj vse je bila cenzura. Delo , 40/1998, št. 121, str. 16. POLAJNAR, J., ZAJC, M. K zgodovini cenzure na Slovenskem. Medijska preža , 2007, 29/30, str. 16-17. PUHAR, A. Moja srečanja s cenzuro (4): Vse je pribito k tlom, le duh je prost (?!). Delo , 40/1998, št. 109, str. 16. STRGAR, M. Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani zbira in hrani tudi �sks sovražno vsebino. Knjižnica , 26/1982, št. 3/4, str. 203-206. STRGAR, M. Slovenski �sk v begunskih taboriščih v Avstriji in Italiji. Knjižnica , 28/1984, št. 3/4, str. 243-248. ŠKERL, A. Moja srečanja s cenzuro (3): Te igrice “rinčke talat” še danes ne razumem. Delo , 40/1998, št. 103, str. 14. ŠTEFANIČ, B. Kvas iz nekega kovčka. Slovenski čas , 2018, št. 97, str. 16. ŠVENT, R. Prepovedani �ski v Narodni in univerzitetni knjižnici. Knjižnica , 41/ 1997, št. 1, str. 137-141. TAUFER, V. Moja srečanja s cenzuro (7): Ne Sibirija, ampak močvirje. Delo , 40/1998, št. 127, str. 16. TORKAR, I. Moja srečanja s cenzuro (5): Cenzura krokarjem odpušča, slavce pa muči. Delo , 40/1998, št. 115, str. 53. Viri: Arhiv NUK, Beležka o dogovoru, 29. 5. 1968. ARS AS 1643, Predsedstvo Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta, šk. 83, I/2. ARS AS 231, Ministrstvo za prosveto Ljudske republike Slovenije, šk. 37, 3159/2-45. AS 1589/4, Informacija-izkoriščanje �ska slovenske poli�čne emigracije zazgodovinopisje in informiranje javnos�-junij 1975. Uradni list SFRJ, 1968, št. 14. Uradni list SFRJ, 1967, št. 27. Uradni list SFRJ, 1975, št. 25. Uradni list SFRJ, 1978, št. 26. Uradni list DFJ, 1945, št. 65. Uradni list SNOS in NVS, 1945, št. 46. 22