■ašelj la Holidays. ■mmmm LETO—YEAR XXIV. PROSVETA _GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Urrdnlékl ta opravolâkl pnuUrli M*7 6. Lawadaio Ava» Office of Publteettosi MIT South LawodaU Ava. Telephone Rockwall 4M4 POtOClLA 0IPO-SLEVAMJIK LAVCEV Hooverjev zaupa* Je dvis»U šts-vilo brezposelnih m pet milijonov •m» • Washington, D. C. — Medtem ko magnatsko časopisje pa vsej deželi bombastično poroča o ponovnem upoštevanju delavcev in da gre industrijska'depresija h koncu, je polkovnik Arthur Wood», predsednik Hooverjeve nujnostne komisije la brespoeel ne delavce, poročal zadnjo srede, da je danes 4,500,000 do 5,000,-OOO brezposelnih delavcev Združenih državah In da je malo upanja, da se razmere izboljšajo pred spomladjo. Pred par meseci (sredi novembra) je Woods poročal, da je na podlagi "najboljših podatkov" tri milijone delavcev brez dela Green, predsednik Ameriške delavske federacije, je takrat estirni ral, da je število breaposelnih narastlo na pet milijonov. Senator Robinson je istočasno rekel v zbornici, da predsednik Hoover z vsemi svojimi svetovalci vred še danes ne ve, kak je pravi polo&aj v deželi, niti ne ve vodstvo Rdečega kriia niče-' «ar o pravem položaju med farmarji, katerim je suša pokončala vse pridelke zadnje poletje. Chlrago. — V četrtek so poročali, da je Fordova tovarna v He-gewischu uposlila 1600 delavcev. Tovarna, ki je normalno imela 2500 moi, je počivala en mesec. Pol milijona dolar* jev za prohibicijo Niti delavcev! Waahlngton, a C. — Stara garda v poslanski Sbornid je v sredo odgiasovsla s 118 glaaovi proti 88, da biro za enforsiranje prohibicije dobi $648£70 in najame 130 novih prohibtčnikov, ki fcodo prešali na mokre grešnike in ubijali ljudi za pajnt pijače. Vsi napori nasprotnikov, da se vsota sniša in da se denar ne sme porabljati za razne trike, katerih se poslužujejo suhsči za nastavljanje pasti svojim žrtvsm, so bili brez uspehe. "Kongres je še vedno suh", so zmagoslavno vzklikali suhsči republikanske in demoltradke barve. "Pa ne bo dolgo", so od govorili nasprotniki. Stavk* v Nasilji ta Komunisti prenesli stavko v Gornjo Slastjo, r- Angleške teka-tllce ogroža lapor Berlin, 8. Jan. — Komunistična stavka rudarjev v Porurju se je izjalovila, ko so se po treh dneh malone val rudarji vrnili na delo, takoj nato pa je izbruhnila stavka rudarjev v Gornji \SlaaiJi. Kolikor je doelej znano, je polovica delavcev v desetih revirjih pustila delo. Medtem se pojavljajo nemiri in pretepi med komunističnimi in fašističnimi rudarji. Včeraj ao se komunati infaši- ». mêm jm m t O—m. wtoéytMt Chicago, 111» prt»k, P. januarja (January 9), 1931. me aeeflUf at appelai rota of poetag« proddaš fat is sssdoa HOS, kei TÖSTT^Xlt, ouikortoed oa Jsas 14, 1911. gubeertpUoa _isäu âTEV.—NUMBER 7 do Iz New Yorks javljajo, da bo- "¿^¿^fcf prihodnje mesece uposWi'ï^^^^ burgu, nato psi so se spopadli t „¿ma^ gibanja v 18 je bilo oklanih z ^iji/ * 100,000 d*\*vce*m vih avtnih cest na vzhodu. Vest iz Indianapoliza ss glasi da je železniška drušba Big Four pozvala nazaj na delo 19)10 mož v svoje delavnice v Beech Gro-vu. Delo traja pet dni v tednu. Obenem je Fordova tovarna uposlila 000 mož v Indianapolisu. Pennsylvania železnica naznanja, da je naročila 200,000 ton novih tračnic v jeklarskih tovarnah v Plttsburghu. V New Jerseyu odpirajo železniške delavnice v Newarku in drugih mestih in ta teden se je vrnilo 2600 mehanikov na delo. Iz Los Angelesa poročajo, da bo tam uposlenlh 8000 delevcev še ta mesec v lokalnih industrijah. Buick Motor Car Company namerava uposlltl ta mesec 11,776 mož v svojih tovarnah v Flintu, Mich. V četrtek 8. januarja Je u-i>".-lila 1700 delavcev. Iz St. Paula, Minn., poročajo, ds se je tam vrnilo 4000 moš, ki so bili začasno brez dela, v železniške delavnice. Take so vesti. Razume ae, da družbe jemljejo le atare delavce, ki ho bili odslovljenl pred nekaj todni ali meseci, kolikor so te ve-nti resnične. Medtem so prišle vesti, da je policija v več mestih raabila demonstracije brezposelnih, ki ao jih organizirali komunisti. Poli-; caji so pretepali delavce s količki in mnogo je bilo aretiranih. ZUM2N0 SM RIE V SOVJETSKI UNIJI Rusija Js na prvsm mestu v tem gibanju, jedejal Warne New York. — (PP) — "Sovjetska Rusija, s svojimi 45,-000,000 aadrugarji in z milijardami rubljev v letni zadrušni trgovini, je na čelu svetovnega zadružnega gibanja," je dejal C. E. Warne, profesor na Amherst univerzi in član direkto-rlja Ameriške zadružne lige, na zborovanju zadrugatjev v New Yorku. On je v daljšem govoru opisal, kako je trgovina na drobno prešla iz privatnih in državnih prodajaln v zadruge tako, da se 75% trgovine na drobno sedaj vrši potom zadrug. . Warne Je omenH glavrfe pri-dobitve, Id ao prišle s spremembo: odstranitev duplikaclje v distributivnem sistemu a odpravo privatnih trgovin; centralna kontrola oen tako, da pomanjkanje kakšne potrebščine ne vodi do izkoriščanja odjemalcev; kompromis glede starega spornega vprašanja med socialisti in zadrugami, ki določa, da drža upravlja glavne induatrije, d očim zadruge kontrolirajo produkcijo in diatribucijo nekaterih vrat blaga: dokaz, da zadružno gibanje ni izročeno propadu, če Je v teanih zvezah z delavskim političnim gibanjem; u. porabljanje prebitka za aocialne izboljšave, nameato dajanja dividend. Warne je imenoval tudi neka- ODLOMA AKCIJA JE POMMAU Dajte nam živila, ali pa sami vaeti, so jI no«. London, 8. Jan. — Danes po-ročsjo, da so Ustniki predilnic ln tkalnic v Burnleyu sklenili iz-preti 26,000 delavcev prihodnjo soboto, ako ne bo do tega dne končan spor. Pet tisoč tkalcev je zastavkalo zadnji teden, ko ao lastniki odredili, da mora vsak delavec obratovati osem statev namesto štirih kot doelej. Vsa angleška tekstilska industrija s središčem v Manoheetru, ki normalno u posluje 200,000 delavcev, je v nepoboju. Morilec Trlboninega rele metode v knjigovodstvu in pomanjkanje sanitacije v zadružnih prodajalnah in skladi-ščih. ___ Fašistični izgredi na Punaju as nadaljujejo Dunaj, 8. jan. — Članom fašistične organizacije Heimwehr je uspelo, da so pregnali ameriški film "Na zapadu nič novega" iz teatra A polk), katerega ao deloma uničili z ognjem, v teater Schwedenldno. Zdaj se vrše napadi na ta kino, ki se nahaja v židovskem distriktu. Sinoči ao fa-reporterja šisti uprizorili tako velike iagre-prijet — morda de v okolišu gledal »ča, da Je mo- Chicago. — V sredo zvečer je rak) nastopiti 2000 policajev. Več oedb Je bilo ranjenih in Čea sto srstirsnih. Podivjani faftlsU so razbili vae šipe kavarn in trgovin v bližini. Obsodbe Unčsaja New York. — "Linčanja so anarhija v najkrutejšl barbarski obliki." so izjavili promi-nentni učenjaki v resoluciji, ki Je bila sprejeta na zborovanju organizacije Fellowship of Reconciliation. Med drugimi, ki so podpiaali resolucijo, ao bili Thomaa Elaa Jones, predsednik Flsk univerze; J. J. Mullowney, predsednik Mehsrry medicinskega kolegije; Alva Taylor in R. B. Gilman. pomožni državni pravdnik Pa trick Roche obvestil javnost, ds js morilec Alfreda Lingla, reporterja čiksške Tribune, prijet Morilce ss pfte Leo Brothers, star je 82 let In Je prišel iz St. Loui-sa, kjer je izvršil mnogo ropov in tudi eden umor. Aretiran jo bU v Lake Creet hotelu 21. decembre, toda aretacija Je oetala tajna, dokler ga niso dodobra izprašali in drugsiče ugotovili o-kolnoeti njegove krivde. Roche prsvlt da adaj ni več dvoma, ds js Brothers prsvi krivec in zadev* bo še ta mesec predložene veleporoti. Detektivi so ga prijeli z zvijačo, ko eo mu prišli na sled in ko so izvedeli, da namerava zapustiti Chicago. Najeli so žensko, ki mu js telefonirala ponoči in ga izvObils is sobe v spsl-ni obleki in bras orožja. V njegovi sdbi ao našli nabit 42-ksli-berski revolver. Reporter Ung-le Je bil ustreljen 9. junija m. L Zaaedaaje Uliaolske legislature Springfield, 111. — Dne 7. januarja je bilo otvorjeno 67. za-aedanje flllnolake državne 4>or-nlee, katero kontrolirajo republikanci Emmersonove frakcije. Governor F,mm*r»c»n Js V svoji poslanici priporočil rez ne refor me. med temi tudi legislatumo in kongresno rsdistiikeijo države na podlagi zsdnjegs Ijud-akegs štetje. V senetu je bila takoj prediošsna osnove as odpravo državnega prohfbfcijskeg* Ksnœy In spomenice ne kongres. 1 rudsrske Pobijanje brezpoeelnoetl r Bostonu Boston, Mass. — Governerjev komitej Je prišel na dan z novim načrtom v svrho pobijanja brezposelnosti. Delodsjslce ur-gira, naj obdrže oženjene delavce in naj raje odslavljajo orno-žene ženske In samce, če se za tako akcijo pojavi potreba. Brezpoeelnost v tem mestu še vedno narašča In radi njs Js pri-zadetih tudi veliko število piaar-niških uslužbencev. Zahtevajo Germanove rssigns- djo Pottsvile, Ps. — Krajevna rudarska unija Je na svojem zborovanju sprejela resolucijo, zahtevajoč, da Jossph A. Gorman poda reslgnadjo kot načelnik arbitrašnega odbora. Unija šte. Je 1,800 članov In uradniki so nezadovoljni z nekaterimi odloki, katere Je Gorman Izrekel v prid premogovniškim družbam. ' Isjonkrije Wllkss-Bsrrs, Ps. — "Injunk-cije niso šs nlkdsr poravnale in-dustrljakih sporov In jih nlkdsr bodo." Je izjsvll Thomse tajnik-blagajnik stara unije, ko Js komsnti- Gomezova strahovlada v Venezueli V ssnatu aa obeta prsisksvs. — Pettleoč poUtišnSi jetnikov v aaporih Wsshlngtoa, a C. — (FP) -Senator Black be predložil reso 1 učijo, da senatni Ipmitaj aa ino-aemake sadove uvede aaališanje glede strahovlade, a pomočjo ka- »-„v-j Ari /itd* is» r^«* 0™ ka>I^M[lnnarjl~šo dali "dober oagnnuu. nauk stradajočhn delavcem ki rT^ii^lJ^? ^ farmarjem v drugih krajih, kako ¿¿S* .W w **>l J» tara la- Jo igrajo v situaciji Mellonovi in- df^^o j Velika skupina farmarjev, ki vaGukf OttCM^je dcbiU kon- „ biU ^tAiii radi auše. Je vko-?? Izkoriščanje oljnih 1 raJuda v Bngland, se ustavila , J? "J^- pred trgovinami ln zahtevala od ^SSSikSSiL iLii^ laatnikov, naj Jim prostovoljno vzdržuje dobro plačano moderno iiro6e uvež, drugače ga bodo vne. •"TJTV iiifr1^* tr,"i« • PrIMI je neki odvetnik milijonsko prAJvaiatvo. | la ApiUral, naj odnehajo od svo- V veneauelaklh Ječah ae neha- jih zahtev, toda farmarji ao ga ja 5,000 političnih jetnikov. Ne- takoj nagnali a besedami: "Ml ne davno Jo Oomaa izdal odredbo, da bomo dopustili, da bi naši otroci as U Jetnike traneftrira is Cs-| umirali za lakoto — ml zahteva- časa, kar so se v tem mestu mo živila in to takoj, Ifi ao Jih pojavile vataškg aktivnosti ln js dobili. obstojnih bojsaen, da Jfh bodo, Prestrsšeni trgovci so takoj rebeli oprostili, t močno Jeta^ko posvall uradnike Rdečega kriša trdnjavo Porto Csbalo. |naj dovoUjo $2.50 vsaki drutlni Atilano Cornava«, bivši pred- Uradniki so ugodili prednji, obe sednik Veneauolan Študenta' nem so pa izjavili, da morajc Assn., je priapil v Waahlngton,'akrbeU za 100,000 obubožanih da zalntereaira ameriško Javnost ¡farmarakih družin in da Ja de v položaj avoj0! rojakov, ki trpi- narni sklad izčrpan. Zaenkrat ac jo pod Gomeaovim režimom. On rešili trgovce, toda ne ve aa, kaj sam je bil obeohn na štiri leta' vse ae lahko prigodi poaneje. T|-zapora In Je bil prialljen nositi govci sedaj ne fedo, kaj naj ato težke veriga na rokah in nogah.'rs, če bodo farmarji apet navali Njegov oče, ki je nasprotoval Gomesu, Je umrf v Joči. Cornevall je povedal poročaval-cu Foderalhdraneg^ tlaka, da ae je abrala mnošiga tisoč aaab, se-atoječa ia mater, žen in otrok po-litičnih jetnikov, Tirad katedrala v Osrscasu v času, ko ao aa vršile proekve v počaat stoletnice osvoboditelju Bolivar Ju. Ko so matere In žene proeile Gomeao-vega ju etičnega ministra Psrsaa, ko ae Jo vračal in earkve, milosti zs svoje sinove in može, Je nanje navalilo vojaštvo in pričelo streljati. Štiri osebe so bits ob tej priliki ubite, več drugih pa Je bi 11 na prodajalne. Postaviti bode morali strojne puške pred svoje trgovine, ali pa ae knalitl iz me üpifOTlNHNHf Priporoča vladno kontrole nad produkcijo la distribucijo New York. — (*P) — Indu strijs ss ns bodo nikoU knrlskle k depresije, ako na bodo v doglsd nem Času sprejele načrta ia vlad kttj pozneje umrlo. Tako ja tri-. ' J^J . / noška vlada proslavila a krvjo stoletnico Boli verjeve smrti, ki' je osvobodil deželo. ^ Gomce vadržuje a pomdUb Standard Oil, Mellonove Gulf OU Co. In drugih absolutno diktaturo, kar Ja v nasprotju v Monroe-jevo doktrino. ne Hookset, N. H. — Rev. Napoleon i. Gilbert, tukajšnji katoliški župnik, ki so ga katoliški volile! prisilili, da je kandidiral ■______JI I . ■ državnega poaUnca Is Js bil is-1 ds akllčs usUvodaJno konvencl- ral sodnijslu» prspovsd, ki Js voljen v zadnjem novesdbru. Js jo ss odpravo 18. smendmenta.;Wle Udana proti svilnim delav^ te dni naznanil, da odloti svoj Predložen Je bil tudi načrt - "-----^ —11 t ¿starostno pokojnino KihI^i bo it^fltvt zaitvo Preiskava bo morda odkrila sove dnltasr o omreženju dele v-sklh agitatorjev Wasklngtoa, D. C. — (FP) — Preiskovalni agentje, ki jih Je u-pcslil pododsek Hooverjeve ko-misije aa iavajanje zakonov In katerem« načeluje zvezni sodnik Kenyon, so odšli v Callfor-nljo, kjer bodo proučavail zgo-dovlno Mooney-Hllllngaove zadeve. , Kenyon Je sicer izjavil, da preiskovalci ne bodo Intervenirali v Mooney - BI III ngsov i zadevi, vendar bo rekord aretacije, obravnave In dolgotrajne borbs zs oprostitev teh dveh žrtve raz-redne justice nudil dober msta-rljsl pri SssUvljsnju poročila o kršenju HvMnlh svoliodščin. Msd drugim ss pričskuje, ds bo komitej objsvll v Jsvnosti dejstvo, ds Js bila Mooneyju in Blllingsu odklonjena prošnja, da ss posvetujeta a odvetnikom, prodno sta nastopila prsd vele-poroto, ki ju je obtožite zločine. Sllčns preiskava ae Js vršila Is I. 1918 pod vodstvom R Frankfurters. Ko Js predssdnik Wilson prečita! poročilo, kl ga Je podala komi«lje. Js urgirai governor je drže ve CaHfomlJe. naj dovoli sovo obravnavo sluts ki ao zastevkali pri Dus- i*Ju ali pa naj Irtvi izpusti s lap Silk Co. v Wllkee Berru. iMpors. dejal Paul Blanshsrd na konfe renči Lige sa industrijsko demo krači Jo. « "Individuallaem v Industrijah je na eni strani oeate ustvaril krušne vrste, na drugi strani pa je nakopičit gore pšenice in drugega lita, kl ga ns mora prodati," je dejal Blanshsrd. "Vsak pos-kus posameznega delodajalca v svrho odprave brezposelnosti je obsojen na iajalovljenje, ako aa ne sprejme načrt demokratične vladne kontrole nad produkcijo in dietrlbucljo blaga. ' "Zavarovanj* zoper breapo aelnost ima nekaj veljave kot aredatvo znanatvene odpofhoči. Toda aa tem leži še večji problem v koordinaciji produkcije. Ako kapitaliatična druflba ne bo ndlI la toga problema, se ne bo mogla vzdržati na povržju dolgo Pet Italijanov ubitih med pols-tem v Brazilijo Rim, 8. jan. — Oficielne vest je razkrila, da je pet italijanskih letak»v Izgubilo življenje pri poletu letalske flote v Brazilijo. Dvsnsjst hidroplsnov sa js odpravilo na pot ln sdsn Js psdsl ns suho zemljo, drugI ps v mor» js. Pst js bilo Ubitih in trije ra-njsel. Dssst letal s štiridssetlmi RKJŽmi je prispelo brez nssgod« v Brazilijo. Španski kralj svttujs plačo ofl-rirjsm Madrid, 6. jan. — Kralj Alfoa-ao js te dni odrsdil, da ae zviša plača vojaškim čaatnlkom od 10 do 26 odstotkov letno. S Um Jih hoče pridobiti zase In monarhijo, da ss ne bodo več zanimali za rsvoluekAarno propagand«) Španska armada šteje okrog 19,-000 častnikov. Na drugI strani so repUbličanl še vedno aktivni v armadi In pridno egttirajo msd oficirji se prihodnji Izbruh no pokojnino Seatavil jo je esnator Caraway In je bila pradlošena v senatu Waahlngton, D. C. — (FP) -Federalne aproprtacUe v vsoti dvanajst mHiJonov dolarjev letno aaeno a enako ali večjo veoto, kl naj bi Jo prispevale državne legislature, da se ustanovi sklad sa podpiranja atarih oaeb, ki ao že dvajsetr let državljani Zdru šenih držav, vsebuje aakonskl osnutek, ki ga Je te dni predložil v višji abornlci kongreea senator Caraway ia države Arkan sas. Caraway Je v praanlklh obiskal od auše prlaadate kraje v njegovi državi ln velika rev ščina, kl Jo je videl, je tako vpil. vala nanj. da Je aeatavll omenjeno predlogo in jo predložil senatu. Poleg te predloga Je Caraway predložil drugI aakonskl osnu tek, vaebujoč zahtevo, da kon graa določi nadaijnlh $16,000, ¿00 za odpomoč farmarjem. Ta /aota se bo porabila aa nakup živil najpotrebnejšim farmar-iklm družinam. Senat Je to predlogo sprejel brea ugovora. Predloga sa starostno pokojnino določuje, da osebe, kl ao Joaegle starost 66 1st in več, kl aimajo premoženja v vrednoati M,000, niti otrok, kl bi Jih pod^ )irali ter ao dobraga značaja, )raJemajo 60 osntov na dan ta federalnega pokojninskega ekUu la in enako ali večjo vsoto la Jršavnsgn sklads. Število oeeb, atarih nad 66 let In odvisnih od podpora dru-fih, ja bilo pred leti eetimirano ta dva miUJona. fttevilo teh Ja J veh letih radi brespoeel noatl In vsled dejstva, da delodajalci na sprajemado več v delo oaeb, ki ao atare več kot 46 let. To po-vsroča, da Je čedalje večje štev! lo starih ljudi, kl so pustili vss avojs sila v industrijah, odvisnih od Javns podpora. Par držav Js že aprajelo zakone o starostni pokojnini, ki pa so aelo pomanjkljivi In ns odgovarjajo aktualni potrebi aa preskrbo starih ljudi. Osnutek, ki ga Je predložil senator Caraway, ako bo aprajot v kongresu, bo pomenil le prvi korak v poskusu sa omiljenje trpljenja ljudi, kl nlao po avojl lastni krivdi aabredli v revščino na stare dni. Agitacija aa sprejetje zakonov o starostni pokojnini Ja rodila doslej dobrš ssdove, čeprav je v vseh državah, katera so Jih dossdaj sprejela, naletela na veliko opoaicljo od strani dsloda-Jaloev, Hali Jams bo dobila Postavili ga jI bodo rudarji KpriagflaW. IH. (FP) - II linoiska tkdarsks unija raaprav-IJs o načrtih sa zgraditev do-at o J nega apomenlka materi Jo-nesovl na njenem grobu, ki naj bi pričal, da rudarji niso prava "šlapsH, kot jo igra predpisuje. Marjano (njegovo ženo) je lzborno pogodila m rs. Rant. Kakor vedno, je blls tudi ssdsj v svojem elementu. Mary Ima evojo posebno tehniko, ki jo sna tudi iakoriatlti—je vedno šega-va. polna humorja In kar je glav. no Obvladuje vokalItacijo. Oo-darl njun ein. je bil v rokah P. Vsfderbsrjs, kl'nam ga Js interpretiral aadovoljivo—le v prvem dejssju js posabil šepstl Naivnost je njegova poeebnoet —js navdušen dfletant In pod spretnim vodstvom bi se še razvil. Kaj naj rečem o Metki, naši stari znanki mre. Urbančič? Na njej najti hibo nI lshka stvar. Ons poseduje neraven igralski talent — s lahkoto obvladuje kretnje, mimiko In voksilsseijo ftrihojem mnenju je odneals -a»: », PETEK. ». JANUASJA Jesovšek; po 10c,l Mary Tavckar^-Odbfto za pošt- so 12c, poslano #5.08. Dslsolt, ich. Pevsko društvo Svoboda 110. Krar^' Ps. Društvo št. 174 HM P J 96, Fr. Bsvdek $2. akupaj $7. Pittsborg, Km Društvo št. 14 SÖPZ $1. Ptoey FoA, O. Nabrano ns seji društva št. 176 SNPJ: Nace ¿lemberger $5, po $1 klub št. 96 JSZ, John Oblak; Fr. Zsvsršnik Met po 25c, John CeraarNf, Joe Strsjnar; skupsj $8. Latrobe, Ps. Društvo št. 816 BNPJ $2, John in Msry Fradel $2; po $1, Vincenc Resnik, Louis Kaše; John Resnik 60c; po 25c Anton Trohs in Joseph Zabkar; skupsj 17. Ctmmmi, O. Nsbra-no na seji društva št. 287 SNPJ: po 26c G. Sebetič, J. KoUpotlč, V. Marn, Steve Karol, J! Milako-vich, T. Csbašek, Jos. Sedmak; skupsj $1.76. Forest CHy, Ps. Društvo št 124 SNPJ $6, klub št 10 JSZ |8; po 50c Ant. Zaitz, Fr. Rataic in Jos. čebular; skupaj $9.60. Sharon, Pa. Društvo št. 81 $2. MIlwsiAee, Wls. Klub št 87 JSZ $6. Strabsne, Ps. Dru štvo št. 689 SNPJ $2, nabrano ns seji: neimenovan $1, po 60c John Troha, Jos. Novak, John Kuch, Joseph Krulc; po 26c Anton Mavrih, John Progar, Andy Posega, Adolf Tomšič, Fr. Mai-zelj, Fr. Pettian, Victor Shell Adolf Kirn, Fr. *irn, Ignac Tomšič, Fr. Drenik, John Podboj, Josephine Pleskovič, Fr. Ipsvec, Marko Tekavc, A. H. Ri-sks, Psul Cesnlk; po 10c John Grmoviek; «kupaj $9.86. Skupaj v tem izkazu........$120.98 Prejšnji izkaz ................416.86 kronó, le njena zdrava líes niso odgovarjala njeni vlogi. Mešetarja Klandra nam je predstav» A. Bsrtel. Pritnatl moram, da se je od prošle predstave mnogo izboljšal—vendar si ps Klandra predstsvljsm a kučmo na glavi, oblečenega v težko ksmižolo, z gorjsčo v roki, pokončne hoje, z dolgimi brki in nočnim bseom. Primerjati gs smemo z Blaž Mazolom v Ro-kovnjačih. Toda kakor že omenjeno, je v splošnem ugajal. Sodnika nam je skušal podati L. Boštjsnčič, ki ps ni bil kos svoji nalogi; očividno ni bils vlogs zsnj. Masko js imel mla-degs študenta. Pogrešali smo avtoritete, elegantnih kretenj in nastopov. Lojze nsm je žs večkrat z uspehom podsl težje psr-tije in upsmo, ds jih bo še. Tujec je sicer kratka, tods nehvaležna vloga. Igral gs je Joe Sterle tsko naravno, ds smo nehote čutili ž njim, ko js umiral. Tine, vaški norec, je ksrakter čisto zsse. Predstsvil nsm ga js M. Gregorič, ki Je novs osebnost ns odru. Kot zsčetnik js svojo vlogo izvršil dostojno—ssmbstjs je sicer pretira vsi sli ps vsžne dialoge mak> naglašsl—toda v splošnem je napravil dober vtis. Prijetno nas js ps presenetil J. Miller v vlogi berača Msrtins. Izborna maska, kostum, lsjns, naravne krstscije in vokaMsaci-js: vss pristno, nič pretirano. Režiser je imel pač srečo pri izberi te vloge. H. Grébenc kot stsrsšins bi se moral boljs poglobiti v svojo vlogo, ker je zelo hvaležna. Psvzs niso v takih momentih ns meetu, tudi svoj nsgovor bi lshko bolje nsštudi-rsl. Prt kmetih in fsntflt smo opsziH izredno dolge psvze, ksr čuteči sydijenci pokvsri vso iluzijo. Skrajno neprijetni za uhs so-tudi vsako j ak! dialekti. Zs oder Je že davno merodajen splošen dlskkt; vpoBtevajmo ga t Grupscijs v četrtem dejsnju tudi ni docels uspela—premalo življenja in praysfc msrijonet. V naravnem življenju amo ob takih prilikah val z nečem zaposleni. Lučni efekti ao bili kljub novemu "dimerju" zelo pomanjkljivi. Igračkanje z luči je med nami zelo priljubljena metoda, tods trsbs jo bo temeljno odpraviti. Scenerijs bi ss kljub akromnlm aredstvom lshko bolje uredila—sslo občutno amo opszlll pomsnjksnje tehničnega znanja ln umetniškega okuas po nebno v četrtem dejsnju. Pesem o mraku js doživela popolen fia ako. Primeroma lahka skladba js zsdobils čisto bezAiškl značaj — brez vsake harmonije in milobe a hreščečimi glasovi. Upam, ds te vrstice ne bodo dvignile prahu, ker so nspissne!*e strsdsjo, ds ss mu ksr od gladu vrti. Sit ds šs ni bil, od ksr je šel od doms. "Nsj ti šs to omenim (mi piše), ksj se js sgodilo s mojih prijsteljem. Ko svs vzels kruh is psči, js rekel: 'jaz sem tsko lsčen, ds bom vzsl en komls, jetona ss p» nsj zgodi ksr hoče'. Ko ao šteli kruh, je ps seve enegs manjkalo. Seve takoj na raport obs. On js šel prvi in ee tudi ni nič igovsrjsl, je tskoj priznal in je dobil dvsdeeet dana zapora ln vsaki dsn šs dvsdeeet batlm. Pri. veftejo gs ns klop ss roke in noge i onda mu nafcroju dvadeeet batin. Potem je tako pijan od bstin, ds ga morajo neati nazaj v zapor in onda apa va dobro. Nekatere tudi obesijo za roke in jih atrašljo. Ko vidijo, ds je že ves Črn, gs odvsAsJo — in ksnto vode po obrasut" Taka js "kuHura" jugoslovanske milice. Piše, da jih s vso naglico muštrajo na vse načine, da ee bodo bolj znali klaU v prihodnji vojni — kot se je oče tri leta In šest mesecev. In zakaj vae to? Zs Boga. ver* dom« kri. TI grešna duša. ubogi vedni trpin boš ps vse to asi. ker ee ne zavedaš, da ai tudi ti upravičen do svoje pravic*. Oče tudi pišejo, kako grozno ao veliki davki To as rasume ds so, ker js šs vojnih dolgov veliko, S iS sovo vojss js spet treba o-gromnih vsot. ds si bodo lahko nsbsvill morilno orodje. Čemu te vojsksf Ss > in blsgo kri, ki po 20c Jos. vlsds. Vsliko jih je še, ki veru- ~ jejo, da bodo šli v nebesa, če jih bo granata peslsla "Bogu v naročje". < Sedaj sedi pri Bogu vaak tisti, k! j% v svetovni vojni izginil brez sledu. To ss rasume, ds drugsm ni mogfl »frčati kakor k Bogu, saj je vendar bilo vss orodje blagoslovljeno; ssa sveti otsc papež je molil zs zmago Italijanov. Ko bi bfl takrat pet** v Avstriji; ne bi dsnes socijslisti fiksali ns Dunaju farje in faiMs. Ali tsko je blls božja volja, da se je vladarjem stolček zmaknil — bojo pa v nebesih toifeo os višjem. Delavstvo, organiziraj se; či tsj napredne časopise, ps si baš tudi ti ustvarilo nebesa na zem Iji- Onkraj grobs nsj le tisti i-majo nebesa, ki jih sedaj nsm priporočajo, dasiravno oni ssml v njs ne verujejo. Zs novoletno dsrilo sem dobil Ameriksnski družinski koledar, Id je trajne vrednosti, pd mr. in mrs. Rudman. Njima izrekam na tem nitstu najlepšo hvalo zsnj, kakor tudi zs obiske, ker sta ms že večkrat obiskala in tudi vsem ostslim, kateri so me že tudi o-bisksli večkrat Pozdrav vsem mojim prijateUem, kot Franku Pečniku, Zormanu, Mesecu, Leo Zevniku in obema Križmanovi-ma.—Leo Lorbsr. in bolezen Skupsj ..........................$687.78 John Krsbsl, blsgsjnik. Pismo is ssnitsrijs Wbifield, III. — Tudi jss želim napissti psr vrstic v Prosvsto, na*o bori tel j ioo, ksr to js edini list, za Slovence v Ameriki, ki nas Uobrazuje In nsm lcsže pravo pot is temeTin nevede, ds vss-kl delavec samostojno misli, ds so ne bo dsl vedno zsvsjstl od himaveev, ki se po eni strani hli-nijo po drugi ps pomagajo kapitalistom bičstl delavsko nezavedno ljudstvo in gs tiščijo v temi in nevedl, ds ns bi prezgodaj šs Zbudilo in jim hrbet obrnilo in pometlo z njimi. Oni se dobro zsvedsjo, da jim preti trda od strani zavednega delavca, zato zavajajo delavstvo ns vse nsčine, ds bi preprečili svojo pogubo. Ali zavedni delavci tudi ne počivajo, so vedno ns delu in orgs-nkdrajo delavstvo, ds se otrese vsega, ksr ga še dsnes trpinči In drži v nevedi. Prišel bo čss ko se bo delavstvo spametovalo in si vzelo svoje pravica RsVho ko to pišem, sem dobil te "Jugoslavije" dve pismi. Zaksj "btfoalavija?" Zsto, ker je ree boga, ds šs cviren mora iz drugih držsv naročati. Brat mi piše od vojakov tsko žslostno, ds je obžalovanja vredno, ds jih tako mudijo ns ves nsčine, povrhu ps z dobrim nsmenom in is ljubss-ni do dramske umetnoetl, kste-re nivo moramo dvigniti in izpopolnjevati do najvišje mere^ Pite»» i stol JI zs "Zarjo" (Teveland. a — V obrambni fond klubove "Zarje" so nadalje prispevali: ( Vvrland. ()., društvo V boj št. 68 SNPJ $10, št. 477 SNPJ $6, Jos. Zsdnlk $1. Po 60c Fr. Hrlbsr, Csrol Dsklevs, Peter Se-gulin. Po 26c: J. Volk. Joe Mat-ko, Fr. Žagar, Antbn Starnberger. John Zorman, Fr. Cul kar, Jack Zsdnlk, Anton Bubnič, Joe. Lever, Louie Poč kaj, neimenovan. Jos. Bsrtol, Fr. Slakovič; John Zupane $10, nelmenovsn-$1; skupsj $21.76. Nsbrano ns domsll veselici društvs Maoca-beee: po $6 Joe. Babnik, John Tavčar. Po $1 Feliks Stumbelj, Jery Rodarnc, Fr. Kol ene. Fr. Meserko, Jos. Skuk In neimenovan. Skupsj $16. Bsrborto*. Oh društvo št 48 SNPJ $6. Rit man. Ohio, društvo št 488 SNPJ $2. Anton Pečnlk 60c, akupaj $2^0. Sosth Rangs. MIcšl Nsbrano ns seji društvs št. 22 SNPJ: po 25c, Pavel Car. Ivan Marinčič, kVter Samic h. Fred Blašenka. Jennie Mrvoah. Mary Gasetish. Nick Percha, Martin Spoljarieh, Ivan Spoljsrish. Jos. Buttes. Mike Grast Katarina M i he lieh. Matt Klarič. Paul Klarič. Matt ni*A*k. Mstt Llkovich. Nasvet farmarice WiHard, Wis.—Veliks je nsšs naselbina, pa se ksj malo čujs od nas in o naših farmarskih razmerah. V vseh čssopisttr čt-tamo o slabih časih in brezdelju Pri nss ps je drugače: ns farmah je zmerom dovolj dSts is dovolj jeia. Kapitalizem nss tlA-či drugače kot p« delsvce po mestih. Sir ims nizko ceno, živina pa še nižjo. Na boljem smo le v tem, ds nsm nI nikdo bosa, ds amo ns svojem in ds imsmo zdrava lies. Kdor bi mlatil iti ns farme, je najbolje, da Se prej osebno prepriča. Vzame naj ai teden dni časa in dobi potrebne informacije. Ako je Slovenec, naj vpraša za Slovence in Hrvat ps zs Hrvste, ker vssk bo rsd v tem oziru na uslugo. Zemlja se dobi obdelana in neobdelsns in dokaj poceni. Rojaki: selite se na fsr ms. Tu je zs vss neodvisnost, Jsz sem tudi živels v mestih nsd 16 let, ps mi nič ne ugajs. Svetujem fsrme tuksj ns W11-lsrdu. Preteklo jesen meseca avgu sta je prišla iz MinneapoHsa neka žensks in prosils milodsrov Rekls je, ds js njen mož dobil zsstrupljenje krvi in ds so mu v bolnišnici odžagali nogo. Vaškemu se je zasmiHls in smo bili generozni vssk po svojih močeh. Jsz bi o tem ne pissls, če bi ta Žensks ne bils toliko prevzetna. Ce ji dsš 26c, ni zadovljns, mora biti 60c sli dolsr. Pri nss ps je bilo že ftosti revežev, ki so bili tudi desetih centov veseli. Pri poročam farmarjem, čs šs pride nsokrog, ds jo vprsšsjo zs dr žsvno izkaznico, posebno ps pri društvih. Izkaznico dobi pri oblasteh, če moš ne more iti o-krog. Povedala js, ds njen mož spada k društvu HBZ v Minnes-pol i s u.——Fsrmsrics. Mllwauške vesti Mlhraskes, Wls^—Zs enkrat nimam drugih novic poročati kot samo o nesreči in smrti. Pred kratkim časom ao umrli sledeči rojaki v tukajšnjem meetu: Dne 20. novembra js po mučni bolezni umrl Frank Matis v atsrostl 29 let, sin splošno znanega Fran-ks Matica. Ranjki Js bil član JPZS. Dne 7. decembra je u-mrl po 4 mesečni mučni bolezni John Kos, stsr 41 let splošno znsn v tuksjšnji naselbini Ranjki je bil člen SNPJ In JPZS Dne 14. decembra el Js življenje s strelom v glsvo stsr naseljenec v tem mestu ter splošno znsn John Jelene. Ksj gs js gnalo v smrt, ni prav znano. Splošno mnenje je, ds ss ms js omrsčil um. Star je bil 66 let, član JPZS.—Dne 14. dscsmhrs js ss srčno hibo nagle smrti u-mrl Anton Resel v starosti 88 let Ranjki je bil član JPZS. Vsi 4 pogrebi so se vršili pod vodstvo« novega slovenskega po-grebnika John Jelsncs. Torej rajski In rojsklnjsi sko šs niste pri kaki podporni orgs-nlsaciji, pristopite tskoj. Ksko lepo js videti, ko pridejo člsni kropit umriegs člana ln ko gs sprejmejo k jadnJemu počitku. V • (Nadaljevan js in konec.) Todi brž ko se pregreše proti zakonom narave n. pr. s pijanoetjo, že ae pojavi obo-lenje. Jasno je, ds utrjeni, pravilno živeči človek prenese več nego pomehkuženi. Pred obolenjem nss ns bo varovalo dvojno perilo, kožuh, volna, vata v ušesih in zapiranje oken, marveč utrjevanje telesa s krepilnimi kopel m i v vodi tir zraku, bivanje ns prostem, zračenja stanovanja in Črugo utrjevanje telesa. Najbolj enostavna in pogoeta posledična bolezen iz preblsjenjs js nahod, to je katar nosne aluznice. Ifd6 je varen pred njim? Tako kakor vse druge posledične bolezni iz prehla-Jenja, nastaja nahod po vpHvu nekih bolezenskih ksll, mikrobov, bodisi v stanju prehlaje-nja ali tudi brez tega. Znanstveno se sicer to šs ni posrečilo dokazati, a praktično življenje nss o tem vssk dsn prepričiije. Če ste se aešli z znancem, ki je imel nahod, vsm je gotovo oddsl, sko se psč niste znali očuvati I To se da doseči najlaže tako, ds se okoli takega "nahod-nega" človeka gibljemo le v razdalji nad enim metrom. S tsm se izognemo okuženim kapljicam, ki prihgjsjo k njegs. Dobro je, če se takemu Človeru ne postavimo nasproti, marveč vfštric, kajti tUdI to nas varuje njegove okuž-ljive sape. Ksr smo rekli o nahodu, velja tudi glede katarjev ostiOlh delov dihal, zlasti ps še glede influence, gripe sli španske bolezni. Ta je namreč posebno budo okužljivs. Hipoma zbole ksr množice in to radi velike okužljlvosti in okolnosti, da se trosijo povzročitelji s kapljanjem, kihanjem in tudi z dihanjem bolnikov. Prav posebno pa pospešujejo obolenje lahko oboleli, ki se nemoteno kretajo med zdravimi. Okužljivost je največja v začetku bolezni, in-kubacija bolezni, to je doba, ki poteče med vgnezdenjem bacilov in izbruhom bolezni, je kratka, zato obolevajo ljudje eden za drugim. . V večji nevarnosti so zlssti starejši ljudje. Povzročitelj gripe as nsseli v nosu, grlu in pljučih ter povzroča tskoj sli ps nsj kasneje tekom dveh dni peadfcodne znake bolesni n. pr. nahod, zbitost težo v glavi, glavobol. Nato pa močno utrujenostjo. Bolnika mučijo glavobol, začenja bolezen s tresavico, veliko toplino in ' omotice, bolečine v hrbtu in udih in nima teka. K temu se pridruži v mnogih slučajih še vnetje sgpnika ln produšnic. Grips js pravzaprav sama na sebi prav nedolžna in dobiva pomen šele zaradi okolnosti, ds vplivs močno na zmanjšanje bolnikove odpornosti, zaradi česar se lotijo bolnika šs ostali mikrobi. Tsko nastajajo pri gripi prkh-užne bolezni ali komplikacije n. pr. pljučnica, vnetje rebrne ali pljučne mrene, vnetje možganske mrene ali bolezni ledvic, živčevja itd. Z veliko verjetnoati se bomo ognili obolenju ns gripi, čs bomo, kadar divja epidemija, čim manj zahajali med ljudi. 21aati js nevsrno tsm, kjer as zbira več ljudi. Ce bomo s kom govorili, bomo držsli roko ali robec pred ustmi. Pazili bomo tudi, da se ne bomo pramraslli in prehladili, ker v prehlaje-nju js okužitev najhitrejša. Bolnik pa naj ostsne na vsak način doma, tudi če ni še resno obolel. To storiti je dotžsn zaradi sebe in v dobro drugih in je neepsmetno če skuša, da bo bolezen prehodil. Iz prahlajenja nastajajo tudi še angine ali vnejte žrelnlc, zelo neprijetna obolenja večinoma nedolžne nravi, vendar se lahko razvije is take nedolžne angine smrtnonevarao za-stVupljenje. Povečane žrelnice lsjšsjo pot raznim okužttvsm in ne morejo več vršiti svojo naloge, ki obstoja v odstranjevanju strupa škodljivih bolezenskih kali. Zato je treba po-večsne žrelnice z operacijo odstraniti. Mnogo j* Šs drugih bolezni, ki se začenjajo v naših dihalih zaradi okužit ve v glavni vlogi in prahlajenja v stranski, zlsatl v otroški dbbi. Skriatinka, ošpice, davica, oslovski kašelj nsstsjsjo po večini po okužitvi s kapljicami is uat človeka sicer tudi brez predhodnega prehlsjenjs, vendsr Še večkrat v prehlajenju. Ako ss bomo torej čuvali prehlajenja» se bomo h tem izognili tudi mnogim boleznim. (Zdravje.) čim boljši js zrak, ki ga vdihsvsmo, tem boljše je to zs nsšs zdravje. Slsb sprijen srak js strup ss nsa. Fa^ettenkotferju je zrak že alsb, če vsebuje 0.1 odstotka ogljikove kisline. Pri 1% ogljikove kisline se že vidno neugodno počutimo, pri 10 odstotkih obstoji nsvsrnoet zs življenje, pri še višjih odstotkih nastopi smrt z znaki omamljenosti. Zoprni duh v lokalih s porabljenim zrakom — "diši po ljudeh" — ps ne prihaja od ogljikove kisUas; ksj ti U Js brez duha, o čemer ss Ishko prspričsmo, čs odpremo steklenico soda — ah aelters-vode. Vzrok sls-begs duha js lihlspsvsjoči pot smrdeča saps iti Tudi ni ogljikova k talina sama na sebi strupena; ons ssaso naznanja, ds js kisik v zraka porabljen is ds gs ni več; ons je samo znak zs to, da je srak. ki vsebuje dosti ogljikove kisline is mak» kisika, za človeka nepo-rsben. • O.LI.lJ * Vobče ss ravnajo ljudje premalo po spremembi toploto is si oblečejo svoje debele suknjo prav tsko pri 10 stopinja mrass kot pri 6 ds 10 stopinjah toploto. Pazimo ns razliko toplote in ee oblačimo temu primemo t Poglej, ksko debelo oblečeni sedijo ljudje v zdravniških vosovih. Tsio ee preveč eegreje is ko pri demo ns prosto, se prehladlmo. Zsto menjsj obleko smsraj po toploti; odloži suknjo, čs je petek. 9. januarja Vesti iz Jugoslavije j Mre PiMTtU v JafMUriii.) K AVTOBUSNI NESREČ I PRI DRENOVEM GRlCU Ljubljana, 17. dec. 1930. O avtobusni nesreči pri Dre-novem griču, ki je ie zahtevala eno človeško žrtev, druge ps se zdravijo v bolnici, govorijo Ae vsepovsod. Nekateri grajajo žele zniško upravo, da ne postavi na prevoze zapornic, drugi spet do« m ne vajo, da je šofer vozil prenaglo in premalo previdno. Zakaj aunek je bil eila močan, saj se je sprednji del avta, motor, popolnoma razbil in planil takoj v plamene. Šoferja eo potegnili nezavestnega iz gorečegz avtomobila ter je zvečer ob 9. v bolnici podlegel Kdo je Ignac "Mihove"? Avto je iofiral Ignac Mihevc; zdaj poročajo, da se je iofer pisal prav za prav Ignac Modrijan, a da se je pri njihovi hiAi v Vrhniki reklo "pri Mihevcu". Star je bil šele 26 let. V Vrhniko, kjer živita njegov oče in mati, aeatra in trije bratje, ae je preselil šele pred dvema mesecema; poprej pe bil v službi v Kranju. Njegova smrt je tem bolj tragična, ker je bil fant ženin. Pred tremi leti ae je dogovoril a Poč-kajevo Ančko, ki pa je odšla pred tremi leti v Ameriko k ovoji teti v Cleveland. Delal je na tem, da si omogoči pot čez morje do neveste Ančke. In Ančka mu je prišla pred 14 dnevi is Amerike naproti. Vse sta imela že pripravljeno za poroko in za pot v Ameriko, v nedeljo sta bila oklicana, v pondeljek pa je ženina nesreča ubila. Neverfti si niso upsli beračila. In ko je bila nekega dne žena v gozdu, je mož doma zzŽ-gal slamnato streho svoje koče in plamen je objel kočo ter uni če val. Raeen zidov j a je pogorelo vse, prav vse. Zavarovalnina pa znaša komaj 6000 Din. Ko je žena zagledale ogenj, je prihitela iz gozda ter hotela gssiti. Tods mod jo je zgrabil za roke ter sku-žal vreči v ogenj. 2ena se ga je a naborom vseh svojih sil komaj ubranila. Na pomoč ao prihiteli aosedje, pa tudi teh mož ni pustil blizu. Nzzadnje pa ae je sam pognal v ogenj. Gasilcem se je posrečilo, da so gs potegnili iz ognja vsega opečenegz. Ko se je mož zavedel, je kakor nor zbežal v gozd ter taval okrog kot neumen. Vzrok: — ¿mamica, vino necepljene trte, Id ga je mož popil dnevno do 10 litrov. Požar. — V prijaznem Gabrni-ku pri Poljčanah je požar uničil hišo bivšega oskrbnika šentjur-ske kmetijske šole Ivana Ver-kleza. Na Boču pri Miklzvžu je varoval devet let podružnične pa-ftnike ln gospodzreka poslopja z živino. V teh letih ai je toliko pri-trgal od ust, da si je zamogel kupiti spodaj v Gabrniku majhno hišo, kamor se je letos a svojo dokaj veHko družino preselil. Lahko si mislimo, kako ceni svoj lsatni dom tako-le človek, Id si je prietradal deilar zanj. Pa ga zadene nesreča, da ai je bil v hiši komaj nekaj dni. Hiša se je vnela v shrambi sena in komaj so opaziti domači, že je bila vaa koča v plamenu. Koča jo bila krita a slamo in lesena, vode pa ni bilo nikjer v bližini. Ljudje po-povedati resnice, odšla je v bolni-I magati niso mogli. In tako je po-co v Ljubljano v misli, da ima gorela koča kar na hitro prav do ženin le roko nekoliko opečeno. Pa ga je -našla mrtvega. Zdaj se bo morala vrniti v Ameriko brez ženinf, brez moža. Dekan Kete pa, ki ju je oklical a prlžnice, leži prav tako ponesrečen v bolnici. Vozil se je s avtobusom in nesreča ga je precej poškodovala. V avtobusu Jih Je bilo ob nesreči sedem potnikov, sprevodnik in šofer, skupaj torej 0 oseb. Od teh se trije sdravijo doma na Vrhniki, eden je umrl, pet pz Jih je v bolnici, kjer ee zdravijo. U-pati je, da ne bo nihče od teh podlegel. Nesreča ali samomor pod vb kom? Dne 16. decent>ra ae Je ponesrečila pri Slov. Bistrici 17-letna Jelka Spatova, po domače Pečen-kova iz Slovenske Bistrice. Odšla je zjutraj v Maribor za opravki,' s popoldanskim vlakom pa se je vračala domov. Na tej poti je prišlo do neereče; kako, tega zz zdaj še ni mogoče reči. Progovni Čuvaj je ališal na južni strani Črsšnjsvskega predora obupno klicanje na pomoč. Na pfrogi je našel vso v krvi mlado dekle, ki mu je vlak odrezal levo novo pri kolenu, hudo poškodoval desno nogo v stopalu ter tudi ranil glavo. Obvestil je postajo Slov. Bistrica, ki je poelal lokomotivo ln vagon do predora, naložil poneerečenko ter jo odpeljel na postajo Pragersko, kamor so naročili reševalni avto iz Maribora, ki je poneerečenko prepeljal v bolnica Je hudo ponesrečena in Je le malo upanja, da bi ostala živa. Ponssrečenka je skočila ali padla Is potniškega vlaka na progo ln sicer na tir, po kateri Je kesneje pridrvel brst vlak, ki vosi proti Mariboru, ter je poneerečenko povozil. Ker je svoje stvari že poprej poslsla po železnici domov na domačo postajo, domnevsjo, da js skušals dekle izvršiti samomor, skočila Iz vagona, bit bo je privosfl vlak iz predora ter potem leže na pro-gri pričakala braega vlaka. V ponearečenki, ki Je bila pri za-sti, ko ao Jo nešli, ao spoznali 17-btno Gabrijelo Spet (Spath) Iz Slov. Bistrice. V Dolenji v ptujskem okraju vi 64 letni kočar Janez Jus. Pri I ss pravi zato pri Jusovih. pri Jusovih ss niso prav nič i zsdnje čaaa. Mož je pri-pogosto vee pijan prepiral s šeao is oslo prste H prepiri so bUl tako pogosti tako hudi. da Je prišlo v koči šivljenja. la trd«, ds bo šeHfedi rim. tal s vaem pohištvom, a posteljo, omaro, obleko, žlvežom — le svinjo so rešili. Družina je oetala «daj brez atrehe, brez obleke, brez ležišča, brez vsegs. Iščejo Američana — če ga ne najdejo, ga proglasijo za mrtve ga. Leta 1960 js odšel preko Trata v Ameriko Oton Kirohsehla-ger, rojen leta 1688 in prietojen v Ljubljano. Od leta 1911 se nI več oglasil od nikoder. Zdaj je trrfm njegovi hčerki Valeriji KSobčaverjevi, da izve, zli je še živ ali ni več. Zato je aodišče u-vedlo postopanje, da ee ga proglasi za mrtvega. Obenem je izdalo poziv, da naj sleherni, ki kaj ve o njem, jevi to ljubljanskemu sodišču aH pa naj se po-grešanec sam javi. Ce se ne bo javil in če ne bo nihče do 1. januarja 1902 kaj sporočil o Kirch-schlagerju, gz bo sodišče proglasilo zz mrtvega. Bisnis z mit vzel. — Policija je naMa pri Pančevu, nasproti Beogradu, v obdonavakem grmovju moško truplo. V preiskavi je policija odkrila, da ata dva moiakarja b Pančeva kradla Iz rasnih mrtvašnic trupla ter jih prevažala a čolnom preko Donave v Beograd, kjer ata jih prodajala nekemu kirurgu, kj jih je potreboval za avoje znanstveno delo. Pri aretaciji sta obs obdolženca priznala, da sta iz raznih beaatslrih mrtvašnic krsdls trupla kakih beračev In sirot, ki se nihče ni brigal zanje in njihov pogreb ter sta trupla prodajala kirurgu. Tudi najdeno truplo sta onadva hotela spraviti preko Donavo, a »ta ga skrila v grmovju s namero, da ga šele drugega dne prepeljeta čez Donavo. Pri tem pa ao ju odkrili. Znanstvenik dr. Pragi — u-mrl. V Gradcu v Avstriji Je u-mrl 71-letni znanstvenik, univ. prof« dr. Friderik Pragi, ki Je bil rojen 1869. v LJtdMJani. Tu J* tUdI študiral gtnmssljo, v Orad-cu pa Je končal medicinske študije. Svoje znsnstveno delo Je začel na unlveral v Inomostu, in s svojimi ddlf Je kmals zaslovel po vsem svetu. Bavil se je s kemijo In tu dognal marsikaj. Njegov ugled Je tako naraetel, da Je bil sa svoje delo nagrajen z No-Zdaj Je ta znanstvenik, ki Je sdini Ljubljančan. Obdarovan s Noblovo nagrado. Cvetje U * Is eedevt v zimi. — nedeljo začel podati, pa so vendar šli mnogi nn izlet na Goranjako. Neka Ljubljančanka Je odšle ne fimarjetno goro nad Kranjem ter Je tamkaj kljub pozni Jeeeni os. že precej ne prisojnih o- bronkih ciklame. trobeotice, borovnice, robidnice in jagode. U-prav čudno je, da Je mogoče kaj takega v času. ko sneži in se trgajo cele cunje snegs s neba. —i Natura dela čudeže, včasi jih je delal bog. Divji lovci fctraljajs ljudi. — V območju Stoižiča so zelo marljivi divji lovci. Pravi lovci in logarji jih komaj preganjajo, a jih pri tem tudi iztaknejo. V soboto je neki divji lovec obetrelil Petra Kuharja iz Cerkelj. V svojem revirju je bil od divjega lovca ustreljen ter mu je Šip krogla skozi obe koleni. Prepeljali so ga v ljubljansko bolnico. Samomori v Mežiški dolini. — Troje mladih življenj je podleglo življenju v kratkem. Nedavno je na Tobtem vrhu pri Gu-Stanju umrla za izkrvavitvijo komaj 1 »-letna Berta. Zaljubila ae je v nekega fanta in Ijubeaen je obetala roditi aad. Toda dekle ae je ašvedala, da je fant tak, da ga njeni starši ne bi marali. U-metne pregraje ao izključevalo možnost, da bi pustili dekle omo-žiti ae a tem fantom, dekb se ni upalo niti staršem povedati, da je noena in da ima fanta. Skrivala je in na skrivaj rodila, a pri tecn izkrvavela. Seveda so potem starši tožili; a niso pomislili, da je dekle umrlo od strahu pred tradicijami, da so le enaki družijo ln da tudi ljubezen ne sme poznati izjeme. — V neki vaaici pri Prevaljah pa je napravil samomor aln nekega poeeatnlka. Vzrok samomora je bilo njegovo abnormalno seksualno življenje, radi katerega je obupal ter ae končal.—Tretji primer se je zgodil te dni. V Četrtek zjutraj ae Je v Guštanju zvedelo, da leži na hribčku nad trgom mladenič a prestreljenimi sehei. Tovarniški delavec Capehrik je našel truplo ter dbveetll ljudi. Na orožniški poeta jI pa je našel mojstra Haa-ra iz tovarne, ki Je pravkar javil, da mu je Izginil pred tremi dnevi 19-letni aln in proaH orožnika, naj ga poiščejo. Ko je Haar dospel na grič, je v truplu spoznal svojega sina. Kaj je gnalo fanta v smrt, zz sdzj še ne vedo. Družina Haarova, ki je mojatar v od delku za vzmeti v guštanjaki je-klarni, je rodom iz Nemčije. Nzvid nz ljubljansko bolnico — Vsako leto je naval na ljubljansko bolnico vedno večji. Kolikokrat ae dogodi, da morajo kakega zelo bolnegz človeka odklo niti radi pomanjkanja proetora. Nedavno n. pr. je v meatu pri gradnji nove palače zgrabilo dvigalo nekega delavca ter mu stisnilo prsni koš. Njegovo stanjs je bilo neverno. Pa ao ga imeli le tri dni v bolnici, potem pa so ga hudo bolnega radi pomanjkanja prostorov poslali domov v domaČo oakrbo in ga je doma v kletnem stanovanju obiskoval vsak dan zdravnik. Mnogokrat se dogodi, da pošlje Okroftnl urad za zavarovanje delavcev hudo bolne delavce v bolnico, ki pa jih odkloni. In to delavce, ki ae iz not ran joati Slovenije, pripeljajo v Ljubljano v bolnico, pa jih morajo potem spet ekspedirati nazaj. To vse radi res majhnih prostorov v bolnici, ki Je ostals nepdveča-na vaa bta kljub temu, da se je že samo prebivalstvo ljubljene po vojni znatno povečalo. I^etoa Js dosdaj prišlo v bolnico že 16,-120 bolnikov. Požar upspslll dva domove. — V pondeljek 16. t. m. Je nsstal požar v podstrešju hiše Jsness Totarjs ns Zalogu. Ogenj je objel vse podstrešje, ki Je btto polno krme. Dzsl so nastopili gasilci, vendar jim ni uspelo, da bi ubraniti ognja sosedno hišo čevljarje Simona Zupsns. Tudi tu ni bilo nič pomoči. Krma v podstrešju Je goreb v velikih zub-ljih. Sreča Je še bib. da se ggenj ni rsjrtirll na vso vas, ker stoje hiše ns gosto. Obs pogorelca trpita veliko škodo. Smrtna ssirits železničarja- — V torek zvešer Je prišel v Maribor pod koroški vlak neki železničar. Progovni čuvzj gz je našel nz mostu preko Drave ne zavestnega ob tiru. Ko Je poklical druge In so mu posvetili v Obraz, so sposnaJi v nJem mladega železniškega zvaničnika Marka Knesarja. Videli so. da Je hudo pobit po gbvi. Prepeljali so gs v bolnico, a mu ni bib več pomoči. Ponoči Je podlegel Kako je prišlo do nenrače. ne vedo natančno. Najbrže ga Je po drb lokomotive s Fsle. ki Je vo-zib v mariborsko postajo. Sunek mu Je rasbil bbsnjo ter vrgel v ograjo. PROSVETA pt* Tako ga opeva ki je eposnll versov fsšbtlčni Dante, o nJem 20.000 Rim. — Nova "Comedia Divi-na" je izšb v Italiji in Mussoli-ni je v njej opevan kot božji poslanec, ki ga je pooblastil sam Bog po svojem angelu Gabrielu, da reši Italijo. Avtor te pesnit ve, ki vsebuje 20,000 verzov, je Virgillo Fiorentlno. Delo obsega 27 zvezkov in prodaja se po |2A zvezekl Ogromna pesem najprej pove, da je bila ItaHja na robu pogina leta 1919 in tedaj sta duši Danteja in neznanega yojaka s devico Marijo vred prosili Boga. naj reši slavno deželo. Bog oča jih je uslišal in poabl angela Gabriela v Italijo in ta je pridobil Musso-linija za odrešitev Italije. Mussollni je še) takoj na delo in po načrtu angela je ustanovil "faacio di combattimento" (zvezo bojevnikov). Toda hudič ni apel. Priklatil se jO ns svet ln se je v osebi Weodrowa Wilsona po-mešal med aa vozniške delcgzte, ki ao — preverjeni od hudiča v Wilsonu — oropali Italijo Rimske Zmage ter jo isročlli Jugoslaviji. Kmalu nato se je prikazal Garibaldije v duh pesniku D'-Annunziju in ga pozval, naj rsšl Rimsko Zmago in jo privede nazaj v Italijo. Res Je D'Annunsio otel Reko. ft Satan pa še nI miroval. Naselil se je v prsmijerja Giollittija in ga pregovoril, da spodi D\An-nunzija ia Reke. Tedaj je Bog o-ča poslal trumo angelov, ki so odnesli Rimsko Zmago v uredništvo lista "Popolo d'J talili" v Ml-bnu. Tam je bil Mussollni. ki Js tskoj prisegel, da bo branil Rimsko Zmago do smrti. Hudič JeAe vedno nagajal, toda v tiatlh momentih Je Bog oča vzel Myeaoli-nija k sebi v nebeaa in mu pokazal vao sijajno bodočnost fašbti-čne Italije ln katoliškega Rima. Bog Js povedal Mussolinlju, da jo nJemu dal nalogo, naj združi vae romanske narode proti anglosaškemu protestantizn)i{. # Pesnitev dossše višek, ko se odpro vrata uredništva lista "III Popolo dltalla" in najpnvo izstopi v božanskem blesku Rim ska Zmaga, katero vodi za roko Mueaolinl in akupaj odkoraka Rim spremljana od velikih trum angelov (faflztov). Bog se spu atl iz nebes na hrib Afco in z veseljem opazuje okupacijo Rima. Mussollni Izroči Rimsko Zmago kralju. Nato se odpro vrsta csr k ve sv. Petra in papež blagoalovi Zmago. Konec je ta, dk ss Mu» solini, krsU ln papež objemejo na trgu sv. Petra ... ja, kmet Krmao is Marezig, ru dar Repulua iz Idrije, zobozdrav> nik dr. Sardoč ia Trsta, dijak Slavko Tuta iz Tolmina, Fran U dovič od Sv. Ivana pri Trstu, trgovski pomočnik Ivan Udovič iz Trata, kmet Žargon ia okolice Kopra, uradnik Andrej Zerjal ia Boršta. Na Ponai je konfiniran-cev tudi deaet; kmet Brf>ič iz Ma-reaig, odvetniški kandidat dr. Joaip Dekleva b Trata, uradnik Joaip Grbec ia Trsta, učitelj Ra doslovič ia Pule, učiteljica Rutar-jeva Iz liorioe, uradnik I. Sturm Iz Trata, mizar Turk iz Sempo-laja, Jan Uršlč, sin trgovca Is Kobarida, novinar R. Vidrich Is TVata. V Potenzi v Kalabrljl Je konfinirana gospa Franja Jenln-čič te Gorice. I v goriški pokrajini je bilo premeščenih več občinskih tajnikov, med njimi Štefan Liplčar-Liplca* rl iz Kab na Kanalskem v beneško provinco, v svidemako provinco pa A. Bajt-B<i is Kanala, Joaip PerškSPeraici iz Sempaaa, Rudolf Gorjup-Gorupp! iz Rregi-nja in T. Cehovine-Coovlni iz Štanjela na Krasu. Premestitev kalakega občinskega tajnika Ll-pičarja jo v zvezi z atentatom pri Murovcih. V navedeno slovenske kraje pridejo občinski tajniki b starih provinc. StrvptM M|la ¥ Belgiji V ječah ao Ječaii na božični večer Gortgnovi mladi prijet* IJI: Dušan Bažac v kaznilnici Szn Stefano, Vekoabv ftadavac v stari trdnjavi Froslnone In komaj lgletnl Zivko Gortan v kaznilnici Portologone, obsojen vaak na 80 let težke Ječe. U tržaškega procesa je v kaznilnici Han Ste fano 24 I. mizar Alojzij Apangor a Proaeka, obsojen na 60 I. težka Ječe. Po raznih drugih kaznlinl-cah ao sami mladi ljudje, delsvec Nikola Kosmač iz Zabrežca, ob sojen na 26 let težke Ječe, trgov-akl pomočnik Vladimir Stoka In Kontovelja, 20 bt, vrtnar Dra-gotln Rupel s Proaeka, 15 let, poljedelec Uvro Cač iz Drage, 16 bt, poljedelec Ivan Obad iz Salo-za, 10 let. «letni viaokošobc Andrej Manfreda iz Kuberida, 10 bt, nadalje trgovski pomočnik Mirko Prrtot la Bar kov I J, m kar Marijan Zahar iz Boršta, uradnik Sbvko Bevk iz Cerimz, poljedelec Joeip Kosmstič b Zabrežca obsojen vsak ns 5 bt, in gospa Frančežkinove, obaOJena na 2 In BA leta. Celš vrata kmetov Iz arsgjg tiči v italijanskih kaznilnicah, med njimi Rudolf Mar-šič, obsojen na 20 bt, Ivan Dobri njs ns 19 bt. Anton In Iven Kodarin ter Ivan Maršič. vsek na 10 bt. V resnih zaporih Je dane« vse polno primorskih Slo-vencev In v rezupitl mučilnici "Regina CeeU" v Rimu čaka veliko število obtožencev nz ostro obsodbo. ' 1 ' Ns Llpzrskem otoku Je przz-nov slo božični večer deaet kon-finirancev: dijak Anton Bošt-Jančtč iz Meduliss pri Puli, trgo-vse Bmestflbčevar is Hrušev Zmijlaij* iMlgraoijt Z oairom na obetoječo nezapo-alenoat so dobili ameriški konzuli nalog, naj strogo uveljavljajo določbo priseljeniškega zakona, da priseljenec ne »me biti ossba, ki bi utegnila paati na breme javnega dobrodelstvu (likely to become a publlc charge). Vsled tega nlkdo ne dobi vise, ako ne dokaže, da ima zadosti denarja oziroma, da ima nekoga, ki garantira, da bo lahko živel v Združenih državah precejšnjo dobo, tudi če ne dobi nikakega dela. Na podbgl tega konzuli laihko odbijejo mnogo prošenj za vlso, tudi če bi ti ljudje v navadnem čaeu Imeli zadosti sredstev za prvo pomoč v novem svetu. ' Poročila a strani ameriških konsubtov, prldeljenlh 81 dsžs-bm, katerih skupna kvota znaša 146.486 od celokupne letne kvote 168,714, ipokasujejo, da so U konzulati izdali 78 odstotkov manj vht, kot bi jih lahko Izdali, V oktobru, ki Je bil prvi mesec strogega uveljavljanja te odredbe, je bilo izdanih 8800 vb, «ločim bi bil maksimum v kvoti zna šal 14,846. In to ao bile vbe tudi za one, ki uživajo prednost. Sploh v mnogo dežebh nlkdo, ki nlmz prednosti, ni dobil vbe. Iftnigraclja v oktobru pokasu-| Je pomanjkljaj od!7>od0e na prem btomu^dieaecu v pfejš nJem letu JM 87.846 inoeemlcov, pripuščenfn v zadnjem oktobru, je te prfližno 9000 spadalo v kvoto. yDrugl ao bili priaeljenc! na |a^atku (14,000), 2600 oaeb ia ibkvotnih dežel in 1900 aonal nikov bven kvote. Flb. LJUDSKI GLAS Pramngar Iz sapadse Pesne Is federaeljs Htrabane. Pa. — Dne 2. dec. aem člta! v Proavetl v IJudakcni gbau dopla nekega aobrsta A. Gsrdns Is Ohicsgs. Kot vidim v njegovem dopisu, ss prseej hudo zanima za naa In za naša federacije v zspsdni 1'ennl. V čast ai štejem, da tudi adbrat Garden is Chicsga naa precej dobro pohvali, da še dosti dobro deluje* mo sa napredek SNPJ. Kljub naši zabltoati, da smo že pet mladinskih društev ustsnovill v kratkem čssu v zapsdnl Penni. To Js dosti dobro od nss. Nsdslje poudsrjs, ds gnsmo tudi ml ceniti skupno deb, nam reč da smo še dosti složni in mu obljubljam, da bomo tudi zana prej vse storili za večjo SNPJ, kar Je v naši moči. ftobreiu Gsrdnu bi pa priporočal. da bi še kaj več napleal v tej obliki. Mislim, da to bo pr« cej koristilo našemu Izšobnju In napredku v SNPJ, S tem končam in prosim drage čltste-I je Prosvete, ds ml oproste, ae| vaa te, ds sem premogar b za pedne Pen ne. Peter Hlebe, član društvs 166. Pred mesecem se Js raznesla iz Belgije vest o skrivnostnem oblaku, ki se je pojavil nad pokrajino v bližini znanega mesta Liegea in ki je s svojim morH-nim učinkom razširil smrten strah in obupno paniko med ta-mošnjim prebivabtvom. Vzroka za vznemirjenje je bilo več ko dovolj. V dolini Moze. v in-duatrijakem okolišu engiškem je akrivnoatna strupena megla zahtevala nad 60 človeških življenj, kakih 80 oaeb pa se bori a smrtjo v bolnici. Prestrašeno prebivalstvo si par dni ni upalo na prosto; zamašilo je okna in vrata, da ae ubrani pogubi ter ae je nekoliko ohrabriio šele. ko je vladria pomoč v prizadeti pokrajini razdelila maske zoper strupene pline, Belgijskk vlada js poslala na lice mosta.komisijs strokovnjakov, ki naj bi preiskale vzroke katastrofe ter ukrenile vae potrebno za aaščlto ljudstva. Medtem pa so ae razšlrlb v Javnoatl vesti o zaoatallh zalogah granat a strupenimi plini, ki jih je nemška vojaka baje sakopala ob u-miku. Domneva Je bila na dlani, aaj ata bila meato Liege ln okolica prizorišče upornih bojev v začetku svetovne vojne, ko so Nemci s vsp svojo silo udarili na Belgijo. Kasneje pa se je iaka-zalo, da so bile allčne slutnje brez podlage ln treba je bilo iskati drugega Izvora pogubne megle. Strokovnjaki so nato menili, da prihajajo plini la bliž-njih kemičnih tvornic, oaobito iz tvornice clnkove pločevine v En. gl»u. Tudi ta domneva ae je la» kazala za neoenovano. Nedavno pu ata ianeela zvojc mišljenje o stvari prof. l*m-mert, vodja meteorološke poata-Je v bližnjem Mtlnstru in profeaor kolumUijake univerze v New Yorku Maatttl. Imenovana atro-kovnjaka ata soglasno mnenja, da gre sa redek prirodn! pojav, ki ga je znanost že nekolllcokrat zabeležila v dotlčnlh krajih, da-zl pojav dogbj nikoli ni doeegel tako pogubne učinkovitoetl. Profesor Lammert In Manettl sta izjavila, da je strupena megla v liegeškl okolici zadnji ko-nec izredno močnih viharjev Iz Sahare, o katerih so poročali konec novembra. Cet par dni ao namreč v Španiji ugotovili precej silen peščeni dež in preiskava ja pokaiala, da Je veter aene sel ogromne množino finega sa harskega puška preko morja na evropsko celino, i Enaka poroči la ao prihajala U Avlce in iz Parita, kjer ao v umazanem dežju tudi dognali aeharzkl prah. Prof. Ummert sklepa i« teh dajatev, da Je zračna struja z drobnim peščenim prahom prišla konec prvega tedna v decembru tudi nad Belgijo, kjor se je zgostllz pod vplivom atmosferskih prilik ter v obliki megle pritisnile proti zemlji. Znski obolenj potrjujejo to domnevo. Oboble Je silil hud ksšelj in čutili so |>ekočo bol v grlu in v pljučih, ki Jo Je povsro. čil vdihsni peščeni prah in ki Je v nekaterih primerih Izsval vnetje pljuč, (njenem se Js trebs sporni nt I, da m» v okolici Liegs te 1902 in 1911 opszlll sllčno gosto meglo, ki ps Je zahtevsls b malo žrtev. Ze tedaj so opazili, ds ja <)rubsn pesek zsmašll dihalne organe žrtev, od katerih Jih Je nekoliko (»odleglo obolenju. Znaki tedanjih obolenj so l»r|H>lnoma enaki današnjim. Ta teorija nemškega in ame- riškega učenjaka pojasnjuje tudi zagonetna oboleuja na Angleškem, ki so jih prav tako pripisovali škodljivi megli, dasi niso i z rečno poudarjali, da vsebuje škodljive pline, ki bi prihajali morda ia ogromnih tovarn v o-kolid Londona. V okolici Soe-burneaaa je obolelo več ko 28 o-seb In njih obolenje je imelo isto znake ter se je končalo s smrtjo prizadetih. To je nov dokaz za domnevo, da je vse te kata-atrufe povzročil potujoči oblak saharskega peščenega prahu, ki js preko Španske, Francije in Belgije 'doaegei tudi Anglija Velikanska raadalja, ki jo Je premagal oblak na avojem potu iz Afrike, tudi ni nič nenavadnega. Sličen pohod aaharakih oblakov prahu ao ugotovile meteorološke poataje nekolikokrat. Nedvomno Js bila dokaaana taka pot oblaka iz Afrike preko Italije v »everno Nemčijo, drugič pa preko Azorakega otočja v južno Anglijo. 1901 ao od 9. do 11. marca opaaovali tak oblak prahu preko Evropo ter pray zanesljivo ocenili njegovo vae-bino i 1,800,000 ton peščenega prahu, ki je padel po poti preko evropake celine; na afriška tla je prišla aeveda Ae večja m noši na. V zvezi a tem Je tedšj v južni Italiji padal krvav dež, ki Je al I no vznemiril vražam vdano ltalijanako ljudstvu. Pojav strupene mogle a teorijo omenjenih učenjakov seveda Še ni popolnoma poijasnjon, ker bo treba podvreči podrobni znanstveni preiskavi vae poaa-meznoati, ki so pomagale, da ae je katastrofa v dolini Muzo razširila do tako velikega obsegu In povzročila nesročo, kakršne do-slej znanost še ne pomni. Izkoriščaš Je šlvežslh delavcev New York. — 2lvežnl delavci, atrežnlkl, kuharji ln drugi v Thompsonovih restavracijah ao prisiljeni delati dvanajst ur na dan In šeat In pol dneva v ta-dnu, kot poroča glaslb Amslga-mated Food" Workers unije "Free Voice". Breaposelnoet Je v prvi vrsti odgovorna aa sbb poiošaj, ker Ima kompanlja veliko delavcev na razpolago vzlic temu, dz Je že park rat anižab mezde. Bilo je za časa občinakih volitev. Prišel Je kmet Alzačan, da bi glasoval. Pri glasovalnih skrinjicah je sedal Nemec, ki Je nagovarjal voll|ce, naj glasujejo sa njegovega kandldrta. Alzačan pristopi In mu ptMtoll dva Hstka, enega a Imenom nemške-ga kandidata, drugega z imenom domačina. — Ne zamerite, gospod, kateri Je boljši r — Tale, odgovori Nemec In pokaže na listek a nemškim kandidatom. — E, če Je tako, goepod, ga bom pa del na srce, gbjte, sem-b; tegale, ki nI aa nič, ae pe mo-ram kolikor mogoče hitro otre-atl — In spusti drugI listek a domačim ksndidstom v gbsovslno skrinjice,_ _ SLOVENSKA NARODNA POD-PORNA JEDNOTA ^svoje pubHkscije In 6s Ibt Prag vela trn koristi, ter potrvbne agitacije društev la članstva Is aa gando svojih Idej. Niksksr se as prspsgands dragih podpornih organlaarlj. Vsaka ibdjir^^rrTlgit^i^Tl ¿pM Is saanaaib drugih podpornih j la njih druftt«. AR zavidate temu možu dober tek? Tu Je ndkritsarčen nasveti "Crystal lake, in.— Trp«i aem na ftelodčnih bolečinah, nlaem imel teka do jedi in zjutraj sem se počutil trud-nega. Zsčel sem Jemstl Trinerjevo Grenko Vino Hi «e4a| Mpet bM* )«n Ni l«4i »ena latrrti««. Ji a»r)mvu great« viae js Ubila mnogokrat lačna, sta bila zadovoljna, da ju vaaj zeblo nI. Življenje v mestu nI bilo prijetno. Mnogo hudega sta potrpela, a vendar sta vztrajale v trdni nadi, ds bo vssk čas nastopil mir. Tudi sta ss udomačila med svojimi mestnimi tovsrišl, od katerih eta se marsičesa naučila. J. Njuni tovariši so bili otroci mestnih rcve-šsv, mnogi pa sploh niso Imeli doma in preživljali so se na ulicah kot vrabci. Nekateri so m zelo spridenl, govorili eo surovo ln krsdli ob vssk! priliki, tods Mirko in Peter sts pazila, ds s takimi pokvarjenci nista imela mnogo opravka. Družila eta se le s takimi, ki so se obnašali dostojno in niso ismiksll denarja ljudem Iz žepov. Predobro sta vedela, da bi jima slaba družba znala škodovati — mesto domov bi mogoče morsla v zapor radi tatvine ali kaj podobnega. i. Dolge mesece sta preživela v mestu, preden je končno nastopil mir. Neizrečeno rsdovsnje je zavladalo med ljudmi tiste dni in tudi Mirko in Peter ste dala duška svojemu veselju. Pridružila sta se množicam na ulicah ln sta glasno vzklikala in pela s drugimi vred. 2al, da njuno veselje nI dolgo trajalo. Mir je nastopil v pozni jeseni In Mirko in Peter se nista mogla podati domov. Kaj bi pač delala v uničenih domačih krajih v zimskih msssclh. Morala ste prebiti še eno zimo v mestu. . Spet sta trpela pomanjkanje in mraz in nestrpno čakala toplih dni. Kskor hitro je skopnd sneg in so zaveli topli južni vetrovi, sts povezala svojo revno obleko ter se odpravila na pot proti domu. (OsUs prikoSaJU.) •Tvoj oče je pa moral «ti zelo moder, ker je razumel take reči. NI čudno, da tudi ti vedno pobiraš umazane časnike iz obcestnih jarkov in jih čftaš. Meni kaj takega ne pride na misel. Vandrovcu menda nI treba čitsti, ssj vidi vssk dan kaj novega, ko gre okrog, čemu bi potem čital novice; o vojni pa itak vedno siišiva koder hodiva," je dejal Peter, ko je Mir. ko končal s svojim pripovedovanjem. "Moj ste je rekel, ds se s čitsnjem človek izobrazbi In da bi bilo bolje na svetu, če bi ljudje čitali dobre knjige in časnike," je modro odgovoril Mirko. "Kaj pa bi bilo, če bi bili vsi ljudje učeni," je ugovarjal Peter, "na primer, če bi bili vsi vojak! zelo učeni, kdo bi pa bil za prostaka, vsi bi hoteli biti častniki, kdo bi pa potem bojeval?" "Nobeden," ae je odrezal Mirko vesel, ds more Petru pokazati koliko so je že naučil iz umazanih časnikov, ki jih je pobiral iz jarkov cesti. Peter gs je gledal nekam začuden. Mirko pa mu je takoj pojasnil, da je čital nekje, kako so hitro zaprli nekega moša, kl Je ljudem govoril, da ne bo nič več vojn na svetu, ko bodo ljudje bolj izobraženi. Rekel je menda, da gredo v vojno aamo nevedni ljudje. "Kaj pa tvoj oče, Mirko, on nt bil neve-d'en, ker je mnogo čital, kot si ml pravil, pa so gs vendsrle v vojn! ubili," Je spet ugovarjal Peter. , "Moj sta nI šel rad v vojno. On je vedno pravil, da vojne n! treba, toda, ker Je več nevednih ljudi kot pametnih, morajo Iti pametni z neumnimi vred v vojno, da jih pobijajo," Je jezno odgovoril Mirko. Peter mu ni več skušal ugovarjati. Občudoval je Mirka, ker je znal še zdaj tako modro govoriti. Mislil si js, da bo Mirko najbrž »o bolj moder kot je bil njegov oče, ko bo.mož. Nič več se nI smejsl Mirku, če je šol iskst liste, kl jih je kdo pustil pod kakim drevesom in jih je potem veter saneeel v obcestne jarke in grmovje. So prosil je včasih Mirka, naj mu na glas čita. kar je Mirko tudi rad storil. ~ Ker ste bila vedno skupaj, ste.se mnogo pogovsrjala. Najraje sta govorila o miru, oba bi bila rada šla v domače kraje, četudi niste imels staršev. Dogovorila ste ss, ds boste živela skupaj na Mirkovem domu, in če se vrne Petrov brat is vojne, bo pa Mirko lahko živel pri njima. Peter ln njegov brat ste namreč tudi imels majhen dom nekje na doberdobskl planoti ali ker ste zgodaj Izgubila stsršs, so v njihovi revni hišici šivcil najemniki. VII. Vojna Je divjala dalje, epet šlo poletje h koncu in Mirko in Pater niste vsdsls, kako In kje boete preživeta almo. Vsi njuni načrti, ves upanje ns mir Je bilo zaman. Ljudje so govorili, da bo vojna še dolgo trajala. , Nekega dne sta privandrala do velikega mesta ln ste se odločile, ds ostaneta v tem mestu, dokler ne bo miru. Tavala eta po ulicah in ogledovls lepo mesto ter poskušala se spri- Znsmenje (Doc. 81, 1930) po-meni, ds vam js psročnlaa potekla ta dan. Ponovite jo pravočasno. ds vam Mate as «sts-rimo. Ake lista ne prejmete, ie mogoče vstsvfjes, ksr ni bil plsčsn. Ako js vsš list plačan in gš ne prejmete^ je mogoče vstavljen vsled nspsčnegs ns-slove, pišite nam dopisnico in ns vedite stari ln aevi nsSlov. Nsil zsstopnlki so vsi drs-štreni tajniki ia dragi ssstopni-ki, pri katerih lahko plačate na. Naročnina sa eele leto je $6.00 ia sa pol leta pa $8.00. Člani SNPJ dopkUSajo $4.80 sa leta za pol lete 82.40. Za mesto Chiesgo In Clccro za leto $7.50, pol leta $8.75, sa Os-ne $6.80. Za Evropo etane sa pol lets $4.50, sa vse leto ps $9.00. Tednik stane sa Evropo $1.7«. Člani doplsČsjo samo 50c m poštnino. Mladinski List stsne ss celo leto $1.20. Nsročnlno . lahko tudi aaad pošljete na naslove Upravništvo "PROSVETA" 2657 S. Laemdale Avs* Chiesgo Boris Piljnjak: NAZNANILO Iz nprsvništvs liste Pmsvsfs Naznanja se, ds je cena ogls-som za sredino izdajo zvišana. V dnevniku, druge dneve Izven sredine ladajs js kskor preje. Ti velja ss Usas, droštvs in drug« Najnižja eens as palec prostora v dnevniku izven sredine Iz-dsje je 50c; v sredini izdaji ps $1.00 sa enkratno prtebčitev, Zs oglase eo račtms po velikosti prostora. Kadar pošljete oglas, sapi-šlte vselej, kateri dan želite, ds se vaš oglas priobči In koliko as« meravate potrošiti. Vsslcj pišite točno jn ob pravem časa, sko želite Imeti dobri poalugo. Procimo vas, ds to spe-števste. PhlHp Godlaa. upravitelj. Naročite Mledineki list, saj SPREJEMA YSA Tiska vabila sa veselice in shode, vizitnice, časnike, knjige, koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, nemškem, angleškem jeziku in drugih VODSTfb TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO SJfJPJ. DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI Vsa pojasnila daje vodstvo tiskarne. Cene smerne, unij sko delo prve vrste. Pišite po Informacije na naslov 2667-59 So. Lawadale A ven ne CHICAGO, ILL, TAM SE DOBE NA 2ELJO TUDI VSA USTMENA POJASNILA