OOf¥* •» « DANES NA JESENICE! eL A S I u--ro XIII., LO SOCIALISTI ŠT. 30 - CENA 10 DIN ČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI ZA GORENJSKO SREDA, 9. MARCA 1960 Zaključni računi ^Prejemanje zaključnih računov, ' >e v teh dneh pred kolektivi ^Podarskih organizacij, je zelo f^embna gospodarsko-politična m na osnovi sklepnih raču-Za preteklo poslovno leto p0^ namreč delavci pregledali °5ezene proizvodne uspehe, plod-r^ff SiV0,C Z0SPGdarske politike in nv ^ani Pr*&osP°dar)ena sred- SpT ion ( "Ujemanju zaključr dajejo letos se večji h raču- --/-/~ .u« « u^ji pomen t at?ra važna dejstva. Na pr-"* mestu velja poudariti, da *Podarske organizacije razpolagi0 s pomembnim delom druž-dohodka (v povprečju f0 odstotkov). Ob tem se ob Htno razširilo ekonomsko *^.°rje delovnih kolektivov: za-' Jo presojati gospodarstvo, po-jjj cz*ie probleme itd. vse bolj 5no in vsc bolj perspek-inH°: ^c^avc' prihajajo do spo-n1<*, da so s tolikšnim deležem *°J!lčni učinek le, če ne bodo demonstracija kopice številk, , ^foi> itj} ampak priložnost, ob r[ delovni kolektivi skrbno lc realne proizvajalne možati L: -i ■ • ■ I imajo m ugotove, v Yf,Jni meri so takšne možnosti ifL?lr.ah- Ob tem pa se morajo tifa fCt pogovoriti tudi o opera- tg"' %ospodarski politiki, ki jim |j* podjetju v prihodnje poma- da bodo obstoječe proizva- ■ rnožnosti bolje izkoristili ali Pa ■F tudi povečali " je že drugo pomembno Pa ^aW/0) fc, (,đ morajo napraviti ikl°^nl kolektivi ob sprejemanju ' U^'J* raču-nov: določiti morajo, ir(j lc namene naj se porabijo kliL??a> ^' 1^ le kolektiv v pre >«. poslovnnem razdobju ki jih je po • v.."Vl' s skupnostjo r1 čistega dohodka. u Prt- delitvi dobil '-■ je*j-j*^° naj v posameznih pod-fj j r"zdele lani prigospodarjena o tem ni m ne more h^n°henih šablon. Res pa je, da ° delovni kolektivi najbolj bf^trn° razporedili sredstva, če ht ° nuiprcj ugotovili vse potre-kp^ Potem pa razglabljali, kako P0 * ltl razpoložljiva sredstva. UV)%eni razumljivo je, da kolek-tem ne smejo več rajprav-t'Vp x v*dika enoletne perspeh-J>nj-a'' z vidika trenutnih potre'' N Kk kplletia- Presoditi bodo j ittl-ne perspektive imaio orali, doto* i>'l Proizvodni postopki, kakvie 'o > !niA Panoga, kakšni izgUai fiiho-ve proizvode nt doma-pt na tujem trRu, kakšna je Pnf^ktiva v komun:, kakšne so glede PnJ7r""'-i *** in Cf't"'.a standarda delavcev in m porabo n.i tnnon in /c bodo potem lahko odločil, ■ 'dočeno razdelite 'fed *tev. Seminar n% gimnazij Jr>iz ITnnazijJ v Kranju so op i^.. "rali IdeoloSko-politićnl ln»r- l'r,d,l,,»i 5 plenuma Občinskega sindikalnega sveta Kranj Le z združevanjem sredstev Iso možno dograditi v$e potrebne objekte Kranj, 7. marca — V Kranju je bil danes osmi razširjeni plenum Občinskega sindikalnega sveta, ki so se ga udeležili tudi predsedniki sindikalnih podružnic. Najprej je načelnik oddelka za gospodarstvo Občinskega ljudskega odbora Kranj razložil osnovne značilnosti predloga družbenega plana za leto 1960. V razpravi so se prisotni zanimali, kdaj bodo pričeli z gradnjo objektov, ki so bili po rezultatih lanske ankete, na prvem mestu. Tovariš Jože Benčič je povedal, da bodo letos pričeli z gradnjo zobne ambulante, šole na Planini, oskrbovalnega centra, nove porodnišnice in opremili obrat družbene prehrane v Sindikalnem domu. Za vse to pa bo potrebno okoli 140 milijonov dinarjev, ki naj bi jih dobili z združevanjem prostih sredstev gospodarskih organizacij. Predstavniki manjših podjetij so se zanimali predvsem za ugodnosti nakupa oziroma kreditiranja gradnje stanovanj. Stanovanjski problem je namreč pri njih zelo pereč, brez stanovanja pa ne morejo dobiti delovne sile. Razen tega so v razpravi nekateri vpraševali, kako je z gradnjo mostu čez Kokro, ker bo viseči most kmalu povsem neuporaben. V drugi točki dnevnega reda je tovariš Boris Krvštufek raz- r Na IV. kongresu SZDLJ nas bodo zastopali Na minulih občinskih konferencah Socialistične zveze delovnega ljudstva na Gorenjskem so bili za delegate na V. kongresu SZDL Jugoslavije, ki se bo pričel dne 18. aprila v Beogradu, izvoljeni naslednji delegati: Bled: MARIJA STARE; Bohinj: JOŽE BURJA; Jesenice: STANE KAVClC, ROMAN TRZAN, LEOPOLD LAMOV-ŠEK; Kranj: dr. ANTON VRATUŠA, JAKOB ŽEN, SILVO HRAST, LOJZKA HRAST, STANE BOZlC; Radovljica: VLADIMIR PAV-SIC - MATEJ BOR: Škofja Loka: FRANC KRIŽAJ; Tržič: TOMAŽ AHACIC; Železniki: LOVRO GAJGAR; Žiri: FELIKS MRAVLJE. J Nesorazmerje V ponedeljek popoldne je bil na Jesenicah skupni posvet članov vseh svetov pri Občinskem ljudskem odboru. Razpravljali so o osnutku letošnjega družbenega načrta jeseniške občine V prihodnjih dneh bodo o njem razpravljale še nekatere komisije in volivci na svojih zborih, ob koncu meseca pa bo o njem sklepal občinski ljudski odbor. Predlog letošnjega družbenega načrta jeseniške občine predvideva povečanje brutto proizvodnje za 7 odstotkov in je predvidena na skoraj 40 milijard dinarjev. Narodni dohodek se bo povečal za skoraj 9 odstotkov. Hkrati določa družbeni načrt nad 42 odstotkov več investicij kot lani. Skupno bodo letos porabili za investicije 3691 milijonov dinarjev. Gospodarske investicije povečujejo za nekaj nad 58 odstotkov, medtem ko negospodarske le za 17 odstotkov. Člani svetov so dali na predlog nekaj pomislekov in pripomb, zlasti na razmerje med gospodarskimi in negospodarskimi investicijami, na vprašanje razvoja obrti, trgovine in turizma. Na torkovi seji je svet za družbeni plan in finance ponovno razpravljal o predlogih in jih skušal vskladiti. -k Povečan naskok Delovni kolektiv jeseniške železarne je v februarju dosegel skoraj 21.059 ton blagovne proizvodnje in s tem prekoračil mesečno obveznost za 7 %. Plan skupne proizvodnje je dosegel s 106.2% in tako povečal naskok, ki ga je ustvaril v januarju. Skupno je v januarju in fehru-arju proizvedel za 5 % več blaga kot je bilo s planom določeno. Letošnji družbeni načrt jeseniške železarne predvideva za skoraj 7 % večjo bruto proizvodnjo, kot jo je kolektiv dosegel lani, ko je proizvedel približno 898.677 ton blaga. Po prvih dveh mesecih sodeč, bo kolektiv izpolnil letno obveznost. ložil prisotnim, kako nameravajo v Iskri v Kranju zaposliti žene in invalide; gre namreč za skrajšani delovni čas. Mnogo žena hi se namreč rado zaposlilo, vendar zaradi otrok in dela doma ne morejo delati 8 ur na dan. Na plenumu so zato sklenili da bodo priporočili vsem gospodarskim organizacijam, naj proučijo možnost zaposlovanja ljudi s skrajšanim delovnim časom. To velja predvsem za žene — matere in za delovne invalide. N. P. DANES POPOLDNE OB ŠTIRIH SE BO V GLEDALIŠČU TONETA CUFARJA NA JESENICAH ZAVRTEL BOBEN SREČE ZA NAŠE NAROČNIKE. ZA PRIJETNO RAZPOLOŽENJE MED ŽREBANJEM BODO POSKRBELI GORENJSKI HUMORISTI: OCA IZ KRANA, LIPE REVŠE IN FRENK TER GREGA. ZA LETOŠNJE NAGRADNO ŽREBANJE SMO PRIPRAVILI NAROČNIKOM NASLEDNJE NAGRADE: 1. moped Colibri, 2. žensko športno kolo. 3.-5. radio aparati Vesna, 6.-8. prešite odeje (Odeja Škofja Loka), 9. volnena ženska obleka (Špik Kranj), 10. tona premoga (Kurivo Kranj), 11. do 13. stenske ure (Iskra Kranj), 14. gumirana ležalna blazina (Sava Kranj), 15. blago za žensko obleko (Induplati Jarše), 16. garnitura posteljnih vzmeti (Železarn? Jesenice), 17. ženski čevlji (-Storžič« Visoko), 18. čevlji (Planika Kranj), 19. prvovrstna velika koža za aktovko ali torbice (Tovarna usnja Kamnik), 20. podplatno usnje Standard Kranj), 21.—22. blago za ženski obleki. 23.-24. blago za pidžami, 25.-26. blago za jutranji halji (Tiska-nina Kranj), 27.-29 blago za spodnje perilo (Inteks Kranj), 30. blago (Kokra Kranj), 31. moška srajca (Trgovina Pri Kranjcu. Kranj). 32. umetno kovaško okovje za knjižno polico (UKO Kropa), 33. 2 kg volne (Predilnica Naklo), 34.-35. po 6 kruvat najnovejših vzorcev (Svilanit Kamnik), 36.-37. dva gumi plašča in dve zračnici za kolesa (Sava Kranj). 38.-29. vreča cementa (Kranjsko gradbeno podjetje), 40. 2 kub. metra žamanja (Projekt Kranj), 11. garnitura orodja (Tovarna kovanega orodja Kamnik), 42. damska torbica in par rokavic (Moda Kranj), 43. sanke (Oferema Kranj), 44. 7 dni brezplačnega bivanja v Park hotelu Bled (Park hotel Bled), 45. 5 dni bivanja v Toplicah Bled (Toplice Bled), 16. 5 dni bivanja v hotelu Jelovica Bled (Jelovica Bled), 47. darilo Žage Britof; 48.-49. hladna ondulacija (Brivsko-frizerski salon Kranj) in grelec (Sava Kranj), 50. pleskanje ene garniture kuhinjske opreme (Pleskarstvo Kranj), 51. gajbica jabolk (Sadje Kranj), 52.-54. planinski klobuki (Šešir Škofja Loka), 55. dve kravati, 56. par ženskih nylon nogavic in gamaše (Elita Kranj). 57. klubska mizica (LIP Cešnjica), 58. dve mizarski dleti (Tovarna kos in srpov Tržič), 59. umetniška slika (Knjigarna Simon Jenko, Kranj), 60.—64. po 5 kg žičnikov (Železarna Jesenice), 65. okovje za smuči (Plamen Kropa), 66.-67. po dve steklenici olja (Oljarica Britof), 68.-69. po 5 steklenic vina, 70. steklenica likerja in steklenica malinovca (Vino Kranj), 71. steklenica likerja in steklenica vina (Restavracija ►►Iskra« Kranj), 72. ogledalo (Steklarstvo Kranj), 73. velik-«, mlečna lešnikova čokolada (Gorenjska tovarna čokolade Lesce), 74. salama (Mestna klavnica Kranj), 75. kolobar sira (lekarna Kranj), 76. torta (Mestna slaščičarna Kranj), 77. steklenica vermuta (Potrošnik Kranj), 78. blazina za stol (Tapetništvo Kranj), 79.—90. celoletna naročnina na »Glas Gorenjske* in od 90.—100. knjižne nagrade. S plenuma O K LMS Kranj Mlade je treba upoštevati Včeraj dopoldne je bil v dvorani zbora proizvajalcev na OLO Kranj plenum OK LMS Kranj. Plenuma se je od gostov udeležil tudi predsednik delavske komisije pri CK LMS tovariš Janez Marinšek. r-> Priprave na družbeni plan v radovljiški občini 25 mililonov dinarjev za izgradnlo kmetijskega posestva Polite l_ rieaeimi nameravajo \& Dr ' Sluša I olji so zc poslušali o R(, v,,nJ;i statuta I * M in /.K. ne t8P°darskih problemih komu-litjjjj r ° notranji in zuminji po- Na vprašanjn, ki jih je na-ie uredništvo pripravilo pred ■ lin■ji-uiMiijem občinskih družbenih planov za vse predsednike občinskih ljudskih odborov, je tokrat odgovoril pred- Krdnik Občlnskeft ljudskega odbora Radovljica Jakob ERŽEN. -V kakšni fazi je, tovariš predsednik, priprava plana v vaši občini?- »Priprave so \ zaključni faci, Predvidevamo, da bo ljudski odbnr o planu sklepal že na seji 25. marca. Sveti so o predlogu že razpraviia'i. ker pa se Iz dneva v din pojavljajo novi prob'emi, sveli pO potrebi še vedno zasedajo. Zbori volivcev bođo 15. in '<;. marca. Sveti '<» razpravljali tudi >e o predlogu proračuna, vendar so postavili ver je zahteve, kot so naše proračunske možnosti /;< leto 1960, zato bodo morali svoje predloge • \ klajevatl / razpoložljivimi proračunskimi sredstvi.« ■ In kaj je v predlogu za leto 1960 najbistvenejše?« • Predvsem moram na pr- vem mestu poudariti gradnjo komunalnih objektov. Ra/en tega predvideva predlog plana za leto 1960 precejšnje gospodarske investicije, predvsem za izgradnjo Kmetijskega posestva Poljče in za rekonstrukcijo opekarne za Radovljico in Jesenice, zato bo z investicijami sodelovala tudi jeseniška obfina. Po predlogi! bo naša občina investirala v izgradnjo togt posestva 25 milijonov dinarjev, približno isto vsoto pa tudi v celotno rekonstrukcijo opekarne v Dvorski vasi, ki je /e zelo zastarela, ki pa bo po predvidevanjih potem lahko krila vse potrebe Radovljice in Jesenic po opeki. Predlog plana predvideva tudi precejšnja sredstv i H modernizacijo trgovskih lokalov v občini in z« gradnjo novih lokalov. TrgOVtke kapacitete so namreč v r.idov Ijiški občini zelo šibke, na en trgovski lokal pride okoli 600 prebivalcev. Pripravi jamo pa tudi načrte za. adaptacijo Grajskega dvora.« -t Po kratkem poročilu o pripravah na volitve v organe delavskega samoupravljanja, ki ga je prebral Igor Janhar, se je razvila zelo živahna razprava. V njej so mnogi govorniki omenili predvsem dve slabosti, in sicer premalo zanimanja vodstev podjetij za delo mladine in neaktivnost nekaterih tovarniških mladinskih organizacij. EDVARD MIKIC je povedal, da se je v Skofji Loki zgodil primer, da je bilo povabljenih na skupno posvetovanje, kjer so govorili o delu mladinske organizacije, 40 predsednikov DS, UO in svetovanje pa so na žalost prišli samo trije. Tov. VIDO JAPELJ iz Škofje Loke je dejal, da v nekaterih podjetjih na Gorenjskem nočejo razumeti, da tudi mladi lahko prav tako aktivno sodelujejo v organih delavskega samo-moupravljanja. JANEZ ČUDEN z Jesenic je govoril, da je treba mlade ljudi predlagati tudi v obratne delavske svete, kot se je to zgodil v jeseniški Železarni kjer so izvolili 25 mladincev. Poudaril pa je tudi, da srednje strokovne šole posredujejo premalo snovi o delu organov samoupravljanja. Dotaknil sindikalnih podružnic. Na to po-pa se je tudi nagrajevanja kjer je povedal, da so v jeseniški Železarni še vedno primeri, ko se pri delu ocenjuje človeka ne pa delovno mesto. DRAGIŠA MR-KAlC iz Kranja je med drugim poudaril tudi to, da so nekateri profesorji na šolah še premalo seznanjeni z našo družbeno ureditvijo in so prav zaradi tega njihova predavanja včasih zelo toga. MARJAN ANTONIC z Jesenic pa je govoril o zelo težkih delovnih in življenjskih pogojih mladih delavcev v gradbeništvu na Jesenicah. MARJAN PENES iz Kranja pa je dejal, da je treba v organe delavskega samoupravljanja vključiti tudi žensko mladino. Na plenumu je bil za novega sekretarja OK LMS Kranj izvoljen IGOR JANHAR. M. 1. J Cez 14 dni bodo v dolini pod Po icamj na i'.'n m skakalnici ob srebrnem jubileju Planice smučarski poleti, kjer bodo nastopili vsi svetovno znani skakalci. Sreda, fl. marca 10 Te dni po svetu EKSPLOZIJA V HAVANI Konec prejšnjega tedna je v hnvanskem pristanišču na Kubi prišlo do hude eksplozije, ki je terjala skoraj 100 smrtnih žrtev. Do eksplozije je prišlo, ko so s francoske tovorne ladje izgovarjali orožje in strelivo. Kubanski predstavniki so izrazili mnenje, da gre za pripravljeno sabotažo, ki naj bi preprečila tuje dobave vojaškega materiala kubanski vladi. Ob hudi nesreči je predsednik republike Tito poslal predsedniku republike Kube sc-žalno brzojavko. IZJAVA FERHATA ABASA Predsednik začasne alžirske vlade Ferhat Abas je v zvezi z de Gaullovimi izjavami od zadnjem obisku v Alžiriji dejal, da pomenijo korak nazaj. S svojimi izjavami je francoski ministrski predsednik objavil Alžircem totalno vojno. Zato za alžirsko osvobodilno gibanje ni druge izbire, kot oborožen boj, dokler se ne zagotovi alžirskemu ljudstvu pravica do samoodločbe. IZBRUH VULKANA V razrušenem Agadirju v Maroku so še vedno na delu reševalne ekipe, čeprav obstaja velika -nevarnost okužb. Agadir je pred dnevi znova obiskal maroški kralj Mohamed V. Ob tej priliki je izjavil, da je vlada že določila 100 milijonov dolarjev z« zgraditev novega Agadirja in da upa, da bodo dograditev prvega dela mesta slovesno proslavili 2. marca 1961. leta, to je ob obletnici maroške neodvisnosti. V ponedeljek se je približno 3 km od obale pri Agadirju dvignil velikanski oblak dima, morje pa je začelo vreti. Sklepajo, da je prišlo do izbruha podmorskega vulkana. Vulkan je izbruhnil zaradi premikov morskega dna ob potresu. VSE PO STAREM Nedeljske volitve na Koroškem niso prinesle nobenih sprememb v razmerju političnih sil v pokrajinski skupščini. Socialisti so obdržali isto število mandatov kot doslej, prav tako tudi ljudska stranka ni mogla dobiti odločujočega trinajstega mandata, marveč je celo izgubila nekaj glasov. Udeležba na volitvah je bila zelo pičla, saj je volilo le 8(5.9 % volivcev. IZ NAŠIH KRAJEV r NAŠ RAZGOVOR RAZŠIRJENI PLENUM LM V petek, 4. februarja, je bil na občinskem komiteju v Škofji Loki razširjeni planum Ljudske mladine, na katerem so razpravljali o vključevanju mladine v delavsko in družbeno uprav 'janje. Plenuma so se udeležili vsi člani občinskega komiteja. Slaba udeležba je bila s strani članov sindikalnih podružnic — od 30 povabljenih so na plenum prišli le trije. V aprilu in maju letos bodo volitve v delavske svete. Na plenumu so ugotovili, da je bilo doslej v delavskih svetih in družbenem upravljanju zelo malo mladih ljudi. To pomanjkljivost morajo v prihodnje vsekakor odpraviti. V jeseni bodo organizirali seminar za mlade ljudi in si tako zagotovili kader. V prihodnje naj bi člani mladinske organizacije vnesli v svoj program dela tudi razgovore s političnimi delavci in drugimi člani kolektiva v podjetju. V. R. VEČERNA PREDAVANJA Kranj Planinsko društvo je za Kranjčane pripravilo ciklus zanimivih predavanj. Ljudje jih kaj radi obiskujejo. Minuli teden je bilo na sporedu že drugo predavanje te vrste pod naslovom »-V stenah Mont Blanca«. Ob številnih barvnih diapozitivih je predaval Ciril Debeljak, član jugoslovanske himalajske odprave iz Celja. — Vsako sredo pa je na Srednji tehniški tekstilni šoli predavanje v okviru kranjske Delavske univerze. Zadnje predavanje je vodil profesor Bohanc, in sicer o književnosti v azijskih deželah. USTANOVNI OBČNI ZBOR LT Tržič V soboto, 5. marca zvečer, je bil v Mladinskem domu v Tržiču ustanovni občni zbor občinskega odbora Ljudske tehnike Tržič. — Na zboru so poudarili potrebo po ustanovitvi organa, ki bo skrbel za splošno tehnično izobraževanje in specializacijo, posebno na tistih področjih, ki so za posamezna podjetja in ustanove najvažnejša. Sprejeli so sklep o ustanovitvi komisije za delo LT v industriji. Le-ta bo imela svoje strokovne komisije za posamezne industrijske panoge. Vso skrb bodo posvečali racionalizatorstvu. novatorstvu in izumiteljstvu. — Bolj kot doslej morajo skrbeti za razvoj in mehanizacijo kme- r VI VPRiSlJErE - Ml ODGOVARJAMO Številni bralci »Glasa Gorenjske« so nam v zadnjih dneh v svojih pismih redakciji, predlagali, naj uvedemo posebno rubriko, v kateri bi jim odgovarjali na najrazličnejša vprašanja. Ker tudi mi menimo, da bi s tako rubriko časopis lahko precej popestrili, obenem pa navezali tesnejše stike z našimi bralci, bomo odslej vsak teden v sredah odgovarjali na Vaša vprašanja v rubriki »Vi vprašujete, mi odgovarjamo«. Seveda brez Vašega aktivnega sodelovanja ne bo šlo, zato Vas pozivamo, da nam vprašanja v kar največjem številu pošiljate. Danes že odgovarjamo na dvoje vprašanj, ki nam jih je poslal naš dopisnik Janez Florjančič z Bleda. — Takole nam piše: Prav bi bilo, da bi v Vašem časopisu začeli objavljati odgovore na vprašanja, ki Vam jih pošiljajo Vaši bralci. Mene zanima, za koliko se je zvišalo število bralcev oziroma naročnikov »Glasa Gorenjske* po Novem letu, ko je začel izhajati trikrat na teden in kako potekajo ter kakšen namen imajo novinarski večeri, kakršnega ste letos priredili na Senturški gori. 1. Konec leta 1959 je »Glas Gorenjske« izhajal v nakladi 12.550 izvodov, od tega je bilo naročnikov 10.670. Po Novem letu, ko smo začeli izhajati trikrat tedensko, pa so se iz dneva v dan prijavljali številni novi naročniki, vzporedno s tem pa smo seveda dobili tudi nekaj odpovedi. Konec meseca februarja smo že izhajali v nakladi 13.270 izvodov, število naročnikov pa je poraslo na 11.231. 2. »Novinarski večer« bi z drugo besedo lahko imenovali tudi »ustni časopis«. Tu se prebivalcem kraja, ki ga obiščemo, predstavijo vsi sodelavci in dopisniki našega lista s članki, vestmi, reportažami in komentarji z njihovega področja, vmes pa nanizajo še nekaj komentarjev in člankov iz notranjega in zunanje-političnega življenja, vse skupaj pa povežejo z glasbo in prijetnimi dovtipi, katerih avtor ie znani kranjski humorist Lipe Revše, v enovito celoto. — Novinarske večere je naša redakcija pred leti pogosteje prirejala. Obiskali smo Selško in Poljansko dolino, Kranjsko goro in Cerklje. Letos smo bili zaradi obilice dela, v zvezi s trikratnim izhajanjem lista, le na Šenturški gori. Vendar bodo tudi v prihodnje novinarski večeri še ostali oblika populariziranja našega lista in tesnejšega stika z bralci. Uredništvo tijstva, za povezavo s stanovanjskimi skupnostmi, za tehnično vzgojo mladine po šolah ter za tesnejšo povezavo z drugimi organizacijami. Predsednik novega odbora je ing. Pavčič. -a- KRATKE IZ PODBREZIJ Letos poteka že 51. leto od ustanovitve KUD Tabor v Pod-brezjah. Dramska sekcija, ki je imela nekdaj že lepo opremljen oder, je med drugo svetovno vojno obubožala. Vendar pa to odrske dejavnosti po osvoboditvi ni oviralo. Gledališke predstave so bile sicer Jo leta 1948 v šoli, odtlej pa v ga^lskem domu. Pevska sekcija je iz dneva v dan številnejša. V zbor je vključenih precej novih članov, predvsem mladincev. Zato sedaj pevski zbor, ki ga vodi Janez Kozjek, precej obeta. To je pokazal tudi že s prvim samostojnim koncertom, ki je bil pr^d dnevi. Knjižnica ima že od neVa knjižnih policah le nekaj n.T4 1000 knjig, vendar domači bralci radi segajo po njih. Vse bolj se uveljavlja izobraževalna sekcija. Zanimanje je zlasti za predavanja iz področja zdravstva ter kmetijstva. Kljub skromnim delovnim pogojem, člani društva iščejo nove oblike družabnega življenja. Zato so priredili že plesne vaje. Sedaj pa si bodo skušali urediti klubski prostor, ki ga nameravajo opremiti tudi s televizijskim sprejemnikom. ENA NE ZADOSTUJE Kamnik Za izboljšanje alarmne službe v Kamniku bi rabili še eno sireno v južnem delu mesta. Sirena iz glavnega dela mesta se namreč slabo sliši na Zapričah. Novo naj bi namestili na gimnaziji ali na poslopju mestne uprave, vezali pa naj bi jo na isti sprožilec. NOVA ČRPALKA Kamnik Ob Ljubljanski cesti v Kamniku bodo postavili novo bencinsko črpalko, na prostoru nasproti novim blokom, tako da bo stala neposredno ob kranjski cesti. Gradbeni prostor so že zakoličili. S tem bo iz mesta odstranjena velika nevarnost, ki jo ob živahnem prometu predstavlja bencinska črpalka med hišami. NOVI ODBOR Kamnik Za novega predsednika Občinskega odbora SZDL Kamnik je bil izvoljen rudarski tehnik rudnika kaolna Vinko Gobec. Izvolili so tudi komisije. Za delavsko in družbeno upravljanje Franceta Svetela, za društvo in družbene organizacije Joža Bi-niča, za vas ing. Vilka Plesna rja in za delo med ženami Silvo Ivanetič. MLADINSKA ORGANIZACIJA Kokrica V nedeljo, 6. marca, je bil v spodnji dvorani prosvetnega doma na Kokrici ustanovni občni zbor OO LMS Kokrica, ki se ga je udeležilo 50 mladincev in mladink. — Po živahni razpravi so sprejeli program dela za leto 1960. Najtesneje nameravajo sodelovati s prosvetnim in gasilskim društvom in v okviru organizacije razviti široko športno dejavnost. Ze lani so pričeli z gradnjo športnega igrišča na Velikem vrhu. Pa tudi v prosvetnem domu bodo dobili svoje prostore. Za predsednika osnovne organizacije so izvolili 18-letnega Ivana Hudobivnika, za sekretarja pa Branka Dežmana. Kadri in oprema Upravniku zobozdravstvene ambulante v Skofji Loki smo postavili nekaj vprašanj, na katere nam je z veseljem odgovoril: »Kakšne uspehe je lani dosegla zobozdravstvena služba v Skofji Loki?« »Lani smo v naši zobni ambulanti odpravili nepotrebno čakanje pacientov. Ljudje so s čakanjem zgubili precej časa. V letu 1958 smo opravili 6500 ordinacij, medtem ko smo lani opravili 14.875 ordinacij v 33400 delovnih urah, kar je skoraj 7000 delovnih ur več kot v letu 1958.« »Povejte, kako ste zmogli tolikšno delo pri istem številu zobozdravstvenega osebja?« »Izboljšali smo organizaeijo dela. Uvedli smo za paciente točno uro in dan zdravljenja, nadalje smo tudi povečali delovni čas zobozdravstvenega osebja. — Uspeh ni izostal. Ljudje sedaj pridejo hitreje na vrsto in so z našim delom zadovoljni.« »Kako pa je z zobozdravstvenim kadrom?« »Tega nam še vedno primanjkuje. Samo za našo ambulanto bi potrebovali najmanj štiri dentiste ali zobozdravnike. Ker teh ni, smo pač sami obremenjeni in imamo povprečno 14 nadur na teden. Potrebe po tem kadru so tudi v Gorenji vasi, Poljanah in Zireh.« »In kaj menite, kako bi ta problem najbolje redili?« »To bi rešili tako, da bi •imprej ustanovili šolo z* dentiste in da bi zobozdravstvene delavce v oddaljenej" ših krajih bolje plačali.« »S kakšnimi zobnimi obolenji se največ srečujete?« »Največ je gnitja zob. — Ljudje pa se premalo pazijo« ker pridejo v ambulanto, ko je že prepozno in je treba zob izruvati. Zelo slabo zobovje ima naša mladina. Lani je bilo v naši ambulanti 4250 mladih ljudi — največ šolarjev. — Zato bi potrebovali zdravnika, ki bi se ukvarjal samo z zdravljenjem mladine.« »In kakšne želje imate?« »Radi bi imeli v naših ambulantah bolj sodobno opremo in zobozdravstveni material) seveda je pa tudi nov zobozdravstveni kader dobrodošel.« V. R J OBDARITEV Strmec Malo vasico Strmec pri Bovcu so Nemci leta 1943 razdejali in postrelili 16 moških. V nedeljo, 6. marca, je delegacija aktiva ZB tovarne »Tiskanina« iz Kranja obiskala v okviru programa proslav Dneva žena to partizansko vasico in petim preživelim ženam prinesla lepa darila — tovarniško blago. V Kobaridu so obiskali še upokojenko — njihovo nekdanjo delavko, v vasi Log pri Kobaridu pa so med va-ščane razdelili še nekaj kilogramov blaga. -an Z občnega zbora turističnega društva PRESEŽEN NAČRT Kranj V tovarni .industrije obutve »Planika« v Kranju so v februarju letos presegli operativni proizvodni načrt. Namesto 108.000 parov čevljev so naredili 109.086 parov. To je za 1000 parov več, kot je bilo predvideno po načrtu. Pred dnevi je bil v Kropi redni letni občni zbor Turističnega društva Kropa. Ugotovili so, da je delovanje turističnega društva tesno povezano z delom in obstojem kovaškega muzeja v Kropi, saj so prav muzejski objekti kot so muzej, Vigenc,. Vice in Slovenska peč, največje zanimivosti za vse obiskovalce. Na podlagi statistike, dobljene iz vpisov v knjigi kovaškega muzeja je razvidno, da je obiskovalo Kropo nad 8000 turistov in izletnikov, med katerimi je bilo okrog 3000 inozemcev, ki so prihajali v Kropo predvsem z Bleda in okolice. Prireditev z naslovom Nage-tjev teden nameravajo obdržati, in sicer vsako leto v juniju. Kot lani, tako bodo tudi' v prihodnje pripravili večer opernih arij 1 napevov, na katerem naj bi P° možnosti sodelovali umetnil0, doma iz Krope ali njene okolic c. R- IZOBRAŽEVALNI CENTER V »PLAMENU« V nedeljo, 6. marca- > bH \ Sindikalnem domu v Kroni redu letni občni zbor sindikalne P0" družnice tovarne Plamen. R°r° čilo je prebral predsednik A«'0 Bešter. . V razpravi pa so še pose* govorili o stanovanjski zadrug1 Plamenu, ki jo bodo ustanov'1 v nedeljo, 13. marca. Največ V so razpravljali o rekonstrukc,J tovarne in o vzgoji strokovi"^ kadrov. V tovarni bodo tudi ust*' novili izobraževalni center. PROSLAVA Predoslje V nedeljo popoldne so v Pre-dosljah pripravili proslavo, posvečeno prazniku žena — 8. marcu. Program proslave, ki ,ga je pripravila osnovna organ i zaci j a Zveze borcev Predoslje, je bil zelo pester. Po uvodnem govoru, partizanskih pesmih in recitacijah je sledila še uprizoritev paritzanske igrice MATI. DRUŽBENI PLAN Kamnik V soboto, 5. marca, je bil v Kamniku plenum SZDL in ZK za občino Kamnik. Na programu je bila razprava o družbenem planu občine za leto 1960. PLENUM OO URO J Kranj V petek, 4. marca popoklne, je bil v Kranju redni pleaum ol-filmskega odbora URO.I. Na nj m so med drugim ugotovili, da se je po združitvi rezervnih oficirjev in podoficirjev v mo organizacijo, le-ta močno okrepila in dosegla Lep napredek. Med /.i v;iimo razpravo jo predsednik OO UROI Milan Dolenc izjavil, da je le precej takih, ki Se v organizacijo nfl marajo vključili. Tudi prizadevanje za donoinilev vojaškega strokovnega zaanja. ki jim je kot rezervnim oficirjem nujno potrebno, je prema jh-no. Ob zaključku so sprejeli nekaj pomembnih sklepov za nadaljnje delo organizacije. -an O možu, ki ga vidite na sliki, smo v našem listu že pisali- i je 35-letni Ivan Blatnik, doma iz Novega mesta, ki je kot ^v0j 9 invalid zaposlen v lesno-industrijskem podjetju »Jelovica« Trati. Na svoje delovno mesto kljub temu. da ne vidi in ne s*1' ' prihaja od Doma slepih v Stari Loki brez spremljevalca pridno ter dobro opravlja svoje delo Proslave ob Dnevu žena Bohinjska Bistrica, 8. marca. — V Bohinjski Bistrici je bila sinoči proslava ob Dnevu žena, ki se jo je udeležilo več kot 30 žena in i >;' -1! i h obiskovalcev. Na proslavi je govoril dan predsedstva Ob-(inskega odbora SZDL Franc Fi-sier, kulturni program pa so izvajali člani DPD Svoboda in šolska mladina. Kokrica, 8. marca. — V nedeljo, 6. marca popoldne je bila v Zadružnem domu na Kokrici proslava v počastitev Dneva žena, ki jo je organiziral Krajevni SZDL. J Izdaja CP -Gorenjski tiak« -Urejuje uredniški odbor. GLAVNI URPDNTIK Slavko N»ik Tel.: uredništva 475, uprave 3t7 - Tekoči račun pri Komu nalnl banki v Kranju 607-70-1-135 - Izhaja ob ponedeljkih, sredah in sobotah - Letna naroč, 900 din. tneaečna 75 din Kamnik . Proslava v poč islitev ,)n /.'■na |e bila v Kamniku v P"!l del jek, 7. marca zvečer, v vt dvorani kulturnega doma. nizacijo je prevzel občinski < bor SZDL, program pa so >z';' • jal: balet glasbene šole, peV*£ zbor južne osemletke in reč' torji gimnazije. Slavnostni » var je imela ljudska ■l>l>sl;,'\.j, Ada Kri viceva. Po prireditvi materam pripravili zakusko mali d v oranj kulturnega 'i11"1. pre-••ast'1 pri Kranj Na osnovni .šoli (Franc žepen« je 3. a razred poč* ^ svoje mamic - ob njihovem P1"3*^ niku že v petek, 4. marca. I'1 • slava je imela z.lo lep l 36 TELEFONSKIH RAZGOVOROV HKRATI Novi transatlantski podmorski kabel, ki so ga pred kratkim spustili v promet, omogoča hkrati 36 telefonskih razgovorov po eni sami žici, ki je debela samo tri milimetre. NOVA VRSTA JEKLA Novo vrsto jekla, ki je dobilo ime straks, so izdelali v laboratorijih neke ameriške tovarne kovin. Jeklo je sedemkrat moč-nej e in trajnejše od dosedanjih najboljših vrst, lažje je in bolje vzdrži visoke temperature. PLASTIČNI TRANZISTORJI V Sovjetski zvezi so izdelali tranzistorje iz plastične snovi, ki so jim dodali prah germanija. Ti tranzistorji so boljši od dosedanjih, ker jih lahko izdelujejo v vseh oblikah, razen tega pa so cenejši in trajnejši. Sedaj delajo poskuse za izdelovanje plastičnih tranzistorjev, ki bi lahko sprejemali radijske valove vseh dolžin. POTNIŠKO LETALO -2000 KILOMETROV NA URO V Veliki Britaniji nameravajo zgraditi nadzvočno potniško letalo. Nekatere britanske tvrdke PRVA ZASEBNA ATOMSKA CENTRALA V ZDA Pred nedavnim so v mestu Monroe v Michiganu (ZDA) zgradili prvo atomsko centralo, ki je zasebna last nekega podjetja. Ta bo imela zmogljivost 100.000 kW in bo pričela predvidoma obratovati konec letošnjega leta. NAJVEČJA ELEKTRARNA S PLINSKO TURBINO V jugovzhodni Švedski so te dni uspestili v pogon največjo elektrarno s plinskimi turbinami. Moč te elektrarne je 40 mega vatov. Zgradili pa sto ja dve švedski podjetji. AMERIKANCI BODO IZDELALI PRVI NUKLEARNI REAKTOR NA ANTARKTIKI Združene države Amerike nameravajo na Antarktiki zgraditi tri nuklearne reaktorje. Ti reaktorji bodo prav gotovo dali ceneno energijo temu ledenemu kontinentu. TOKIO BO IMEL LETA 1970 12,270.000 PREBIVALCEV Po oceni statističnih podatkov predvidevajo, da bo imel Tokio leta 1970 12,270.000 prebivalcev. V začetku januarja letos je imel Tokio že 9,166.956 prebivalcev. J Riše Milan Patist* 85. Boštjan se je namenil na Sleme v svoj stan. Z nočjo je prigazil v golicavo. Hladen molk noči ga je pomiril. Mesečina je lila v srebrnih curkih v škarjasto pečevje. Na Zmulu, kjer je kakor skrčena roka umirajočega starca molel nad prepadi viharni, okleščeni macesen, se je ustavil. Bilo mu je, kakor da čuti zavetje očeta. Sovraštvo in sla po življenju sta se sprostila v njem kakor divja povodenj in spet prihajala v strugo. »Majhne so vse te stvari. Sel bom po svoje in mimo njih,« je mislil. Zagledal se je v Ostri vrh. Zaželel si je boja z goro. 86. Prespal je v koči in kuril vso noč. Sonce ga je našlo razkoračenega pod piramido trikotne gore. Stena je vabila in ga odbijala. Domača mu je bila in tuja. S pogledom je tipal preko kaminov, polic, k svetlemu vrhu. Hotel je spoznati njeno skrivnost. Spopadel se je s strmino. Roglji derez so hrsteli v led. Na okovano palico se je opiral. Prepadi so rastli. Radost boja se je mešala s tesnobo. Zdaj je bil sam z goro in svojo močjo, s pogumom, strahom in voljo, da hoče in mora priti na vrh. Ure so tekle, globina je rastla, pogled proti vrhu pa so zapirali previsi in strehe. 87. V previsnem kaminu se je zaplezal-Nihal je med ogabnim prepadom, od kod^ bi padel nekaj sto metrov naravnost v melišče. Krči so ga prijemali v roke '"j razum ga je svaril, naj odneha. Od nek«"1 sta priplavala dva krokarja, črna grobatt8' Slišal je njun hreščeči »kre« in šeleS kril, ko sta krožila okoli njega. Šele, %° se je prigoljufal skozi trebušasti prevj* se je otresel more, ki se ga je prijem^*' Potem je kmalu dosegel greben. Oster i* bil in prepaden, tak, da ga je zdelo*'* skrajno počasi, jahaje. Strmina se je seo« pognala naravnost v nel ). m V.. Zadnje vesti Bruxelles, 8. maiv,.*. Glasilo belgijskih socialistov »Peuple« komentira nedavne izjave de Ganila v Alžiriji. Med drugim poudarja, đa te izjave ustvarjajo mučen vtis in pomenijo osnovo za nadaljevanje te zadnje vojne 20. stoletja. Po mnenju lista so samoodločbo ponudili Alžircem samo zato, ker so upali, da jo bodo uporniki odklonili. New Delhi, 8. marca. Iz dobro obveščenih krogov se je zvedelo, da bo premier Nehrlu obiskal Sovjetsko zvezo sredi maja. Predsednik indijske vlade bo pred tem 30. aprila odpotoval v London na konferenco šefov vlad britan- Obi- ske skupnosti narodov, skal bo tudi Francijo. Nikozija, 8. marca. Tu upajo, da se bo ta teden pokazalo, če je mogoč kak sporazum med predstavniki Cipra in državnim podsekretarjem v britanskem zunanjem ministrstvu Ammerv-jem. V kolikor bi do sporazuma prišlo, bi verjetno takoj razglasili ciprsko neodvisnost. Danes sta se nadškof Vlakarios in Ammervji ponovno sestala. Tokio, 8. marca. Japonsko zunanje ministrstvo je sporočilo, da bo za-hodnonemški kancler Ade-nauer obiskal 25. marca Japonsko. Na Japonskem bo ostal do 1. aprila. S tem bo vrnil obisk japonskemu premieru Kišiju. o d i c V laboratoriju za pomorska raziskovanja na univerzi v Miamiju (Florida), pe ukvarjajo s poskusi, ki bodo omogočali uporabo radarja za meteorološke napovedi. Radar bo zapisoval deževne kaplje kot tudi razne druge vremenske neprilike. Dež ustvarja neke vrste zaveso, od katere se odbijajo oddajni valovi in se vračajo kot odmevi. Na ekranu se dež pojavlja kot svetla bliskajoča toč'ka: katere intenzivnost je odvisna od jakosti dežja. Posebni fotografski aparati neprestano snemajo slike, ki ise draga za drugo menjajo na ekranu radarja. Z analizo teh fotografij in drugih podatkov, dobljenih s pomočjo radarja, meteorologi lahko določijo kraj kjer dežuje, smer premikanja deževnih oblakov, hitrost premikanja iO množino dežja. V dveh urah čez Atlantik Velika Britanija išče partnerja, da bi skupno z njim zgradila letalo, ki bi preletelo Atlantik v dveh urah. Ponudbe so že poslali Združenim državam Amerike in Franciji. Predvidevajo, da jih bo to letalo veljalo okoli 10 milijonov funtov sterlingov. ^Sodobna pisarna" - koristna revija »Sodobna pisarna«, revija za racionalizacijo in mehanizacijo pisarniškega poslovanja je močno razširjena, čeprav izhaja šele drugo leto. Njena vsebina je zelo bogata in izredno poučna. Kljub temu, da še nima tradicij, je zanimiva, kar lahko vsakdo, ki je doslej še ni poznal, oceni iz zadnje dvojne številke, ki je izšla pred dnevi. V tej številki je več zanimivih sestavkov o sodobni že proučujejo posamezne načrte, ureditvi pisarniškega poslovanja, da bi izdelali letalo, ki bi letelo Zelo poučni so sestavki o na-2000 kilometrov na uro. činu dela pisarniških uslužben- cev pa tudi vodilnih upravnih kadrov. Za tiste velike gospodarske organizacije, ki še nimajo urejenega daktilobiroja kot posebne delovne enote, je v tej številki sicer kratek vendar poučen sestavek o pomenu te enote za vsako dobro pisarniško poslovanje. Omenimo naj še dva zanimiva sestavka iz zgodovine slovenske stenografije in sestavek »Prenos slovenske stenografije na hrvatski in srbski jezik«. Ribiška sreča A V sredo, po pustu, mc je t° daljšem času pot spet zanesla 11 Jesenice. Med vožnjo z osebnih avtomobilom pa sem se moral'" Podbrezjah ustaviti. Gospodih' od daleč sem že slutil, da so tje' razpoložene, so se postavile ct cesto. »Prosimo vas, stopite ve"' da vam še me eno nataknemo " vaše bodice,* so vpile kar dl*l, čez drugo, potem pa so špecati: »Blejske peke je pust W*? pobodel, da bomo v PodbretF1 danes ves dan vsi brez kruha ,n peciva.* — No, ker kruha res nl' sem imel pri sebi, jim z M1"' nisem mogel postreči. Na pot P* mi je dala moja ljuba Marja«? nekaj fancatov, ki pa sem r. z velikim veseljem razdelil f otroke, ki so se bili zbrali za ženskami. A Ker bom vsak čas stopil * abrahamova leta in sem že ze blizu upokojitvi, mi ne zamen1*-' če imam že dlje grdo navado, & povsod, kamor pridem, naj?re-zaidem v gostilno. "Tudi na f*f\, nicah sem jo zato najprej ma>"" v Delavsko uslužbensko Kazina. V precej velik pr°^°\ sem se gosposko vsedcl za eno 'z' med dvajsetih miz. Razen rnen so bili takrat v lokalu še ^irl gostje. Lačen in žejen sem bil, za sem nestrpno čakal natakaric0- . ■ je prišla, sem ji v največji naZ \ povedal željo, nadvse vljuden 0 govor, pa me je presenetil: *' t zešna, oprostite, pri šanku )e , naval, da mc bodo nahrulih' ^ bom še jaz zaradi vas sitnarit • Potem pa je še dodala: *Ce vam ne mudi, pa kar malo P dite.* Vaš Bodo*** Kmic Asimov 42 eklene kletke »Za boga, Bale.v. kod hodiš?« Balev je skomi/.nil I rameni in rekel: »Kaj hočemo? Kje je nočna izmena?« Potem pa je videl, da je v uradu še ena oseba. Brezizrazno je rekel: »Dr. Gerrigel!« Sivolasi robotičar se je nejevoljno obrnil in se lahno poklonil. »Veseli me ,da vas zopet vidim, gospod Balev.« Komisar je premestil naočnike in pogledal Baleya. »Vse osehje je na zasliševanju, podpisujejo izjave. Iskal sem te, da bi bil skoraj znorel. Čudno se mi je zdelo, da te ni.« »Ker m e n e ni bilo?« je poudarjeno vprašal Balev. »Tudi druge sem iskal. To je napravil nekdo iz Odseka In tisli nekdo bo ta svoj račun tudi plačal. Kakšna strašna zmeda! Kakšna strašna, strahotna zmeda!« Dvignil je roke, kot d* bi se hotel pred nečim zaščititi, potem pa se mu je pogled ustavil na R. Dannelu. Balev je sarkastično pomislil: prvič gledaš /daj Daneela v obraz. Le dobro poglej, Julius. Komisar je zadržano rekel: »Tudi on bo moral podpisati izjavo. Jaz sem jo tudi moral. Jaz!« Balev Je rekel: »Poslušaj, komisar, si prepričan, da R. Sam >iy ni končal preprosto zaradi defekta? Kako veš, da ga je nekdo namenoma uničil?« Komisar se je trdo vsedel. »Vprašaj njega,« je rekel in pokazal na dr. Gerrigela. Dr. (ierrigel se je odkašljal. »Ne vem, kako naj začnem, gospod Balev. Vidim, da ste presenečeni, ker me vidite tu.« »Nekoliko že,« je odgovoril Balev. »Pa, ni se mi mudilo nazaj v VVashington in moji obiski Ne\v Yorku niso tako pogosti, da si ne bi želel daljšega bivanja tukaj. A bilo je še nekaj važnejšega: imel sem občutek, da bom zagrešil kriminal, če bom zapustil mesto in ne bi še enkrat poskusil, če ne bi prosil za dovoljenje, d;» še enkrat analiziram vašega lepega robota, ki ga imate, kakor vidim, s seboj.« Nadvse prijazno je pogledal robota. Balev se je nemirno premaknil. »Zal mi je, toda to ne bo mogoče.« Robotičar je bil razočaran. »Morda kasneje?« Balev ni odgovoril ne da, ne ne. Dr. Gerrigel je nadaljeval: »Klical sem vas, pa vs nisem mogel najti in nihče mi ni vedel povedati, kje ste. Vprašal sem komisarja in prosil me je, naj pridem v štab in vas tukaj počakam.« Komisar mu je hitro vpadel v besedo. »Mislil sem, da bo tako najbolj prav. Vedel sem, da si iskal tega človeka.« Balev je pokimal. »Hvala.« Dr. Gerrigel je rekel: »Na nesrečo je moja pilica-vodič odpovedala, ali pa sem morda v hitrici napačno ocenil njeno temperaturo. Dejstvo je, da sem na poti zašel in prispel v neko majhno sobo . ..« Komisar ga je spet prekinil. »Prišel je v eno izmed fotografskih sob. Lije.« »Da,« je rekel dr. Gerrigel. »In tam je bila na tleh neka figura, ki je očitno bila robot. Po kratkem pregledu sem ugotovil, da je nepopravljivo deaktiviran. Mrtev, bi lahko rekli. In ni bilo težko ugotoviti vzroka deaklivizacijc.« »Kaj?« je vprašal Bale.v. »V robotovi desni roki,« je nadaljeval dr. Gerrigel, »se je nahajala sijajna jačasta oblika z malim okencem ob strani. Ta predmet mu je bil naslonjen na glavo, kakor da hi zadnje robo-tovo opravilo bilo prav to dotikanje glave. V roki je držal alfa-razpršilec. Mislim, da veste, kaj je to?« Balev je pokimal. Ni potreboval ne slovarja in ne priročniki s številnimi podobnimi aparati, saj je opravil tečaj fizike. Bila je to pravzaprav svinčena cev, ki je imela po dolžini ozko luknjo, na njenem dnu pa je bil droben košček plutonijeve soli. Vrh cevi Je bil pokrit z okencem iz micae tvarine, ki le bila porozna KI alfa drobce. V smeri tega okenca ie žarcila močna radiaei ja. Alfa-ra/.pršilec so pogosto uporabljali, verklar ne za uničevanje robotov, vsa i legalno ne. Balev je rekel: »Naprava je bila prav gotovo obrnjena k glivi.« Dr. Gerrigel je rekel: »Da. In celice njegovih pozitronskih možgan so bile v hipu deaktivirane. Nastala je, da rečem tako, trenutna smrt.« Balev se je obrnil k bledemu komisarju. »Ali se ni zmotil' Je bil tist<» r<"s -•Ifa-ra/pršilec?« Komisar je prikimal in našobil debele ustnice. »Brez aXOi En to je moral biti nekdo, ki je imel dostop do aira-razprš'1^ • R. Daneel ie spregovoril in slišali je bilo, kako njegove hIa(1 in monotone besede prekrivajo komisarjev razburjeni glas. v° sal je: •Ali obstoji kak motiv za ta umor?« .,, Komisar ie pogledal It. Daneela / očitnim odporom. P" . pa je spet odvrnil pogled od njega. »Tudi mi smo ljudje. M«-s" Se spominjaš, Li,|C da B* da tudi policaji ne maralo robotov tudi ti nisi maral?« »To je preslaboten motiv za umor,« ie rekel R. Daneel »Ne,« se je odločno strinjal Balev. »To ni umor,« le rekel komivir. Držimo se legalnih Izrazov .Nesreča i< v Odseku. Ce bi se /godilo kjerkoli drugje, ne bi bilo nič Tako pa bo nastal i/, tega prvorazredni skandal. LljeJ ► Res?« .-Kdaj si zadnjič videl R. Samtny.ja?< Bale.v je rekel: »R. Daneel je govoril /. R. Samimi«"1 kosilu. Ce se ne motim, je hilo (»krog 13.30. On nama je 11,1 da sva se pogovarjala v tvoji pisarni, komisar.« »V moji pisarili? Zakaj?« »Hotel sem se pogovorili /. It. Dancclnm na varnem ni bilo, pa je bilo najbolje, da sva uporabil;* tvojo pisarno' ^ »Ra/.uniem.- Komisar je nejeverno poi-ledal. • ni spra naprej. »Torej ga ti nisi vider.'.. \c, ampak slišale sem njegov glas eno uro kasneje.« »Si prepričan, da je bil on?« »Popolnoma,« »lo je bilo torej okrog 11.30?« i'o je poškodba imoXi^ v tem, ker se je *tf0' T«'