85i>4 AA
60100200
OSREDNJA KNJIŽNICA
PPlmukSKI DNEVNIK
Aku1*13 Plafana v gotovini _	««.
Abb. postale i gruppo (..ena 2o0 ur
Leto XXXV. Št. 170 (10.389)
TRST, četrtek, 26. julija 1979
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je t*sl;al v tiskarni »Doberdob* Dovču pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
V ZAOSTRENEM POLITIČNEM OZRAČJU PO PROPADU CRAXIJEVEGA POSKUSA Sodelovanje
Pertini začne nov krog posvetovanj za vsaj začasno rešitev vladne krize
Vodstvo PSI izključuje vsako možnost tudi posrednega sodelovanja pri oblikovanju vlade, ki bi ji načeloval zastopnik KD - Obsodba zmedenosti in oholosti demokrščanskega vodstva v izjavah predsednika poslanske skupine KPI
RIM _ v političnem ozračju, ki S? je ohola demokrščanska zavrnitev Craxijevega poskusa za sestavo vlade še občutno poslabšala, zacne predsednik republike Pertini Ponovna posvetovanja z vsemi stran-*erai. Zjutraj bo sprejel že ob 9. bn uradno delegacijo KD, v polurnih Izsledkih pa zastopstva KPI, PSI, "tSI, PSDI, PRI, radikalcev in PLI. " Popoldanskem delu jutrišnjih posvetovanj bo manjšim političnim Skupinam, Neodvisni levici, PDUP, ^natni in poslanski mešani skupini 10 SVP, posvetil po 20 minut.
včeraj je zasedalo vsedržavno vodstvo PSI, kateremu je tajnik Lraxi poročal o svojih neuspelih prizadevanjih, po krivdi prejudicialno begativnega zadržanja KD, kot man-~®j-ar za oblikovanje nove vlade.
mora PSI navdihovati svoje odločitve po dosledni politični logi-je dejal Craxi, ki izhaja iz zavrnitve, s katero je KD odgovorila oa sodelovanje, ki so ga predlagali SOcialisti. Izrazil je tudi zaskrblje-
nost ob propadu vsake perspektive stalnih rešitev, medtem ko se zaostrujejo nujni problemi države, zaradi česar si mora PSI z vsem čutom odgovornosti prizadevati za premostitev krize.
Iz razprave, v kateri so nastopili vsi socialistični voditelji, se je še določneje oblikovalo stališče, ki ga bn PSI zavzemala v nadaljnjih poskusih za prebroditev vladne krize. Vsi so zelo ostro obsodili neodgovor-n odločitev vodstva KD in poudarili, da onemogoča konstruktiven odnos med obema strankama. De Martino je dejal, da ni več možnosti za politične sporazume s KD in da zato PSI ne more več sodelovati pri nobenih pogajanjih niti o oblikovanju večine i uti o vladnih programih, ampak r tora nujno u-trditi odnose z levico
Posledica demokrščanskega zadržanja je za Vittorellija, da PSI ne more sodelovati niti neposredno niti posredno pri nobeni vladi in ne more prispevati pri oblikovanju no-
ll»niiiiiimil„„l„„llllinulllll,limllllllJIIIIIIIIII„u,ll|||||||||||||||||||||||||M||||||||||l|l|l|mit,U|l|„,|||
V PRIČAKOVANJU ODREŠILNIH PREDLOGOV NIC0LAZZEJA
Energetska kriza povzroča težave kmetijstvu in turizmu
Previdnejši pristop drugod po svetu: načrt za sončno energijo v ZDA, omejitveni ukrepi v SFRJ, uran za Veliko Britanijo
RIM — Medtem ko vlada veliko Pričakovanje za poročilo optimistična ministra za industrijo Nicolaz-•'a, ki bo bržkone na današnjem ječanju s pristojno parlamentarno komisijo predlagal održšilne ukrepe, pomanjkanje vsakega vladnega acrta za zajezitev energetske kri-že hudo odraža na državnem go-Podarstvu. Zmanjšanje dobave go-riva občutijo zlasti kmetijstvo zara-1 Pomanjkanja plinskega olja za jbehanizacijo ob večjih sezonskih de-'b. javni prevozi in turizem. V gostinskih obratih je že pri kraju j riv°_ za ogrevanje in za kuho, zaboj česar že napovedujejo zapo-
Žc konec tedna podražitev vseh pogonskih goriv?
RIM — Ministrski svet bo v pe-tek odločal o podražitvi pogonskega goriva in o možnosti oskrbe “ odst. plinskega olja, kolikor ga bo v prihodnjih mesecih •banjkalo. če se bo takoj po Sei' ministrskega sveta sestal Medministrski odbor za cene *n potrdil sklep vlade, bodo podražitve pogonskega goriva stopile v veljavo že ob koncu tega ^dna. V nasprotnem primeru *e bomo z višjimi cenami spoprijeli šele prihodnji teden.
Federacija CGIL - CISL - UIL basprotuje, kot je navedeno v Uradnem poročilu, predlogom *a Podražitev zdravil, električna toka, papirja in petrolej-derivatov, ki bodo sprožile *erižno povišanje cen drugih roritev ter tako povečale infla-bo. Vsekakor sindikalna fede-acija opozarja na nujnost po aščiti najbolj izpostavljenih Pbdžbenih slojev.
Vladni krogi vztrajajo pri tr-p vi, da »sprostitvi* za dobo b°ga leta cen kruha in mesa Sto	sledile podražitve.
J"eP so namreč sprejeli šele P° obvezi zainteresiranih kate-f?ri.i trgovcev da ne bodo podali cen.
zlac?.ekalerih hotelov in penzionov, d da Tridentinskem.
dj^barodna agencija za energijo sicer razmeroma optimistične ,v'1e glede pomanjkanja nafte na lo | 'bcm tržišču, ki naj bi znaša stn 6 IHH-OPO sodčkov dnevno name-bm Predvidenih 700.080. ki bi jih bin V^a črpati iz rezerv. Po mne-&naj bi primanjkljaj na-bstin - 'i v prihodnjem letu, na ča V| zmanjšane potrošnje in pove-Pri6 proizvodnje v državah, ki ne •takodaj° 0PEC- Previdnost pa vse-°r ni ooveč, saj je vprašljivo <jrjeni strani ali bo industrijskim rabo m ,zares uspelo zmanjšati po-daftnih proizvodov za vsaj 5 ®oče° i°V’ na drugi strani pa ni mo-V Vključevati novih sprememb Vjj^rolejski politiki držav proiz-
Mu^j^ale, da je take previdnosti lo R°d precej več kot v Italiji, ce-Mkih državah, ki niso za •-
nergetska sredstva popolnoma odvisne od uvoza. Strokovnjaki z univerze Cambridge so se že pred 6 leti lotili študije za energetsko osamosvojitev ZDA. Izdelali so načrt, ki temelji na uporabi sončne energije kot nadomestilo za 9 milijonov sodčkov nafte, ki jih sedaj ZDA uvažajo dnevno, zlasti pa za 14 milijonov sodčkov dnevnega uvoza, ki bi jih potrebovali v osemdesetih letih.
Po računih ameriških strokovnjakov bi mogli z naložbo 88 milijard dolarjev zagotoviti 60 odstotkov e-nergetskih potreb ZDA s sončno e-nergijo. Tudi v sosedni Jugoslaviji resno proučujejo možnosti znatnega zmanjšanja porabe naftnih derivatov. Ukrepi o omejitvi osebnega avtomobilskega prometa in podražitev bencina bodo, po računih stro ovnjakov, zmanjšali skupno potrošnjo za 5 odstotkov v primerjavi z lanskim letom. Naraščajočo porabo mazuta za potrebe industrije nameravajo pa zajeziti s preusmerjanjem pogona strojev na premog.
Angleži so si pa, kljub novim petrolejskim vrelcem v Severnem morju, priskrbeli v Avstraliji uran.
(Iv)
benega programa za vlado, ki bi ji načeloval zastopnik KD. Enakega mnenja je bil tudi Mancini, ki je dejal, da je Craxijev poskus o-krepil PSI, ker je dokazal, da je okrog nje moč zbrati druge demokratične sile levice in centra, kar ne uspeva več KD. «Ne smemo pa izvajati represalij ali stopiti na bojno stezo,* je zaključil Mancini in izrazil zaupanje v modrost in daljnovidnost Pertinijevih odločitev. Cic-chito je naglasil, da je po 3. juniju možna organska vlada, le brez hegemonije KD, ki je italijanska družba in politični sistem ne sprejemata več. Zgodovinski voditelj socialistične levice Lombardi je dejal, d PSI ne sme sodelovati pri nobenih pogajanjih o programih ali o sestavah vlade. Prispevati je sicer treba k začasni rešitvi, pri čemer mora pa prevzeti odgovornost vsa levica, ne pa samo PSI.
Sklepna resolucija, ki jo je socialistično vodstvo sprejelo, osvaja v bistvu ta stališča. Uvodoma se zahvaljuje Craxiju in političnim silam, ki so podpirale njegov poskus, da bi rešil vladno krizo, ki traja že 7 mesecev. Zavrnitev prizadevanj, da bi odprli v novem ravnotežju novo fazo sodelovanja v duhu demokratične solidarnosti za uresničevanje prenovitve in reform, nalaga vodstvu KD ogromno odgovornost. Njeno zadržanje onemogoča v tem položaju vsako pogajanje in sporazum, poudarja dokument socialističnega vodstva.
S tem se veča nevarnost, ki izhaja iz trajanja politične krize in iz zaostrovanja perečih vprašanj države, kar zadeva jasnost v političnih odnosih med strankami in zavest o nujnostnem stanju v gospodarstvu in v družbi in o zaskrbljujočih razmerah glede javnega reda. Zato vodstvo PSI poziva vse demokratične siie in vse levičarske stranke k skupni odgovornosti, da se preprečijo hudi preokreti in krize, ki jih ne bi mogli nadzorovati. »V tem duhu, se zaključuje dokument, pričakuje socialistično vodstvo z vsem zaupanjem odločitve predsednika republike*.
Ves dan je včeraj zasedalo tudi vsedržavno vodstvo KPI, ki je razpravljalo o Berlinguerjevem poročilu o poteku politične krize. Napovedano ni nobeno zaključno sporočilo, novi načelnik komunistične poslanske skupine Di Giulio je pa dal izjavo za televizijo in tiskovne a-gencije. Po propadu Craxijevega poskusa, zlasti zaradi odnosa KD, so možnosti za rešitev krize še manjše, je zatrdil. Pri tem sta zadržanje vodstva KD označevali velika zmešnjava in velika oholost, katerih žrtev je bil predvsem Craxi, negativne posledice pa prenaša vsa družba. Di Giulio je nato poudaril, da ni alternative politiki, ki jo predlaga KPI, glede možnosti sestave <dnštitucionalne» vlade je pa dejal, da je treba pojasniti, kaj naj
bi to pomenilo. Če gre za vlado, ki naj bi ji predsedovala osebnost z vrha državnih ustanov, bi ne bilo nič novega. Z drugačnim zanimanjem pa bi KPI gledala na predlog o vladi, pri kateri naj bi sodelovale vse politične sile.
Večkrat so se včeraj sestale tudi delegacija za pogajanja o vladi in obe parlamentarni skupini KD, nadaljnje znamenje notranjega razdora je pa dejstvo, da se demokristjani ne morejo zediniti o kandidatu, ki naj bi ga predlagali Per-tiniju. Precej zadrege je tudi v današnjem uvodniku glasila KD, ki se čudi obsodbam političnih sil in zagovarja obnašanje vodstva pri pogajanjih, češ da bi drugače KD morala sama priznati zmanjšanje svoje vloge.
Perspektive ostajajo torej zelo meglene, tako glede možnih kandidatov, kot glede značaja vlade, ki naj bi jo skušali oblikovati. Ugibanj bo konec, ko bo bržkone že drevi Pertini izbral novega mandatarja. (Iv)
med bankami iz Ljubljane in iz Gorice
LJUBLJANA — V Ljubljanski banki - Združeni banki se je včeraj predsednik poslovodnega odbora Janko Smole pogovarjal s predsednikom Casse di risparmio iz Gorice Graziatom in predsednikom trgovinske zbornice iz Gorice Lupierijem. Razgovori, pri katerih je sodeloval tudi predsednik IS občinske skupščine Nova Gorica Šušmelj, so zajeli ustanavljanja mešanih podjetij, poslovno tehnično kooperacijo na območju Slovenije in Furlanije - Julijske krajine, kakor tudi možnosti skupnega finansiranja boljše cestne povezave med sosednjima pokrajinama.
Beseda je tekla tudi o medbančnem sodelovanju, ki se uspešno razvija, pri čemer igra pomembno vlogo tudi Ljubljanska banka - Temeljna banka Nova Gorica, (dd)
Gospodarski odnosi med Slovenijo in ZDA
LJUBLJANA — Razvoj gospodarskih odnosov med SR Slovenijo in ZDA se v zadnjih letih obrača v prid sosednji republiki. Lani je Slovenija izvozila v ZDA blago v vrednosti 81,1 milijona dolarjev, medtem ko so ga uvozili za 123,3 milijona dolarjev. V prvih petih mesecih letošnjega leta se je s primerjavo z istim obdobjem lani izvoz iz Slovenije povečal za 7,2 od sto, uvoz pa zmanjšal za 13,5 od sto.
KRIZA NA BLIŽNJEM VZHODU
Izraelska vlada odločno nasprotuje umiku varnostnih sil OZN s Sinaja
Nevarno naraščanje napetosti v Libanonu - Ameriško javno mnenje obsoja napade na palestinska begunska taborišča
rr-g. .1.	'	•	— '
Voditelj opozicije premier Khalil
v izraelskem parlamentu Simon Peres se mudi na
TRI ITALIJANSKE LADJE ŽE KRIŽARIJO V KITAJSKEM MORJU
Forjani poročal senatni komisiji o pomoči beguncem iz Vietnama
Radio Hanoi napada Italijo in ZDA, češ da hujskata Vietnamce, naj zapustijo domovino - Zavrnjeni očitki SZ - Zamberletti danes v Singaptiru
Atentat na voditelja vojaškega oddelka PLO
PARIZ — Včeraj zjutraj je v Cannesu na Ažurni obali neznanec hudo ranil načelnika vojaškega oddelka Organizacije za osvoboditev Palestine (PLO) ter vodjo palestinske organizacije «Saika*, Zuheira Moh-sena. Atentator je pričakal Mohsena na hodniku stanovanja ter iz bližine streljal proti njemu in nato hitro zbežal. Voditelja palestinske organizacije so nemudoma sprejeli v bolnišnico, kjer je njegovo zdravstveno stanje zelo resno, saj šo ga streli zadeli v glavo. Do trenutka ko ’ pišemo, si ni nobena organizacija prevzela odgovornosti za atentat.
Mobsen, ki se je začasno mudil V: Cannesu, se je pred dnevi v imenu PLO udeležil zasedanja Organizacije afriške enotnosti v Monrovii in bi moral nadaljevati svojo pot v francosko glavno mesto. Zelo težko je ugibati, kdo je naročil atentat na Mohsena, čeprav so vse palestinske organizacije takoj obtožile izraelske varnostne organe. Naj o-menimo, da je palestinska organizacija «Saika» zelo blizu pozicijam Sirije in ni izključeno, da so atentat izvedli pripadniki teroristične organizacije «Muslimanskih bratov*, ki se bori proti režimu predsednika Assada. Mohshen je že četrti palestinski voditelj, ki je žrtev atentata v Franciji.
IT.	'v:
SINGAPUR — Italijanske vojne ladje, križarki Vittorio Venete in Andrea Doria ter pomožna ladja Stromboli plujejo od včeraj v Južnem Kitajskem morju proti otokom Anambas v pomoč indokitajskim beguncem. Na to otočje naj bi se bilo zateklo 25.000 beguncev, iz dneva v dan pa se baje to število veča, ker malezijske oblasti zavra čajo begunce, ki na krhkih ladjicah priplujejo do obale te države.
Italijanske vojne ladje bodo križarile po morju med tem otočjem in malezijsko obalo z namenom, da nudijo pomoč vietnamskim begun cem. Domnevajo, da bodo italijan ske ladje danes dosegle območje, koder plujejo ladjice beguncev iz Vietnama. Ves dan bodo uporabili za iskanje beguncev tudi helikopter in hidrogliser, križarka Vittorio Ve neto pa bo povezana tudi z neke severnoameriško skrbstveno orga nizacijo, ki je že pred časom na jela ladjo in jo poslala v Južno kitajsko morje. Italijanske ladje lahko sprejmejo približno tisoč be guncev, ki iih bodo prepeljale v Italijo, ne morejo pa jih prepelja-
HiitiiiiiiuiiniiiiiiimimiiiiiiiMiiniiiimiHHimiiimiiiiiiiiMiMiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiMminiiiiitimiiiiiiuiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiB
AKCIJA KARABINJERJEV GENERALA DALLA CHIESE
PET OSUMLJENCEV ZA REŠETKAMI
Za sedaj jih obtožujejo posesti orožja, a sumijo, da so eden izmed členov prevratniške organizacije
RIM — Akcija karabinjerskega protiterorističnega oddelka generala Dalla Chiese, ki je pred dnevi odkril skrivališče prevratniške skupine v kmečkem poslopju na samotnem kraju Vescovio, nekaj kilometrov od Rietija, se nadaljuje v strogi tajnosti ob hišnih preiskavah v Rietiju in Rimu. Do sedaj so že spravili za rešetke pet oseb: bratranca Giampiero in Piero Bonan-no, Ina Maria Pecchia, Paolo Lap-poni, ločeni mož hčerke poslanca Mancinija Giusi in bivši somišljenik «potere operaio* Pietro Cestie, pri katerem so našli samokres vrste «magnum 45». Za sedaj vse obtožujejo le posesti navadnega in vojnega orožja, vendar že po molčečnosti preiskovalcev sodeč, se nad a-retiranimi in verjetno tudi nad drugimi, ki bodo padli v roke karabinjerjem, zbirajo kaj temni oblaki.
Že v skrivališču Vescovio so preiskovalci našli poleg pravcatega skladišča orožja, med katerim je bila tudi vrsta puške, s ka' o so rdeči brigadisti ubili polk. Varisca, tudi žigi za ponarejevanje dokumentov, dalje potni listi, tudi ameriški in belgijski, ponarejene avtomobilske tablice in drugi dokumenti, tudi material, ki se ga poslužujejo ugrabitelji, da ne govorimo o pripravljeni celici za «ujetnika». Na podlagi tega domnevajo, da je teroristična skupina pripravljala u-grabitev z izsiljevalnimi nameni izključno za »obogatitev* blagajne prevratniške organizacije. Nadalje
preiskovalci skušajo dognati, ali ni morda v tej celici preživel del svojega ujetništva tudi predsednik KD Aldo Moro. Skrivališče je namreč nedaleč od železniške zapornice, kjer so takoj po ugrabitvi Mora opazili sumljivo kretanje ljudi v uniformah. Policijski oddelki so tedaj trumoma operirali na tistem področju in, tako namreč sumijo preiskovalci, ker je obstajala nevarnost, da jih odkrijejo, so tedaj «rdeče brigade* izdale lažni komunike št. 7, s katerim so javili, da je Morovo truplo na dnu jezera della Duchessa. Policijsl.i oddelki so osredotočili akcijo drugam, kar so, vedno seveda po mnenju preiskovalcev, brigadisti izkoristili in Mora premestili v bolj varno celico «ljudskega zapora*.
Včeraj so Ino Mario Pecchio, za katero sumijo, da je sodelovala pri umoru polk. Varisca, katerega je poznala, ker jo je prav on zasliševal po Morovi ugrabitvi, soočili na «ameriški način* z očividci atentata na visokega karabinjerskega častnika. Priče je niso prepoznale, poleg tega so Pecchia in bratranca Bonanno predložila alibi, ki ga preiskovalci proučujejo. Vsi trije se tudi izgovarjajo, da niso pripadniki teroristične skupine in da so orožje skrili v njihovi hiši seveda na njihovo privoljenje, neki znanci, kate rih priimkov se ne spominjajo več, za celico pa se je Giampiero Bonan no izgovarjal, da je stene, ker so bile preveč vlažne, osebno prekril z izolirnim materialom.
Paola Lapponija so aretirali na Otoku del Giglio skupno z ločeno ženo Giusi Mancini in prijateljem. Slednja dva so izpustili, Lapponija, pri katerem so našli orožje (skrito je bilo v avtu) in «zanimiv» material, pa so, potem ko so preiskali tudi njegov drugi avto, ki ;;a je pustil na pomolu Santa Stefana, odpeljali v Rieti, kjer je na razpolago sodnim oblastem.
Vsekakor domnevajo, da bo preiskava, ki je zdaj v pristojnosti državnega pravdništva v Rietiju, prešla v roke rimskih sodnikov. Ti namreč pazljivo proučujejo celotno zaplenjeno dokumentacijo v pričakovanju odgovora izvedenca za strelno orožje, kateremu so poverili pregled puške, o kateri sumijo, da so se je teroristi poslužili za umor Varisca.
Sredi septembra začetek razgovorov med SZ in Kitajsko?
PEKING — Iz pekinških diplomatskih krogov je prodrla vest, da je SZ sprejela predlog, po katerem naj bi se sredi septembra začeli v Moskvi kitajsko sovjetski razgovori o dvostranskih odnosih. Baje so pozitivni odgovor SZ izročili 16. julija kitajskemu veleposlaniku v Moskvi.
ti nikamor drugam. Na krovu so že uredili zdravstveno službo in pripravili prostore za namestitev beguncev, kajti pot do Italije bo dolga.
Akciji bo osebno' sledil ooslanec Zamberletti, kateremu je vlada poverila nalogo, da skrbi za begunce. Zamberletti bo drevi odpotoval v Singapur, baje pa bo obiska) tudi Kuala Lumpur, Bangkok in Hongkong ter navezal stike z organizacijami OZN, ki delujejo v pomoč beguncem. Akcija italijanske vlade in sklep, da Italija pošlje na Daljni vzhod tri vojne la dje, ni šla mimo vietnamskih obla sti; hanojski radio je že včerai v oddaji, ki so jo slišali v Hongkongu napadel ZDA in Italijo, ker sta poslali vojne ladje v Kitajsko mo rje in dodal, da gre za «krimi nalne akcije*, ki dokazujejo, da »ti dve državi nočeta nikakor rešiti vprašanja beguncev*. Radio Hano’ poudarja, da so se vtihotapili v Vietnam ameriški in kitajski »za upniki*, ki prepričujejo prebivalstvo, naj protizakonito zapusti domovino, češ da jih bodo na morju rešili. Po mnenju vietnamskega radia se za sklepom vlade ZDA in Italije skriva očiten namen, da povzročijo Vietnamu večje težave, kajti gre za »akcijo prepričevanja Vietnamcev, naj zapustijo državo.« Poročilo vietnamskega radia je le za nekaj ur sledilo prvi uspešni akciji, ko je ameriška petrolejska vojna ladja «Wabash» rešila 19 vietnamskih beguncev, od katerih 12 otrok. Sicer pa je predsednik Carter včeraj podpisal povelje, po katerem bo odslej iskalo begunce celotno sedmo ladjevje ameriške vojne mornarice.
Sklep italijanske vlade, da kot prva pošlje v Kitajsko morje vojne ladje za pomoč beguncem je globoko odjeknil v svetu in seveda še zlasti v Italiji. Nič čudnega torej, če teče a tem vprašanju živahna razprava in je zunanji minister Forlani o tem v kratkem času že drugič poročal v parlamentu. Včeraj je bila na vrsti zunanjepolitična senatna komisija, pred katero je Forlani poudaril, da je Italija s svojim ukrepom dejansko prinesla ženevski konferenci konstruktiven človeški prispevek za rešitev tega vprašanja in da si bo še nadalje przadevala, da se ne zmanjša zavest o veliki potrebi po pomoči, zavest, ki jo je vprašanje indokitajskih beguncev vlilo v narode vsega sveta. Forlani je dejal, da je šlo za izvirno italijansko pobudo, ki ni bila posledica mednarodnih pogajanj; italijanski zunanji minister je tudi poudaril dejstvo, da je bila Italija vseskozi mnenja, da mora tudi Sovjetska zveza na mednarodni ravni pomagati vietnamskim beguncem. Pri tem je Forlani še izrecno naglasil, da si je Italija — in z njo ostale države Evropske gospodarske skupnosti — vseskozi prizadevala, da bi bilo vprašanje rešeno v sklopu OZN.
Forlani je nato spregovoril o pomoči, ki jo je Italija nudila za vietnamske begunce Dejal je, da so v Italiji nakazali v ta namen tri milijarde b5U milijonov lir. in sicer milijardo 350 milijonov kot
prispevek posebnega komisariata za pomoč beguncem, 100 milijonov lir v okviru pobud ob mednarodnem letu otroka, milijardo lir za popravila poslopij, kjer bodo namestili indokitajske begunce, ter milijarde 200 milijonov lir kot kritje stroš kov za plovbo treh ladij v Južno Kitajsko morje. Tem je treba dodati še približno 4 milijarde in 100 milijonov lir, kolikršen je italijanski delež v okviru prispevka EGS. Skratka, Italija je v ta namen na kazala 7 milijard 750 milijonov lir. Kar pa zadeva misijo treh ladij je Forlani dejal, da gre za »poslanstvo miru in človekoljubnosti* strogo v mednarodnih vodah. Sledila je krajša razprava, v kateri so predstavniki vseh skupin izrazili pozitivno mnenje o italijanskih pobudah za pomoč beguncem, komunist Calamandrei pa je tudi poudaril, da je treba zavrniti obtožbe, ki letijo ob tej priložnosti na Italijo in ki prihajajo še zlasti iz Sovjetske zveze. Ob koncu razprave je Forlani vsekakor zagotovil, da bo o tem vprašanju v kratkem ponovno razpravljala vlada, (bbr)
TEHERAN — Kurdi niso pripravljeni odložiti orožja. Od včeraj nadzorujejo šest obmejnih postojank in mestece Ghatur, ki je sedež iranske vojaške posadke.
Medtem pa je v mestu Serow, ob meji s Turčijo, streljanje skoraj ponehalo. Ni še znano število smrtnih žrtev.
VABLJENI NA KAMENICO!
Letos bo že osmo srečanje med sosednimi narodi na Kamenici. V soboto in nedeljo bodo beneški Slovenci ponovno povabili slovenske brate iz dežele Furlanije - Julijske krajine na kameniško polje pri Stari gori, kjer se bodo skupaj veselili in obenem razpravljali o vseh problemih, ki zadevajo našo narodno skupnost. Preden spregovorimo o pomenu, ki jo ima taka kulturna prireditev ne samo za beneške temveč za vse Slovence, ki živijo v Italiji, naj poudarimo pomen letošnjega srečanja na Kamenici, ki sovpada s tretnutkom, ko beneški Slovenci bijejo odločilen boj za svoj obstoj, za svojo bodočnost. Tega se zavedajo tudi krajevne šovinistične in nacionalistične sile, ki nesramno in provokativno delujejo proti beneškim organizacijam z namenom, da bi Beneška Slovenija nikoli ne doživela obetajočega preporoda. Te sile skušajo ovirati na vse mogoče načine prizadevanja za razvoj in preporod Beneške Slovenije. Naj omenimo žolčen odpor proti zakonskemu osnutku o globalni zaščiti Slovencev v Italiji, zamude in neizpolnjevanje obvez pri obnovi potresnega področja in gospodarskega ter kulturnega preporoda. Danes kot še nikoli si morajo beneške organizacije konkretno in učinkovito prizadevati, da bi čimprej rešili ta izredno pereča vprašanja, saj obstaja nevarnost, da ostane preporod beneške zemlje, oziroma beneškega ljudstva zgolj utopistična utvara.
Beneška kulturna društva in beneški Slovenci se vsega tega zavedajo in zato z zaupanjem gledajo na tiste, ki bi načrt šovinistov in nacionalistov lahko preprečili, na rastočo moč Beneške Slovenije: na mladino. Res lahko rečemo, da so organizatorji Kamenice posvetili letošnji spored mladini. V njene roke polagajo beneške organizacije bodočnost Benečije. Čedalje večja prisotnost in delovanje v družbenem tkivu, politično in kulturno uveljavljanje mladine, je s pomočjo in sodelovanjem vseh tistih, ki se že dolgo let borijo za pravice beneških Slovencev, jamstvo za bodočnost Benečije.
Na Kamenici se bo gotovo govorilo o tem in kar je zelo pomembno se bo o tem govorilo v več jezikih in narečjih, kar je kulturno bogastvo neke dežele, to pa žal preveč ljudi zanemarja, večkrat pa tudi sovraži.
Srečanje na Kamenici bo dokaz, da kulturno delovanje beneških Slovencev napreduje in da nobena sila ne more uničiti zgodovine, kulture, jezika in navad naroda, pa čeprav je bil skozi desetletja izkoriščan in preganjan, kljub temu pa išče pot do svoje samobitnosti.
MARKO PREDAN
obisku v Kairu, kjer ga je sprejel
(telefoto ANSA-UPI)
KAIRO — V torek opolnoči je zapadel mandat varnostim silam Združenih narodov, ki od vojne leta 1973 med Izraelom in arabskimi državami nadzorujejo premirje na Sinajskem polotoku. Od sedaj naprej bi marali vlogo nadzornika premirja na Sinaju prevzeti posebni oddelki opazovalcev OZN, ki so bili ustanovljeni že ob nastanku izraelske države in sicer leta 1948. Ti oddelki, ki niso oboroženi, bodo imeli nalogo nadzorovati umik izraelskih sil s Sinaja, kot 'predvideva mirovni sporazum v Čamp Davidu med Izraelom in Egiptom, čeprav bodo morali formalno le nadzorovati premirje, Z razliko od »plavih čelad*, koordinira delovanje opazovalcev neposredno sam generalni tajnik OZN Wkfdheim, ki samo po lastni uvidevnosti lahko vpraša za nasvet Varnostni svet.
Izraelska vlada se je odločno u-prla umiku varnostnih sil OZN s Sinajskega polotoka, saj pomeni namestitev opazovalcev na tem ozemlju gotovo pritisk na Tel Aviv, naj pohiti z umikom svoje vojske. E-gipt pa je, kot je bilo sicer pričakovati, pozdravil umik «plavih čelad* s Sinaja, čeprav je jasno, da sta na razplet dogodkov odločilno vplivali velesili in predvsem Sovjetska zveza, ki se je uprla vsaki obnovi mandata varnostnim silam OZN. Ameriška vlada pa ima sedaj nelahko nalogo, da prepriča Izrael, da je bil umik sil OZN potreben za u-speh strategije iz Čamp Davida. Ni izključeno torej, da bo Beginova vlada zavlačevala z umikom svojih čet s Sinaja in čakala na razvoj dogodkov tudi na drugih »frontah* in predvsem v Libanonu, kjer se je položaj v zadnjem času ponovnb nevarno zaostril.
V	libanonskem glavnem mestu so se namreč tudi včeraj nadaljevali oboroženi spopadi med arabsko mirovno silo, ki jo sestavljajo predvsem Sirci in desničarskimi silami, v katerih je bilo več ljudi mrtvih in ranjenih. Kot poročajo tuje agencije, sodeiujejo pri spopadih tuji palestinski borci .PLO, ki pa te vesti ni potrdila. V zadnjih lirah se je streljanje nekoliko umirilo, kljub temu pa prebivalci Bejruta niso zapustili zaklonišč in zasilnih bunkerjev, vlada pa je medtem ponovno uvedla policijsko uro. Položaj pa je zelo napet tudi na jugu države, kjer tako Izrael kot desničarske sile stalno pritiskajo na varnostne sile OZN, ki ob reki Zahrani ločujejo sirski in izraelski vojski ter nadzorujejo premirje. Beginova vlada je namreč že javno izjavila, da so «plave čelade* nezaželene na tem ozemlju, «ker odkrito pomagajo palestinskim teroristom*. Samo razsodnost poveljnika irskih sil. ki delujejo v okviru varnostnih sil OZN. pa je včeraj preprečila oborožen spopad med mirovnimi silami ter falangisti. ki jim poveljuje zloglasni major Had-dad.
V	ameriškem javnem mnenju pa se medtem nadaljujejo protesti proti izraelskim napadom na palestinsko begunsko taborišča v južnem Libanonu, ki so v zadnjih dneh terjali več smrtnih žrtev, med katerimi je največ žensk in otrok. Izraelsko obrambno ministrstvo pa je zaničevalno odgovorilo na proteste, ki prihajajo tudi iz vladnih krogov v Washingtonu, in v tiskovnem sporočilu poudarilo, «da bo Izrael nadaljeval borbo proti teroristom, ki se skrivajo v palestinskih begunskih taboriščih.* (st)
Usmrtitve v Pakistanu
ISLAMABAD — L ro obveščeni krogi poročajo o izvršitvi smrtnih obsodb v Islamabadu v Pakistanu, Na vislicah so usmrtili 4 bivše člane «Federalne zveze za varnost*, ki so bili skupno z bivšim premierom Zul-fikarjem Alijem Bhuttom obtoženi umora Nawaba Moliammeda Khana.
Z VČERAJŠNJE KONFERENCE NA TRGOVINSKI ZBORNICI
NOVE UGODNOSTI ZA POŠILJKE V TRANZITU PO JUGOSLOVANSKEM ŽELEZNIŠKEM OMREŽJU
Predstavniki ŽG Ljubljana in ŽG Beograd seznanili tržaške špediterje z novo prometno politiko v Jugoslaviji - Glavna nosilka blagovnega prometa bo železnica
Na trgovinski zbornici je bila včeraj dopoldne konferenca-posvet o možnostih ir. pogojih za prevažanje blaga v tranzitu po jugoslovanskem železniškem omrežju na relacijah med Italijo in vzhodnimi državami, Turčijo, Grčijo in Sred njim vzhodom. Konferenco so sklicali tržaško ravnateljstvo italijanskih državnih železnic. Železniško gospodarstvo Ljubljana, sama trgovinska zbornica in deželno združenje špediterjev.
Konference, ki jo je vodil novoimenovani generalni tajnik trgovin ske zbornice dr. S. Maurel, so se udeležili predstavniki ŽG Ljubljana in ŽG Beograd M. Kurelič. S. šuklje, M. Vajda, B. šok, F. Ro dica, M. Likar, predstavniki tržaškega ravnateljstva državnih železnic C. Sabelli, B. Regini, D. Bertino, V. Volpe, L. Silveri, L. Bianchi in drugi, predstavnika No odvisne ustanove za tržaško pristanišče Emherger in Perosi ter u pravitelji številnih špediterskih podjetij (Centralsped, Parisi, SITMA, AIMA itd.), pomorskih družb (Tržaški Lloyd) in drugi gospodar stveniki. Tržaško trgovinsko zbor nico je poleg dr. Maurela zastopal še funkcionar, zadolžen za prometna vprašanja, G. Tamaro, goriško zbornico pa izvedenec Gidoni. Posvetu sta prisostvovala še jugoslo vanski generalni konzul v Trstu Štefan Cigoj ir predstavnik Gospodarske zbornice Jugoslavije v Trstu Lojze Lesjak.
Konferenca, med katero se je razvila živahna razprava o raznih vprašanjih s področja železniškega, pa tudi siceršnjega kopenskega prometa v tranzitu čez naše območje, je bila v glavnem informativnega značaja, član: jugoslovanskega odposlanstva so uvodoma poudarili, da se blagovna menjava med Ita lijo in Jugoslavijo ter med Italijo in deželami onkraj Jugoslavije v zadnjih letih ugodno razvija, da pa se ta razvoj ne odraža tudi v več jem tranzitnem prometu po jugoslovanskem železniškem omrežju. Po najnovejših podatkih opravljajo namreč jugoslovanske železnice le okrog 50 odst. vsega blagovnega prometa med Italijo in Jugoslavijo, blagovna menjava med Italijo in drugimi državami pa se poslužuje jugoslovanskih železniških storitev le v zelo skromnem odstotku.
V tej zvezi je jugoslovansko od poslanstvo navedlo tudi nekaj za nimivih statističnih podatkov. Ta ko so na primer opozorili, da je tranzit blaga iz Italije ali za Ita-
.. . /4I .
Med včerajšnjo tiskovno konferenco železniških predsta vnikov iz Jugoslavije
I VČERAJŠNJE SEJE DEŽELNEGA SVETA
Komunisti in socialisti ponovno zavrnili zakonski osnutek demokristjanskega odbora
Zakon, ki predvideva nakazila za razvoj in zaščito kulturnih dobrin, je bil sprejet z večino glasov - Na dnevnem redu še drugi ukrepi
Tudi drugi deželni zakon, ki predvideva vrsto finančnih posegov za razvoj in zaščito kulturnih in am-bientalnih dobrin v deželi, o katerem je deželna skupščina razpravljala na včerajšnji seji, je pokazal na globoka nesoglasja, ki obstajajo v odnosih med strankami deželne programske večine. Ponovil se je izid glasovanja torkove seje, ko sta se svetovalski skupini KPI in PSI izrekli proti zakonskemu o-snutku demokristjanskega odbora; glasovom kpmunistov in socialistov se je pridružil še svetovalec PDUP, medtem ko se je svetovalec Furlanskega gibanja vzdržal. Zakonski osnutek je bil odobren z glasovi KD, PRI, LpT, MSI in SSk. Odsotna sta bila predstavnika DP in PLI.
Z zakonskim osnutkom je deželna uprava nakazala približno štiri milijarde lir za zaščito kulturnih in ambientalnih dobrin v deželi, ki pa ne bodo zadostovale za kritje vseh potreb in prošenj krajevnih skupnosti. Razprave o zakonskem osnutku praktično ni bilo, saj so svetovalske skupine razčlenile vprašanje na torkovi seji, v razpravi o refi-
Iskreno se zahvaljujem, Primorskemu dnevniku, dragemu Jožetu Korenu, senatorki Jelki Gerbec, Oskarju Kjudru in Dušanu Košuti za darila, Marjotu Magajni za prizadevanje ter tov. Racetu, Lipovcu in Turn-kerju in vsem vaščanom iz Bazovice.
Miro Preši
lijo po jugoslovanskem železniškem omrežju v lanskem letu dosegel
1.329.000	ton (od tega je odpadlo največ tranzita na relacijo Italija Madžarska — 776.000 ton, nato na relacijo Italija - Sovjetska zveza —
252.000	ton, itd.), medtem ko je znašal leto poprej 1,478.600 ton. Na tem področju smo torej v zadnjem letu zabeležili občutno nazadova nje. medtem ko se letos položaj ponovno izboljšuje.
Jugoslavija si v zadnjem času prizadeva — so še poudarili člani odposlanstva ŽG Ljubljana in Beo grad — da bi v prihodnje priklicala čim več prometa na železniške tire, pri čemer bo imela pomembno težo tudi naraščajoča petrolej ska kriza. V ta namen so pristojni organi pripravili zasnovo za no vo prometno politiko, v okviru katere bo železnica opravljala vlogo glavne nosilke prometa. V to novo prometno politiko sodi seveda tudi področje blagovnega tranzita, za katerega pripravljajo posamezna železniška gospodarstva posebne u krepe glede količinskega in kakovostnega prevoza blaga po notranjem železniškem omrežju. Predvidene so tudi razne komercialne ugodnosti za uporabnike tranzitnih prevozov m zlasti za špediterske organizacije. Ugodnosti veljajo na vseh važnejših prograh (od Sežane oziroma Nove Gorice do Vršca ali Kikinde za blage, namen jeno v Ro munijo ah' ZSSR; do Dimitrovgra da za Bolgarije, Turčijo in Bližnji vzhod; do Gevgelije za Grčijo; do Kotoribe za Madžarsko, češkoslovaško, Poljsko in ZSSR, itd.). Novi pravilnik JŽ predvideva za tranzitne pošiljke vrsto splošnih ugodnosti (te veljajo pod enakimi po goji za vse vrste blaga) in posebnih ugodnosti (vezane na količino
(Nadaljevanje na zadnji strani)
miiiiiiiiitiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiniiiiiMiiHiiimiiiiiniMfiiiiiimiimiMKiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiMiiin
JUTRI ZVEČER V IIEPNU
Otvoritev «Kraškega muze ja» in pokrajinske razstave vin
♦Kraški muzej* je pametnima kulturna pridobitev - V okviru vinske razstave tudi dve okrogli mizi in folklorni prireditvi
uiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiHiiiMiiiiiimtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiminiiiiiiiiiiiiiiiiiin
TRAGEDIJA NA SEDMEM POMOLU V NOVEM PRISTANIŠČU
Smrt pristaniškega delavca pod kolesi žerjava za raztovarjanje kontejnerjev
52-letni Giovanni Sain podlegel hudim poškodbam v glavni bolnišnici - Takojšen nastop sindikata pristaniščnikov
Ob zaključku vinskih razstav v posameznih občinah, bo tržaška po krajinska upiava s sodelovanjem repentabrske občine priredila tudi letos že tradicionalno razstavo domačih vin. Kar petintrideset proizvajalcev, ki so se izkazali na po same/.nih razstavah, bo ocenjevalni komisiji in javnosti predstavilo 38 vzorcev belega in rdečega vina ter terana. V okviru razstave, ki jo bedo odprli jutri ob 18.30 na trgu v Repnu, pa bo še vrsta drugih manifestacij: poleg običajnega večernega plesa sta predvidena na stopa dveh godb na pihala, folklorne skupine »Primevere* iz Humina. ki jo sestavljajo sami mladi vendar že izkušeni plesalci, ter folklorne skupine »Bojanci* iz Bele krajine, ki se bo predstavila z bo-gatimi belokranjskimi plesi. V okviru razstave bosta tudi dve okrogli mizi: v soboto ob 9.30 bodo v dvoranici «Kraškega muzeja* v Repnu razpravljali o «deželnem razvojnem načrtu in krajevnem kmetijstvu*, v ponedeljek ob isti uri in prav tako v dvoranici »Kraškega muzeja*, pa bo tekla beseda o »kratkoročnem in srednjeročnem načrtu za uporabo kulturnega cen tra Kraški muzej v Repnu*.
Otvoritev omenjenega muzeja pa bo ravno jutri, skupno z otvoritvijo vinske razstave. Stavba je v bistvu tipična kraška kmečka hiša, ki so jo preuredili na pobudo trža ške pokrajinske uprave in bo slu žila družbenemu in kulturnemu de lovanju krajevnega prebivalstva. Prostore, kjer so živeli bivši last niki, so namenili knjižnici, služili pa bodo tudi za zbiranje avdiovi zualnih sredstev, senik in hlev pa bosta prišla v poštev za razne razstave in natečaje. Notranje dvori šče, ki so "a na novo tlakovali, bo služilo za prireditve na prostem.
Zaradi težav in zastojev, do katerih je prišlo v zaključni fazi u re.jevanja kraškega muzeja, so morali okrniti program manifestacij, ki ga je pokrajinska uprava nameravala pripraviti. Kljub temu ho v okviru otvoritvenega večera kon-
cert stare in moderne komorne glasbe, ki ga bo izvajal duo Pa hor - Slama.
Mohamedu, Darki, Sani in Alji se je pridružila brhka
NAWAL
Novorojenki želijo srečno življenjsko pot sorodniki in prijatelji.
Med delom na Sedmem pomolu v novem tržaškem pristanišču se je včeraj zgodaj popoldne smrtno ponesrečil 52 letni pristaniški delavec Giovanni Sain iz Ul. Mayer 16. Delavec je iz doslej še neznanih vzrokov padel pod kolesa velikega žerjava. Hudo ranjenega so prepeljali v tržaško bolnišnico, kjer je uro pozneje podlegel poškodbam.
Nesreča se je pripetila približno ob 13, uri. Sain je na sedmem pomolu nadzoroval raztovarjanje kontejnerjev s tovornjakov, ko ga je kar naenkrat zadelo veliko kolo premičnega žerjava za raztovarjanje kontejnerjev, ki mu v pristaniškem žargonu pravijo «van carrier*. Sain je izgubil ravnotežje in padel ravno pred osmo desno kolo. Delavec, ki je upravljal žerjav, 26-letni Roberto de Walderstein iz Istrske ceste 48, se je zavedel nesreče šele, ko mu je začel eden od navzočih šoferjev tovornjakov kriliti z rokami in kričati na vso moč. S svojega mesta upravljavec žerjava namreč ni mogel videti, kaj se dogaja pod kolesi. Ko je de Walderstein zaustavil žerjav, je bilo že prepozno: kolesa so že zmečkala nesrečnega Saina.
Na kraj nesreče so prispeli bolničarji pristaniške ustanove, ki so Saina v brezupnem stanju prepeljali
00 TORKOVEGA SREČANJA S PREDSEDNIKOM ANDREOTTIJEM
Delavci sklenili zastražiti nekdanjo steklarno Vetrobei
Delegacija sindikalistov včeraj pri Comeliiju, ki jim je obljubil podporo dežele za uresničitev načrta SIRT
V prostorih nekdanje steklarne Vetrobei (SIRT) je bila včeraj dopoldne skupščina delavcev, na kateri so predstavniki sindikalne zveze CGIL - CISL - UIL seznanili vseh okrog 450 delavcev, ki so že dobra štiri leta v dopolnilni blagajni, z rezultatom torkovega sestanka med tržaško delegacijo in predsednikom vlade Andreottijem v zvezi z vprašanjem uresničitve načrta SIRT. Delavstvo je soglasno podprlo pobudo sindikalistov, parlamentarcev in deželne uprave, katere namen je doseči čimprejšnjo izpeljavo proizvodne preusmeritve v bivši tovarni stekla.
Obenem je bilo sklenjeno, da se tovarniški prostori zastražijo vse do torka, 31. julija, ko bo Andreotti sprejel predstavnike zavodov ICIPU in IMI ter deželne uprave. Ravno tako v torek bo v Trstu javna sin dikalna manifestacija v podporo de lavcem, ki se bore za uresničitev
načrta SIRT, oziroma zato, da pristojne oblasti takoj sprostijo že na kazanih 24 milijard lir, s katerimi naj se načrt finansira.
Po skupščini je delegacija sindikalistov in tovarniškega sveta obiskala predsednika deželnega odbora Comellija in mu predočila nujno potrebo po preusmeritvi proizvodnje. Comelli je odposlanstvu zagotovil podporo dežele, ki naj bi prispevala v ta namen 5 milijard lir preko lastne finančne družbe Friulia.
Sindikalisti so prosili predsednika deželnega odbora, naj bi se tudi sam udeležil torkovega srečanja z Andreottijem in ne samo odbornik za industrijo Rinaldi, saj bi njegova navzočnost zagotovila vplivnejše sredstvo za izboritev uspeha. Andreotti je, kot znano, obljubil, d bo 31. julija izrečena glede ce luvitega problema zadnja beseda Delavci upajo, da pozitivna, (dg)
na oddelek za oživljanje glavne bolnišnice, medtem ko je zaprepadenega de Waldersteina obšla slabost. Vsa prizadevanja zdravnikov, da bi Sainu rešili življenje, so bila zaman. Ob 14. uri je pristaniški delavec podlegel hudim poškodbam.
Ko so zvedeli za nesrečo delovnega tovariša, so delavci na sedmem pomolu takoj prekinili delo, da bi tako izrazili svojo solidarnost. Istočasno so se sestali predstavniki sindikata pritaniščnikov in sveta delegatov, ki so se odločili za dveurno stavko ob koncu delovne izmene in so sklenili, da podvzamejo vse potrebne akcije za zaščito varnosti pristaniških delavčev........ ' l1"1”
PO TRČENJU PRI ŠKOFJI LOKI
Justina Vuga podlegla poškodbam
Iz Kliničnega centra v Ljubljani je včeraj prišla žalostna vest, da je za hudimi poškodbami, ki jih je zadobila v prometni nesreči, pre-
minila Justina Kralj por. Vuga iz znane zavedne svetoivanske slovenske družine. Pokojnica se je hudo ranila v trčenju avtomobilov tržaške in nemške registracije na magistralni cesti Ljubljana - Kranj, nedaleč od škofje Loke. V nesreči sta se huje poškodovala tudi njen mož dr. Stanko Vuga in Lea Jogan vd. Štolfa.
• Na dnevnem redu skupščine Zadružnega prevoznega podjetja, ki bo 30. t.m., bodo poleg drugih tudi točke, ki se nanašajo na dodatne sklepe upravnega sveta, na progo Trst - štivanska papirnica, na imenovanje preglednikov račijnov za o-bračun 1978 ter za prispevke F AS DAI.
Ob rojstvu prvorojenke ALJE
čestita in želi staršema mnogo sreče in zadovoljstva
Glasbena matica
nansiranju kulturnih dejavnosti v deželi. Na sporedu so bile le glasovalne izjave, v katerih so posamezne skupine ponovile že znana stališča. Tako je svetovalec Štoka (SSk) podprl zakonski osnutek, predvsem zaradi vsebine 2. člena, ki predvideva delno kritje stroškov za popravila arhitektonsko zanimivih poslopij, ka-
iiiiiiu 111111 ■ n ii'iiiiiiiiiiiiiiiiint m iiiii ■iiiiiiiiiiiimin
Razna obvestila
TPPZ bo v tej sezoni poslednjič nastopil v soboto, 28. t.m. Koncert bo v Belianu ob 20.30 v bližini aerodroma pri Ronkah. Na ta nastop se pripeljemo z lastnimi vozili. V primeru slabega vremena bomo peli pod streho.	Odbor!
Gledališča
GRAD SV. JUSTA Na gradu sv. Justa se bo jutri, 27. julija, zbrala vrsta znanih umetnikov tržaškega porekla. Predstavo je organizirala letoviščarska ustanova, udeležili pa se je bodo igralka Jole Silvani, ki se je ne prav mladi Tržačani spominjajo kot partnerko znanega Cechelina; igralec Mario Valdemarin, ki je zaslovel, ko je nastopil na televizijski oddaji «Lascia o raddoppia?* Edini gost, ki ni iz Trsta, je Rita Pavone, ki pa se je poročila s Tržačanom T. Renom s katerim bo nastopila tudi v petek. Ob koncu naj omenimo še kantav-torja Andra Cecovinija, jazzista Stelia Zorija in popevkarja Lorenza Pilata. Listki so na razpolago v Pasaži Protti.
Kino
Miramarski park — »Luči in zvoki*: ob 21.30 «11 sogno imperiale di Miramare* (v italijanščini), ob 22.45 «San u Mirumaru* (v srbohrvaščini).
Ariston 21.30 «Convoy*. Režija Sam Pekimpah. Kris Kristoferson, Ali Mc Gravv, Ernest Borgnine. Prepovedan mladini poč 14. letom.
Ritz 18.00—22.15 «11 nudo e il morto*. Aldo Ray, Cliff Robertson.
Eden Zaprto.
Grattacielo 16.30 «Frankenstein ju-nior*. Režija Mel Brooks; igrajo G. VVilder, P. Boyle, M. Feldman.
Fenice Zaprto
Mignon 16.00—22.00 »Argoman*. Barvni film.
Filodrammatieo 15.30—22.00 «Frene-sie eroticche di una ninformane*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Cristallo Zaprto.
Moderno 16.00 «Un gioco estrema-mente pericoloso*. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Aurora 16.30 »Bruce Lee — i tre delltoperazione drago*. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Capitol 17.00 «Intrigo internazionale*. Barvni film.
Vittorio Veneto 17.00 «Demonio dal-la faccia d’angelo*. Barvni film.
iiiiiiiiiimiiiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiimiitimHiiiimiHiiiiiimtiiiriiitHiHiMiiiiiiimiiiiii' iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiihiiiiiiiiiiiiv
ZADNJE SLOVO 00 IVANA NOVAKA
Velika množica prijateljev in znancev ne samo iz Rojana marveč iz vsega mesta in okolice in tudi s Koprskega, se je včera.i l>osicdnjič poslovila od nenadoma umrlega Ivana Novaka. Med tistimi, za katere je bilo to slovo najtežje, so bili seveda najbližji svojci, žena, hčerka, bratje in drugi, potem pa tisti, ki so s pokojnim Ivanom delili težke čase naše narodnostne skupnosti na Trža škem in po vsej Primorski v času fašizma, v narodnoosvobodilnem boju in v povojnih letih se skupaj borili in skupaj delovali za boljše življenje nas vseh. Zlasti številni so bili aktivisti NOB, povezani v zadnjem času v Združenju bivših aktivistov narodnoosvobodilnega gibanja na Tržaškem, kjer je bil pokojni Ivan podpredsednik. V njihovem imenu :;c je ob odprtem grobu na pokopališču pri Sv. Am f.eslovila od Ivana Anica Udovič. Izrazila je težo slovesa od »prijatelja, ki nam je bil vedno svetel vzgled marljivega, zvestega, požrtvovalnega, poštenega in predanega tovariša. Ko smo te gledali, kako si hitel po raznih opravkih, kako si vestno in redno zahajal na naše sestanke; kako si zvesto izpolnjeval vse naloge, ki so ti
bile zaupane, ko si se celo opravičeval, če vsega zaradi slabega zdravja nisi zmogel storiti, smo mislili in upali, da hoš med nami in z nami še mnogo let, da nam boš v pomoč s svojo pametno in preudarno besedo, s svojo neoma-jano voljo in željo, da bi pomagal nam, našemu združenju in vsej naši narodni skupnosti, ki si ji bil zvest tudi v tistih časih, ko je
takšna zvestoba pomenila za premnoge tudi muke, ječo in smrt. Imenovali smo te za podpredsednika našega združenja prav zaradi vseh teh tvojih lastnosti.
Zdaj si nas zapustil in ne vemo kato bi Ti izrazili zahvalo in spoš tovanje. Tako. da boš v naših srcih in da nam boš ostal vedno zgled človeka in tovariša, ki ga moramo posnemati *
spremembe telefonskih številk
SIP sporoča, kot je bilo zainteresiranim že javljeno, da so v sredo, 25. julija, spremenili telefonske številke približno 1300 tržaškim abonentom, ki stanujejo v predelih Strada di Fiume, velesejem in Ul. Revoltella.
Omenjeni abonenti so že vključeni v nove telefonske imenike — izdaja 1979/80 — ki jih v tem času razdeljujejo. Nova telefonska številka bo sestavljena iz šestih številk, začela pa se bo s 94.
Za nadoljnje informacije se lahko obrnete na št. 12 (Informacije o imeniku abonentov - brezplačna storitev).
kršnih na Krasu ne manjka. Z vsebino in nameni zakonskega osnutka so se tudi strinjali svetovalci Mo-relli (MSI), Bertoli (PSDI) in Bologna (LpT), medtem ko je svetovalec Renzulli (PSI) izrazil resne pomisleke o vsebini celotnega zakonskega predloga, zaradi česar je tudi napovedal negativen glas socialistične stranke. Glavni vzrok za negativen glas PSI, kakor tudi KPI, pa je vprašanje pristojnosti, oziroma preureditve posameznih uradov in od-bomištev. Povedati je treba, da je predsednik deželnega odbora Comelli v svojih programskih izjavah napovedal, da bo preureditev uradov in odbomištev ena glavnih obvez deželne vlade. Deželni odbor se doslej še ni spoprijel s tem vprašanjem, v predloženem zakonskem osnutku pa so predvidene nekatere pristojnosti, za katere je bilo doslej zadolženo odbomištvo za izobraževanje. Svetovalec Renzulli je tudi poudaril, da ni v zakonskem osnutku nobene povezave med upravnimi štrumenti in širšim pojmom kulture. Ravno tako ni v zakonskem o-snutku nobenega odgovora, kakšno kulturo je treba posredovati prebivalstvu in kakšno vlogo mora kultura imeti v deželni stvarnosti. V imenu komunistične partije je spre-
(Nadaljevanje na zadnji strani)
Ob tragični prometni nesreči, kt je Vugovim iztrgala ljubljeno ženo, mamo in nono Justino, izrekaj* prizadetim svojcem iskreno sožalj* družine Biber, Fonda, Jagodic, Ja"-kovič, Jogan, Košuta, Martelanc, Oficija, Palčič, Ukmar, Veljak il* Zoch.
Ob smrti Justine Vuge, svoje nekdanje sodelavke, izreka Stalno slovensko gledališče prizadeti družini globoko občuteno sožalje.
Narodna in študijska knjižnica izreka ob nenadni smrti tovariša Ivana Novaka njegovim svojcem globoko občuteno sožalje.
Ob izgubi tovariša Ivana Novaka sočustvujejo in izrekajo sožalje ženi Pini in hčerki Mari Tine, Davorin in Gino.
Administrativni in nadzorni odbor Društvene prodajalne na Opčinah izraža svoji predsednici Justini iskreno sožalje ob izgubi drageg# moža. Žalovanju se pridružujejo n-službenci Društvene prodajalne.
Ob izgubi dragega Pepija Danevn (Banace) izreka SPD Tabor iskreno sožalje težko prizadetim ženi, hčerki in sinu.
Ravnatelj, učno in neučho osebje srednje šole «Fran Levstik* na Proseku izražajo prof. Elizabeti Ban globoko sožalje ob izgubi drage
Dne, 24. julija nas je za vedno zapustil naš predragi
JOŽEF DANEU
Pogreb bo danes, 26. t.m., ob 12.30, iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost v cerkev na Opčinah.
Žalujoči: žena Justina, sin Rino, hči Lidija, brat Karlo, sestra Miralda, zet Aldo, snaha Silva, vnuki Vojko, Franko, Lidija in drugo sorodstvo.
■
Opčine, 26. julija 1979
Pogrebno podjetje, Ul. Zonta 3, tel. 60096
Po hudi prometni nesreči je podlegla poškodbam naša predraga
JUSTINA VUGA roj. KRAU
Pogreb bo jutri, 27. t.m., ob 17. uri po legalnem času (16. uri po jug.), na pokopališču v Merčah pri Sežani.
Tragično vest naznanjajo; mož Stanko, hčerka Marta in sin Andro, zet Toni in snaha Sonja, vnuki Igor, Štefan, Luka in Marjana, nevesta Amalija, bratje Toni, Nini, Metod, sestra Franka z družinami, Lea Štolfa ter drugo sorodstvo.
Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene.
Trst, 26. julija 1979
Pogrebno podjetje, Ul. Zonta 3, tel. 60096
Naznanjamo žalostno vest, da nas je zapustil naš dragi oče, nono in stric
EDVARD ADAMIČ
Pogreb dragega pokojnika bo jutri, 27. t.m., ob 13.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v šempolajsko cerkev.
,	Žalujoči sinovi Ivo, Berto in Aldo,
neveste, vnuki in drugo sorodstvo.
Šempolaj, Praprot, Nova Gorica, 26. julija 1979
ZAHVALA
Ganjeni ob tolikih izrazih sočustvovanja, ki smo ga bili deležni ob izgubi naše drage
ZORE MACAROL vd. FERLUGA
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so z nami sočustvovali.
Posebna zahvala naj gre ravnateljstvu in osebju Alfa Romeo v Trstu in Padovi.
Trst, 26. julija 1979
SVOJCI
GORIŠKI DNEVNIK
Pepka in Pepi Guštin s Proseka slavita diamantni zakonski jubilej
ka pa vsa ta povojna leta vsak dan ob jutranji skodelici kave prebira naš dnevnik. Po tako burnem in polnem življenju si zdaj lahko privoščita zasluženi počitek.
Po vsej verjetnosti pa bosta danes Pepka in Pepi Guštin bolj malo mi-
Na Proseku slavijo danes pri Gu-stinovih izjemen jubilej — diamant-poroko Pepke in Pepija Guština. °cno pred 60 leti sta si namreč ( ePfco in Pepi obljubila zvestobo in takrat sta vedno drug ob dru-Sem z roko v roki premagovala vse trde preizkušnje in težke trenutke, ^ jih je pred njiju dan za dnem "eusmiljeno postavljalo življenje.
, ™ajino življenje je bilo takšno življenje vseh slovenskih družin, “‘h smo brez denarja in bolj lačni lcot	se je včeraj spominjala
gosPa Pepka. Kljub 81 letom je nje-"o izražanje v slovenščini zavidlji-®? lepo.
Njen mož Pepi je prava kraška korenina. Rodil se je 19. oprila 1893 p ie s 86 leti najstarejši prebivalec roseka. Pet let je med prvo sve-°Vno vojno služil vojaški rok v ^strijski vojski, sedem mesecev pa le prebil tudi v jetništvu, potem ko S0‘ 9a zajeli pri Monte Grappi. Za 0 dobiva iz Avstrije tudi skromno Pokojnino. «Jezi se na Franca Jo-zeJa, če ti dajo tako malo!» je hudomušno pripomnila gospa Pepka.
Neto p0 koncu vojne sta se Pepi Guštin in Pepka Legiša «vzela», ven-pT sta preživela skupaj le dve leti.
.0 rojstvu prvega sina Slavka se 36 Pepi vkrcal na tovorno ladjo po-m°rske družbe Giacomo Costa iz Genove, da bi pomagal s svojim de-‘om družini. Od takrat je kot kur-3°č prebil na morjih vsega sveta ker 35 let. Pepka je medtem skrbela Za družino, vzgojila v pravem slovanskem duhu vseh pet otrok (dva sinova in tri hčere), od katerih sta n s’n in hči še živa. Drugega si-^ so nacifašisti komaj 17-letnega °dpeljali v koncetracijsko taborišče v Dachau, od koder se ni več vrnil.
Pepka in Pepi Guštin sta zagrize-nd antifašista. «Nikoli nisem imel Pfthove 'tešere', nikoli nisem bil vpisan; čeprav so me nekoč pretepli, xj).,sern se iz Trsta vračal domov. n>koli nisem hotel imeti z njimi o-Pvuvkav, nam je pravil Pepi, ko se spominjal ne težke čase fašizma. P°sPa Pepka pa nam je pravila, kako je morala peš hoditi v Furlanijo Polento, da je imela družina kaj ZP Pod zob. Njuno pripovedovanje je z>vo priklicalo na dan trenutke straši’ k0 sta se morala izmikati črne-mu terorju, ki ju sploh «ni pustil spati ponočh, a tudi trenutke junaškega odpora, s katerimi sta tudi ona ava Pripomogla k osvoboditvi.
Njuno življenje je sedaj povsem sJ??kojno. Oba sta dokaj čvrsta in cJki; Pepj nam je s ponosom povedk da še ni bil v bolnišnici, Pep-
mmumrnjifijigiig
Razvijati ali dušiti gospodarske pobude
rovala, saj bosta morala prejeti ob svojem visokem jubileju čestitke vseh številnih dragih, znancev in drugih vaščanov. Vsem tem čestitkam se pridružuje tudi Primorski dnevnik z željo, da bi še dolgo in srečno skupaj živela.
iiiliiiiiiiiiiiiliiiiili»»*»ililliiiniiiin»ii»immiiiiiimmiitun»lliimiiiiiui»niiiiiiiiiiiumiiiiiiuuiiui»»ii»ii»n»
V PRIREDBI SEKCIJE KPI «J.PEGAN» ZA ZG0NIŠK0 OBČINO
Od petka do nedelje v Samatorci «Festival komunističnega tiska»
Nastopila bo mladinska godba od Korošcev - Mladinski slikarski ex tempore - V nedeljo politično zborovanje
Čeprav so volitve mimo in je že nastopil počitniški čas, je politično življenje v zgoniški občini še kar živahno. Krajevna sekcija KPI «J. Pegam pripravlja namreč svoj tradicionalni festival komunističnega tiska, ki bo v dneh 27., 28. in 29. julija. Kot je že običaj, je festival vsako leto v drugi vasi, tako da je že obšel vse vasi zgo-niške občine. Letos je ponovno na vrsti Samatorca; praznik se bo odvijal na vaškem prireditvenem prostoru, katerega so domačini u-redili lansko leto.
Festival predstavlja za komuniste; iz zgoniške občine pomembno pri; ložnost, da lahko zberejo okrog
Darovi in prispevki
I
V	počastitev spomina Tonina Cofi1 iz Lonjerja darujeta Franc in P rij a Lavrenčič (Katinara) 15.000 ^ za PD Lonjer-Katinara.
Namesto cvetja na grob Angele fvcar daruje družina Hrovatin 5.000 Or za TPPZ.
Namesto cvetja na grob Angele f. ar darujeta družini Leban - Gla-VlOa 5.000lir za PD Lonjer-Katinara.
” Počastitev spomina Alberte Po-tfga roj. čok, Karla Čoka, Antona ~°aa in Angele Pečar roj. Čok da-fOjeta Just in Kristina Lavrenčič ^000 lir za Skupnost družina Op-
fc \ Počastitev spomina Karlota in , erte čok daruje Amalija Pečar-Rov-Ppč'0'000 lir za SkuPriost družina
. V spomin na Ivana Novaka daru-Angelca in Zvonko Malalan ^1000 lir za Združenje aktivistov
V	počastitev spomina Ivana No-aka daruje Elva Danev 5.000 lir za
..baško matico. V isti namen daruje Mo Ferluga 10.000 lir za Društvo ^venskih upokojencev.
V	spomin na tovariša Ivana No-
darujeta Angela in Karlo Gec u^°0 lir za SPDT.
V	spomin na Ivana Novaka da-Milan Bolčič 10.000 lir za Zdru-
jetlJe aktivistov NOB. V isti namen aruje družina Tomšič 5.000 lir za °®hovno šolo v Rojanu. v Namesto cvetja na grob Ivana No-ka darujeta Mitja in Ivanka Perij1 3.0.000 lir za odbor : bazovških žrtev.
; ,v sPomin na Ivana Novaka daru-[ija Meri in Leopold Ažman 20.000 R poimenovanje osnovne šole v
“arkovljah.
v Y sPomin na dragega Ivana No-R ka darujeta Draga Pahor in Rita ,YS H3.000 lir za SPD Tabor, spomin na Ivana Novaka daru-
za počastitev
novanje' oshovne šole v Barkovljah in 10.000 lir za TPK Sirena.
' Ob 34. obletnici smrti matere in none Antonije Milkovič darujejo; hčerki Zora in Kristina ter vnukinja Sonja 15.000 lir za Dijaško matico.
V	ppčastitev Ivana Novaka darujeta Miro in Iva Ščuka 10.000 lir za poimenovanje osnovne šole v Barkovljah.
Namesto cvetja na grob Ivana Novaka darujeta Gracijela in Aleksi j 10.000 lir za poimenovanje osnovne šole v Barkovljah.
V	spomin na dragega Ivana Novaka darujeta Anica in Milan Slokar
5.000	lir za poimenovanje osnovne šole v Barkovljah.
V	počastitev spomina Ivana Novaka daruje Olga Černe 10.000 lir za Dijaško matico.
V	spomin na Ivana Novaka daruje-Ema Tomažič 10.000 lir za osnovno šolo «Bazoviški junaki* v Rojanu.
V	spomin na tovariša Ivana Novaka daruje Stanko Babič 5.000 lir za Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja na Tržaškem.
V	počastitev spomina Ivana Novaka darujeta Karla - Draga Pahor
10.000	lir in Marica Kobol 5.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev v Italiji.
sebe tudi ostale občane; to je priložnost za politično diskusijo o splošnih političnih vprašanjih, o delovanju uprave itd. Politični pečat festivala pa je seveda zborovanje, ki bo v nedeljo ob 20. uri.
Kulturni spored predstavlja pomembno novost in sicer nastop C Vivianija z Enostavnim gledališčem. Ta skupina bo prikazala razne prizore s klovni in mirni; njihov nastop bo v petek ob 19.30. V nedeljo bo nastopila mladinska godba od Korošev. V okviru festivala bodo tudi tekmovanja v briškoli (sobota, ob 16. uri), tekmovanje v «skriah» — ter mladinski slikarski ex tempore (nedelja ob 10. uri). Za vsa tekmovanja so predvidene nagrade.
Zgoniška sekcija je poskrbela, da bo na festivalu domače vino ter razne- jedi. na žaru. Posebej velja omeniti, da bodo v soboto in nedeljo pekli odojke na ražnju. Pripravljajo tudi bogat srečolov, razstavo slovenskih in italijanskih knjig in drugega materiala. Sodeč po izkušnjah iz prejšnjih let, bo tudi ta festival pomemben dogodek v občini Zgonik.
Izleti
Mali oglasi
teiefon (040) 7946 72
PRODAM FORD taunus 1600 SW, letnik 76, v odličnem stanju, avtoradio. Ulica Rapicio 7, tel. 763-107 Carli.
PRODAM Guzzi 250 v dobrem stanju — zanimiva cena — Dario Milič, Križ 6.
KORESPONDENTA/ko za srbohrvaščino išče tržaško podjetje. Ponudbe na Primorski dnevnik pod šifro «korespondent».
ip ^‘“311 na ivana inov - Stanko Pertot 10.000 lir za poime-
Včeraj - danes
Planinška sekcija Si\ DEVIN priredi v nedeljo, 29, t.m., avtobusni izlet na Vršič z ogledom izvira So če ter vzponom na Prisojnik. Hoje je približno 2.30 ure. Na vrhu je na razpolago žig transverzale in poti prijateljstva. Vpisovanje pri odbornikih. Odhod bo predvidoma ob 6.30 iz Sesljana.
SPDT prireja v soboto in nedeljo, 28. in 29. t.m., izlet z osebnimi av tomobili v Karnijske Predalpe. Planinci bodo opravili krožno pot od kolje Pordenone preko Val Monta-naie in nazaj. Odhod v soboto, 28., ob 14. uri izpred sodnije v Trstu (Foro Ulpiano).
Sekcija socialistične stranke Proseka - Kontovela organizira v nedeljo, 29. julija 1979, enodnevni izlet v Kočevski Rog z ogledom partizanske baze 20. Vpisovanje v društveni gostilni na Proseku.
SPDT prireja od 25. avgusta do 2. septembra devetdnevni planinski pohod po planinski vertikali SPDT od tromeje na Peči pri Trbižu preko Zahodnih Julije :v, Rezije in Beneške Slovenije do Matajurja. Pohod je primeren za vse. Kogar bi zanimal, naj se za vse podrobnosti in informacije obrne na ZSŠDI (Ul. sv Frančiška 20, tel. 767304) d pa na odbornike SPDT, do konca tega meseca.
Združenje UNION priredi v nedeljo, 29. julija, izlet v Pieve di Cadore. Informacije na sedežu združenja Ul. Valdirivo 30, tel. 64459 vsak dan od 10.30 do 12. ure in od 17. do 19.30. V četrtkih od 17. do 19.30 in sobotah od 10.30 do 12. ure
Danes, ČETRTEK, 26. julija Sm,	ANA
2n Vz'de ob 5.41 in zatone ob n ' Dolžina dneva 15.01. — Lu-vzide ob 7.57 in zatone ob 21.50.
Jutri, PETEK, 27. julija NATALIJA
tr vferai: najvišja temperatura .» stopinj, najnižja 19, ob 18. uri Part s3°P'nje. zračni tlak 1019 mb a- vlaga 60-odstotna, nebo jas-; veter 12 km/h jugozahodnik, ra Je ra^° razbigano, temperatu-m°l’)a 22,5 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI 6	julija se je v Trstu rodilo
otrok
umrlo pa je 11 oseb.
tg '3ILI SO SE; Gabriele Reclu-rR’ j?,an° German, Sabrina Sicu-Vae( ,br’n? Furlan Neil, Matteo No-
5’ Ambra Betic.
T Tit i i
tonff 3'i 74-letna Eugenia Ca-n6Jj,a P°r. Lanza, 73-letna Erme-
cijaij*, 0UV°’ 75‘letni
74 letni
Josip Ko-Ivan Novak,
di Fdrolama Saravalle vd. Tor ■Hotna . Carolina Mendler, 64
letni Giovanni Plocar, 44-letm Josip Petelin, 71-letna Maria Persinovich por. Ban, 31-letni Vanio Luxich, 76-letni Carlo Caffau.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Ul. Ginnastica 6, Ul. Cavana 11, Erta S. Anna 10, Ul. S. Cilino 36. (od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Ul. Dante 7. Istrska ulica 7.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Ul. Dante 7. Istrska ulica 7.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna službi, za zavarovance INAM in ENPAS od 22. do 7. ure: telef. štev. 732-627.
LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124; Bazovica. td. 226-165; Opčine: tel. 211-001, Prosek: tel. 225-141 • Božje polje. Zgonik: tel. 225-596; Nabrežina: tel 200-121; Sesljan: tel. 209-197; Žavlje: tel 213137; Milje: tel. 271-124. lež • tek 229-190........
BANCA- Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
S. P.A. =
TRST- ULICA K FIL2HO- • .»	S1-<U!B
SREDNJI TEČAJ BANKOVCEV 25. 7. 1979
Ameriški dolar	812.—^
Funt šterting	1825.—
Irski funt šterling	1700,—
Švicarski frank	496,-
Francoski frank	191,25
Belgijski frank	27,-
Nemška marka	448,-
Avstrijski šiling	60,80
Kanadski dolar	695.—
Holandski florint	407,-
Danska krona	156.-
Švedska krona	194,—
Norveška krona	161.—
Drahma	22,-
Mali dinar	38,50
Veliki dinar	38,50
MENJALNICA
vseh tujih valut
Je konzorcij za industrijsko cono v Gorici ustanova, ki ima svojo vlogo pri pospeševanju industrijske dejavnosti, aii gre za ustanovo, ki lahko deluje le z omejeno avtonomijo, nekako v senci goriške občinske uprave, ki je ena od članic konzorcija? Tako vprašanje si že dalj časa, in tudi upravičeno, postavljajo številni gospodarstveniki, tako zasebniki kakor taki, ki so finančna sredstva sklenili vložiti na zadružni osnovi in ki po več kakor letu dni še ne vedo, če in kdaj bodo lahko prejeli lokacijo za zgraditev proizvodnih prostorov na področju industrijske cone med Štandrežem in Sovod-njamf. Nekateri med temi so v hudi prostorski stiski in treuntno delajo v nemogočih pogojih. Potem pa je treba upoštevati stalno razvrednotenje kupne moči denarja. To kar bi lahko danes zgradili z razpoložljivimi lastnimi sredstvi, prihodnje leto ne bo več mogoče! Pravi absurd pa je v dejstvu, da so nekateri že lastniki zemljišč v industrijski coni, vendar ne morejo njimi razpolagati tako, kakor bi želeli. Po drugi strani pa prihajajo na dan zmeraj nove birokratske težave in zapletijaji, ki imajo navsezadnje tak učinek, da je vloga konzorcija povsem nasportna od tiste, za katero je bil tudi ustanovljen: namesto da bi skrbel za pospeševanje industrijske dejavnosti, vpliva zaviralno na gospodarske pobude.
Konzorciju sicer ni mogoče očitati splošne imobilnosti, saj je v zadnjih dveh letih opravil veliko koristnega dela kar zadeva ureditev infrastruktur na področju, ki je določeno za industrijske obrate, znatna denarna sredstva pa bodo za ta namen porabili tudi v prihodnjih letih. Zatakne se navadno pri dokončnih izbirah, to je 'pri izdajanju dovoljenj za naselitev proizvodnih obratov. Pred približno pol leta je zgledalo, da bo mogoče številne težave . pri izbiri nekako piemostjti z manjšo preureditvijo lokacijskega načrta industrijske cone, s tem, da bi manjšim podjetjem dodelili zemljišča desno od povezovalne ceste št. 56. Potem so prišle na dan težave, da tega ni mogoče napraviti pred odobritvijo popravkov splošnega regulacijskega načrta, kar utegne stvar zakasniti še za nadaljnjih nekaj mesecev, saj je znano, da bo o tem razpravljal odčinski svet šele jeseni. Torej brez občino se ne da napraviti ničesar. Kakor da ne bi bilo dovolj težav, pa je v zadnjem času opaziti tudi odklonilno stališče do gospodarskih pobud skromnejšega obsega, z izgovorom, češ da je razpoložljivih zemljišč razmeroma malo in so zato dragocena. To bi sicer držalo do določene mere,■■ni pa mogoče razumeti, kako malo konkretnih posegov je bilo napravljenih, da bi za potrebe industrijskih obratov pridobili nekaj sto metrov (zdaj neizkoriščen pas) nekdanjega letališča, ki je sicer državna last, vendar z njim, kakor je mogoče sklepati po zadnjih informacijah, razpolaga civilno letalstvo, ne pa obrambno ministrstvo.
Ne bo pretirano, če zapišemo, da bodo domači gospodarstveniki, če bodo hoteli graditi industrijske
objekte, morali pogledati na področje sosednih občin, morda Krmin, Mariano, Moraro, ali pa kam bliže, kjer stvari tečejo nekoliko drugače, predvsem pa bolj eostavno in z večjim zaupanjem giedajo na nove gospodarske pobude.
Spominska svečanost ob 36. obletnici padca fašizma
V tržiški ladjedelnici je bila včeraj dopoldne krajša slovesnost ob 36. obletnici padca fašizma. Pripravila jo je tržiška občinska uprava v sodelovanju z antifašističnim odborom ladjedelnice. Na slovesnosti sta govorila Ireos Zanzariello ter Silvino Poletto, ki je orisal zgodovinske dogodke, ki so privedli do padca fašistične vladavine in splošne vstaje v naši deželi.
Kriza tudi v zdravstveni službi
Tudi zdravstvena služba je v krizi. Tokrat zaradi dopustov. Vodstvo goriške splošne bolnišnice obvešča, da v laboratorijskem oddelku niso
več kos velikemu navalu pacientov, zlasti zunanjih, takih, ki v bolnišnici opravijo le predpisane analize. V teh dneh so namreč zaprli (zaradi dopusta) laboratorij pri zavodu INAM, bolniki pa so se zato zatekli po pomoč v bolnišnico, kjer je bilo sicer tudi že prej precej gneče.
Vodstvo zdravstvene ustanove je zato odločilo, da bodo laboratorijske izvide za zunanje bolnike odslej opravljali le na podlagi predhodnega dogovora med pacientom in vodstvom laboratorija. Stvar je mogoče urediti tudi preko telefona.
VČERAJ V LADJEDELNICI
Na skupščini razpravljali o novi delovni pogodbi
Delavci kovinarskih podjetij na Goriškem so v preteklih dneh v glavnem že razpravljali na skupščinah in tudi odobrili z ogromno večino glasov, osnutek nove kolektivne delovne pogodbe. Včeraj so o tem razpravljali na skupščini v Italcantie-riju v Tržiču,
Govoril je član vsedržavnega vodstva sindikata kovinarjev FLM, Do-menico Papparella. Zdaj bodo o o-snutku razpravljali še po posameznih obratih, vendar ni nikakršnega dvoma, da bi delavci osnutka ne sprejeli.
NOVIH '40 KILOMETROV V SMERI PROTI AVSTRIJI
Danes odprejo odsek avtoceste od Vidma do Amara v Kar ni ji
Za 40 km avtoceste so porabili 100 milijard lir - Potrebna pa bo še avtocesta do Kluž in Pontablja ter po Kanalski dolini
Sto milijard lir za' štirideset kilometrov avtoceste. To je končna cena za novi odsek avtoceste iz Vidma do Amara v Karniji, ki ga bodo svečano otvoriii danes zjutraj. Na svečanost vabi deželna vlada Furlani je-Julijske krajine tudi pred rani pri tem velikem javnem delu. dveh dežel, ki sta zelo zainteresirana pri tem velikem javnem delu.
Novi odsek avtoceste bo veliko pripomogel k hitrejšemu prometu med Avstrijo in severno Italijo, zlasti' v poletnem času, ko se celo morje severnih turistov premika po cesteh proti Jadranu. Avtocesta bo prav prišla vsem turistom, ki že sedaj letujejo ob Jadranu kot tudi turistom, ki pridejo na letovanje v prihodnjih dneh.
Ko ne bi bilo potresa' leta -1976, bi bil ta odsek končan že pred letom dni. Ob potresu so bili poškodovani nekateri objekti. Novi odsek bo precej razbremenil «Tar-visiano* na odseku med Vidmom in «Stazione per la Carnia>>, tako da ne bomo šli več skozi Trice-
NAČRTOVANJE RAZVOJA KNJIŽNICE FRANCETA BEVKA
Kljub težavam je knjižničarstvo Nove Gorice doživelo v zadnjem času precejšen vzpon
Druge kulturne dejavnosti v občini se boljše razvijajo - Bo bolje, tudi s finančne plati, ko bodo na razpolago novi prostori ?
simo, mimo Humina in Pušje vasi, ko bomo morali v Trbiž ali Avstrijo. Nova avtocesta bo obšla na zahodni strani zloglasno goro sv. Simeona, pod katero jc bilo središče zadnjega potresa.
Seveda pa bo pot do avstrijske meje še vedno težavna po ozki cesti do Pontablja in skozi Kanalsko dolino. Avtrijci imajo že vse pripravljeno za nadaljevanje avtoceste do italijanske meje pri Trbižu. Prav tako so še vedno v teku pogovori o možnosti predora, ki bi vezal Karnijo z Ziljsko dolino. Vse to pa je stvar bodočnosti.
Knjižničarstvo na območju občine Nova Gorica je doživelo v tekočem planskem obdobju precejšen vzpon posebej še, če ocenjujemo razvoj osrednje ustanove na tem področju — Goriške knjižnice Franceta Bevka, ki jj je poverjena dolžnost, da strokovno usmerja to dejavnost. Vseeno se pojavljajo v Goriški knjižnici kot tudi v celotni dejavnosti nekateri pereči problemi, ki jih še nismo uspeli razrešiti, tako da z doseženimi rezu! tati ne moremo biti zadovoljni. Dosedanji razvoj je namreč šele nr-. bližal naše knjižničarstvo tisti stopnji, kjer se pričenja kolikor toliko normalna dejavnost. Prav gotovo pa ne moremo mirno dejstva, da primerjava razvoja knjižničarstva z drugimi kulturnimi dejavnostim k^žg. da nismo, uresničili temeljne naloge tekočega planskega obdobja.
Knjižničarstvo se sicer razvija, toda v ničemer ni vidno, da prioritetno pospešujemo razvoj tega področja, kot smo si zastavili v planu. Ker im;, knjižničarstvo bistveno slabša izhodišča kot druge kulturne dejavnosti v občini, bo potrebno to področje obravnavati kot prioritetni': tudi v prihodnjem obdobju, še boli nujno pa je, da to prioriteto tudi dejansko uresničimo, ne pa samo zapišemo.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuiiiiiiimiiniiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiit
NEKAJ PRIPOROČIL ZA PRIHODNJE DNI
Pri oceni uresničevanja planskih ciljev tekočega obdobja vidimo, da smo dosegli precejšnje uspehe pri letnem dokupu novega knjižničnega gradiva, čeprav tu še ne bomo dosegli planiranega normativa (letne ena nova knjiga na tri prebivalce, kar znaša za naše območje letno 18.000 enot), saj dosegamo skupno z obveznim izvodom nekaj pod 10 tisoč enot doteka.
V zadnjih dveh letih, odkar imamo namenska sredstva, dovoli u-spešno uresničujemo tudi načrtovane kulturne akcije,- v prihodnjili letih pa se bo potrebno usmerit' tudi na raziskovanje potreb uporabnikov Goriške knjižnice.
Najpomembnejši uspeh, ki smo ga dosegli, je nakup bibliobusa in uspešna uveljavitev dejavnosti po tujoče knjižnic -na območju treh severnoprimorskih občin. Kos nam je usoelo, da srtlo oživili razmeroma široko BUBSa..-JzposoifiiBlišŽ, smo dosegli, da je knjiga dostopna tudi v najbolj oddaljenih krajih in tistim socialnim kategorijam, ki so najbolj skromni potrošniki kultur nih dobrin. Žal, je vozilo, s katerim opravljamo to dejavnost, izredno slabe kvalitete in zaradi številnih okvar nam grozi, da bodo postali obiski v izposo.ievališčih neredni, kar pa pomeni, propad te dejavnosti. Istočasno ugotavljamo, da je vozilo zaradi obs^ega te
Previdnosti ni nikoli dovolj tudi ko odhajamo na počitnice
Naglica ni nikoli priporočljiva, posebno v prometni gneči ne
trebno računati tudi na stroške za nakup fonda (100 din za knjižno e-noto) ter najmanj 150.000 din za o-premo prostora. Stroškom za opremo se verjetno ne bo mogoče izogniti, toda v začetku se bomo morali zadovoljiti z manjšo knjižno zalogo (približno 1.500 enot), nato pa pospešeno dokupovati literaturo.
Zaradi smotrnega upravljanja z družbenimi sredstvi je potrebno tudi takoj profesionalizirati delo obstoječih podružnic, ki propadajo. V naslednjem obdobju bodo potrebni vsaj štirje strokovni delavci v matični službi, sredstva za ustanovitev treh podružnic (Prvačina, Vrtojba ali Miren ter Dobrovo aii Dornberk). Prav tako je nujno, da Kulturna
JUTRI V TRŽIČU
Splavili bodo dve enaki ladji
V	tržiški ladjedelnici bodo jutri,, sicer brez velikih slovesnosti, splovili dve 16.600 tonski ladji. Gre za dvojčici Transpacifico in Trans-baltico, ki ju gradijo po nalogu družbe Italia Lines International iz Sassarija, ki je naročila štiri enake ladje, od katerih so dve že izročili.
Splovitev bodo izpeljali tako, da bodo poplavili dok. Operacija pa bo trajala zato dalj časa. saj bodo vodo začeli spuščati že danes zvečer, da bo do jutri dosegla zaželeno višino.
Ladji, ki ju bodo morali zdaj še dokončati, sta grajeni za prevoz, različnih tovorov in spadata v vrsto, ki je v mednarodni terminologiji znana pod imenom «multipur-pose». Prvo so začeli graditi 8. januarja letos, drugo pa 18. aprila.
Že v soboto pa bodo začeli postavljati gredelj za 43.700-tonsko cisternsko ladjo, ki jo bodo gradili za nekega ladjarja iz Mehike. Gre ja drugo iz vrste dveh enakih ladij.
Odpravljajo se v Savudrijo in v Gorje
Okrog 70 otrok z Goriškega, s Tržaškega in iz. Kanalske doline bo jutri odpotovalo na štirinajstdnevno letovanje v Savudrijo. Kolonijo prireja komisija za doraščajočo mladino pri SKGZ. Otroci iz Gorice in bližnje okolice bodo odpotovali 2 avtobusom s Travnika ob 8.30. Organizator priporoča točnost.
V	ponedeljek, 30 julija, pa bo
Neprimerna hitrost in neprevidnost, Spet nesreča v Štandrežu, Tragičen konec izleta, Mlada zakonca žrtvi prometne nesreče. To je le nekaj naslovov, ki smo jih povzeli iz našega dnevnika v zadnjem tednu. Črna kronika je torej posebno v tem zadnjem času razmeroma bogata. Raje bi vsekakor poročali o kulturnih in športnih dogodkih, o veselem in brezskrbnem razpoloženju na plažah, o izletih v planine. Toda žal tudi prometne nesreče so del vsakdanjega življenja in moramo o tem poročati.
Kriza ali ne (bencinska ali politična), .množice motoriziranih turistov se bodo ob koncu tedna začele pomikati proti morju. Na cestah bo naenkrat množica vozil. Kjer je gneča pa je navadno tudi precej nesreč.
Menimo torej, da opozorilo na previdnost, za vse tiste, ki se odpravljajo na pot, na daljše ali krajše potovanje, ni odveč. Previdnost pa naj velja za vse: od pešcev in kolesarjev do avtomobilistov, še posebej pa za voznike težkih tovornjakov. Zvoniti po toči je zaman, pravi stara modrost, ki še zmeraj velja.
Vsem tistim, ki se odpravljajo na daljše potovanje z avtomobilom svetujemo, da pred odhodom vozilo temeljito pregledajo. Biti mora namreč v vseh ozirih varno, posebno pozornost pa je treba posvetiti zavoram in gumam. Prav zaradi slabo delujočih zavor in poškodovanih gum je prišlo že do nič koliko hudih nesreč. Med samo vožnjo, na pot namreč se največkrat odpravi cela družina, opozarjamo voznika na previdnost in na strogo spoštovanje prometnih predpisov in obdržimo «mime živce* tudi med vožnjo v koloni. Sila v teh primerih ni priporočljiva, pač pa je priporočljiva uporaba varnostnih pasov, posebno pri hitrem zaviranju ali ob verižnem trčenju.
Otroci naj med vožnjo sedijo na zadnjih sedežih. Če so majhni, morajo biti pritrjeni na posebne sedeže. V slučaju, ko je potrebno otroka držati v naročju, naj se oseba z otrokom preseli na z.adnji sedež.
To je nekaj glavnih priporočil, ka; več pa lahko vsakdo izve iz po-
sebnih knjižic za varno vožnjo, ki jih izdajajo razne ustanove.
Skratka previdno in odgovorno do sebe, do družinskih članov in drugih soudeležencev v prometu. Samo tako bomo kar se da varno prispeli v kraj letovanja in se od tam tudi vrnili.
I. K.
2. razstava domačih vin v Doberdobu
V Doberdobu bo v soboto, 28. julija ter v nedeljo, 29. julija, pod pokroviteljstvom občinske uprave, 2. razstava domačih vin. Gre za pobudo, ki je že lani naletela na precejšen odziv, prireditelji pa računajo, da bo letos uspeh še večji. Gre namreč za valorizacijo tipičnih kraških, predvsem črnih vin, ki naj bi, vsaj v deželnem merilu, dobila mesto, ki jim po vsej pravici pripada.
Poktni praznik v Podgori tudi v soboto in nedeljo
Tradicionalni praznik, ki ga prireja sekcija VZPI - ANPI v Podgori je v nedeljo prekinil dež. Zato so organizatorji sklenili, da bodo praznik ponovili ob koncu tedna. Tako bo v soboto, 28. julija veliko tekmovanje v briškoli, v nedeljo pa bodo izvolili najlepšo mladenko.
rena preobremenjeno, tako da ga 1 izobrazbo. Povsem neustrezno pa je
nj mogoče redno vzdrževati. V na- ' ”	'	’ ’-----
slednjem srednjeročnem obdobju bo nujno potrebno nabaviti novo vozilo, saj bomo drugače izničili vse te rezultate, ki smo jih dosegii s tovkšnimi napori.
Praktično povsem neizpolnjeni so ostali planski sklepi o ustanavljanju podružnic v večjih krajih (nad j 1.000 prebivalcev). Obstoječe po-i družnice v Kanalu in Braniku pro-I padajo, podobno je tudi s knjižnico v Desklah.
Doslej nam ni uspelo usposobiti nobene nove podružnice. Upamo, da bo-no v tem srednjeročnem obdobju lahko vpeljali podružnico v Renčah, čeprav tudi tu srečujemo vrsto težav. V naslednjem obdobju bo potrebno storiti odločilne korake prav na tem področju. Po strokovno in družbeno preverjenih izhodiščih, ki j;h je obravnaval in sprejel junija 1971 tudi kulturno-prosvetni zbor skupščine SRS, je nujno, da ima vsak kraj z nad 1.000 prebivalci strokovno organizirano knjižnico s knjižnično zalogo 3.000 živih enot. Verjetno vsega zamujenega ne bo mogoče nadoknaditi tudi v naslednjem planskem obdobju, saj so za to potrebna ogromna sredstva pa tudi izredno obsežno strokovno delo. Za obdelavo 3.000 knjižnih enot je potrebno 1.500 delovnih ur višjega knjižničarja, pri današnjih cenah pa je po-
skupnost pri vsaki obnovi ali novo- j odšla na pot druga skupina otrok, gradnji kulturnih objektov zahteva, j ki bo letovala v Gorjah pri Bledu, da se v program revitalizacije vklju- j či tudi knjižnica.
Da bi se izpolnile vse te naloge, je. nujno, da se okrepi matična knjižnica (goriška knjižnica), ki do sedaj ni povsem izpolnjevala niti nalog večje in razvite knjižnice. Med zastavljenimi planskini cilji bomo s prihodnjim letom uspešno zadovoljili le kadrovske probleme. Izboljšala se te tudi strokovna usposobljenost delavcev, čeprav še ni zadovoljiva, saj bi moralo biti v knjižnici našega tipa 64% zaposlenih z višjo in visoko izobrazbo, danes pa je v GK 52°/o zaposlenih z visoko in višjo
tudi nagrajevanje delavcev, saj niti od daleč ne dosegamo sklepov o družbenoekonomskih izenačenosti de lavcev. V prihodnjem planskem obdobju bo nujno potrebno doseči u-strezno kvalifikacijsko strukturo zaposlenih, istočasno pa okrepiti nekatere strokovne službe. Potrebni so še trije novi delavci, da bi zmogli današnje naloge: en delavec je potreben za delo v periodični zbirki, en katalogizator v študijskem oddelku ter še en delavec za delo z mladimi bralci.
Vse te zahteve so toliko bolj utemeljene, čc predvidevamo, da bomo v naslednjem planskem obdobju u-resničili standard o nakupu nove literature. Ob tem je treba tudi u-poštevati, da bo potrebno pričeti strokovno preurejati domala celoten fond študijskega oddelka iz pult-nega (skladiščnega sistema) v prosto dostopnost gradiva.
Ob normalnem dotoku 20.000 knjižničnih enot letno ter ob vsem 0-gromnem delu za preureditev fondov ter katalogov so opisani ka drovski plani minimalni. V kolikor jih ne bomo izpolnili, se nam lahko dogodi, da ne bo mogoče usposobiti nove knjižnice, ki jo bodo dobili ob čani, ko bo zgrajena druga faza kulturnega centra v Novi Gorici.
ZOLTAN JAN
iiiiiiiiiiitiiniiiiiiiuiiiimiiiiumimniiiiiimiiiiiiiimfiiiiiiiiiimiiiiHiiKiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimuiiiiiiiiniii
Prireditev se bo začela jutri, zaključila pa v ponedeljek
Trčenje pri Štandrežu
V prometni nesreči, ki se je zgodila včeraj, nekaj po dvanajsti uri na križišču med pokrajinsko cesto in povezovalno cesto št. 56 v Štandrežu, se je laže ranila 23-letna Manuela Toss iz Gradišča. Peljala se je z avtom iz Majnice proti Gorici, na omenjenem križišču pa je prišlo do trčenja, najbrž zaradi neupoštevanja prometnih znakov, z avtom fiat 124, ki ga je upravljal 58-letni Metod Gorjan iz Vrtojbe štev. 193.
Na poletnem prazniku v Pevmi bo nastopil «Ribniški oktet»
V soboto in nedeljo bo igral narodnozabavni ansambel «Dobri prijatelji» iz Brežic
V prihodnjem tednu obvezno cepljenje psov v Doberdobu
Na podlagi odredbe pokrajinskega živinozdravnika, bodo v prihodnjem tednu opravili cepljenje psov doberdobski občini. Cepljenje je brezplačno, opravljali pa ga bodo v Doberdobu, v sredo, 1. avgusta od 17. do 19. ure ter v četrtek, 2. avgusta od 17. do 18. ure, na Poljanah v četrtek, 2. avgusta od 18.15 do 19.15, na Palkišču v petek, 3. avgusta od 17. do 18. ure ter v Jam-Ijah, v petek, 3. avgusta od 18.15 do 19.15.
Obvezno je treba pripeljati na cepljenje živali stare nad tri mesece. Da bi akcija potekala hitreje, županstvo naproša lastnike psov, naj prinesejo s sabo plastično vbriz-galko. Županstvo nadalje opozarja, da morajo imeti napadalni in hitro razdražljivi psi nagobčnike in biti privezani.
Izleti
Slovensko planinsko društvo v Gorici priredi 4. in 5. avgusta izlet v Dolomite z vzponom na Monte Pclmo (3168 metrov). Odhod v soboto, 4. avgusta, popoldne z lastnimi sredstvi. Zaradi baljše organizacije društvo prosi člane in prijatelje, ki se 'zleta nameravajo udeležiti, naj to čimprej sporočijo na sedež društva.
Dne 25. in 26. avgusta pa bo društveni izlet v dolino Pišnice z vzponom na Škrlatico, 1. in 2. septembra pa obisk Sedmerih jezer ter vzpon na Kanjavec. V septembru in oktobru sta predvidena še dva izleta.
Kino
Pevmci vabijo ob koncu tedna na vsakoletni praznik petja in vina, na katerega so se letos posebej pripravili. Štiridnevna prireditev se bo začela že jutri zvečer, ko bo na sporedu veliko tekmovanje v briškoli. V soboto pa bodo ustregli ljubiteljem slovenskih pesmi in narodnozabavne glasbe ter seveda plesalcem.
V nedeljo ob 18. uri bo nastopil Ribniški oktet, ki je pred kratkim zaključil uspešno turnejo po Sovjetski zvezi. Pa še zanimivost, da v tem ansamblu pojejo tudi nekateri bivši člani svetovno znanega Slovenskega okteta. Za ljubitelje narodnozabavne glasile bodo pn skrbeli Dobri prijatelji iz Brežic.
Gre za ansambel, ki je nastopil pred kratkim na števerjanskem festivalu in žel veliko uspeha. Dobri znanci bodo nastopili v soboto in nedeljo, v ponedeljek pa, ob zakljlčku praznika, bo za ples igrala skupina Supergroup.
Tako o sporedu smo zapisali sko raj vse, zdaj pa še nekaj besed o domačih dobrotah in seveda prav tako domačem briškem vinu, brez katerega si poletnega praznika sploh ni mogoče zamisliti. Poleg običajnih piščancev, klobas in čevapčičev, bodo letos obiskovalcem ponudili tudi fižol (S čebulo in Liez), np.ibrž pa bn na voljo tudi povsem nova «zavita» klobasa. Vsekakor velja poskusiti.
Corica
CORSO 17.30-22.00 «1 ragazzi del coro» z C. During in R. Kingh. Prepovedan mladini pod 14. letom. ViTTORIA 18.00-20.00 «Supercx:ta-cion». Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
EXCELSIOR 18.00-22.00 «Lo chia-mavano Buldožer*
PRINCIPE 18.00-22.00 «Er piu — Storia d'amore e di coltello*
Nova Corica
SOČA - NOVA GORICA 18.00—20.00 «Podivjana ovca* — Francoski film.
SVOBODA (Šempeter) 18.00-20.00 «Kino za groš* — ameriški film DESKLE 19.30 «Druga stran polnoči* — ameriški film
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Providenti, Travnik 34, tel. 29-72.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna «Alla saiute*, Ul. Cosuiich 117, tel. 72480
FRANCOSKI ZUNANJI MINISTER V BERLINU
ZRN NIMA IZKLJUČNEGA MONOPOLA NAD ODNOSI NEMCEV S SVETOM
Bonski strah pred razvojem odnosov v prihodnosti
BONN — Dejstvo, da je francoski zunanji minister Jean - Fran-cois Poncet v teh dneh gost v Berlinu ne bi izzvalo tolikšne pozornosti v Zvezni republiki Nemčiji, kot ga v tem trenutku povzroča njegov obisk v nekdanjem glavnem mestu Nemčije.
Javnost v ZRN z veliko pozornostjo spremlja bivanje in pugo-vore šefa diplomacije zavezniške in prijateljske Francije v Nemški demokratični republiki kot svojevrsten barometer ne samo odno sov Pariza do druge nemške države, temveč tudi do same Zvezne republike Nemčije.
Bivanje Francoisa v Berlinu, to je v mestu, kjer se je pred 50 leti rodil kot sin francoskega veleposlanika. smatrajo namreč za posebno novo kvaliteto novih odnosov Zahoda nasproti Nemški demokratični republiki, katero del zrhodnonemškega tiska postavlja še vedno pri naslovu med naved-nice, oziroma jo spominja samo kot »srednjo Nemčijo«.
Jan Francois Poncet je prvi minister za zunanje zadeve Francije. ki je obiskal NDR ter se pogovarjal s poglavarjem države in partije Kcneckerjem ter s predsednikom vlade Stophom. To se dogaja, kot posebno poudarjajo v Bonnu, ob vrsti protokolarnih omejitev s katerimi se skuša dokazati četverni status samega Berlina, pa tudi odločnost, da se ta status še nadalje obdrži. Toda, čeprav Francoisu Poncetu niso na njegovo željo izkazali na letališču vojaških časti, ker bi to pomenilo rušenje statusa mesta in čeprav je do obiska kot takega prišlo s tritedensko zamudo (zaradi sklepa da se berlinski poslanci redno volijo v parlament NDR), se tu posebno poudarja. da današnji obisk pomeni brez dvoma novo zunanjo politično afirmacijo in uspeh Nemške demokratične republike.
Po splošnem mednarodnem priznanju NDR in sprejemu v OZN in po vzpostavitvi diplomatskih odnosov s Francijo leta 1973, bi ne bil obisk voditelja pariške diplomacije kak poseben dogodek, ki bi imel izreden pomen. Toda kljub normalizaciji p.emško-nem-ških odnosov, kljub že davnemu pogrebu Hallsteinove doktrine, vseeno v Bonnu z veliko občutljivostjo spremljajo in odgovarjajo na vse manifestacije mednarodnega prestiža in stikov NDR z zahodnimi državami ter še posebej z ZDA, Veliko Britanijo in Francijo, ki so kot sile odgovorne za današnji četverni status Berlina.
Vse to povzročajo predvsem bojazni zaradi svojih lastnih pozicij v zahodnem Berlinu toda tudi določen strah pred razvojem odnosov v prihodnosti. Tako v Zahodni Nemčiji niso zamudili priložnosti, da ne bi hitro zabeležili dejstva, da je Pariz pred obiskom posebno poudaril, da Francois Poncet odhaja na obisk v Berlin in ne v NDR s čimer je bilo ponovno poudarjeno, da se ne priznava suverenost NDR nad vzhodnim delom mesta, kot je bilo to storjeno že ob priložnosti vzpostavitve diplomatskih odnosov. Vse to je bilo v prvi vrsti preračunano na to. da se pomiri bonska občutljivost, kar pa v sami stvarnosti in dejstvih prav ničesar ne spremeni. Tako tudi v političnih bonskih krogih navajajo, da se ne more zahtevati od Francozov, da bi bili bolj Nemci kot zahodnonemška vlada. ki kljub občasnim nihanjem skuša graditi čimbolj normalne odnose v znaku svoje splošne politike popuščanja.
Istočasno se v posameznih komentarjih nakazujejo tudi elementi obiska, ki z zahodnonem.škega stališča izzivajo določene neugodne predpostavke, V Bonnu omenjajo, tla v določenih francoskih političnih in razumniških kiogih sploh niso
nezadovoljni, da je Nemčija razdeljena in da obstajata dve nemški državi. To stanje ocenjujejo celo kot ugodno zaradi ohranitve e-vropskega ravnotežja. V tem smislu pa se lahko tolmačijo tudi nekatere francoske poteze v trenutku, ko se v zahodni javnosti pojavljajo špekulacije o možnosti ponovne nemške združitve. V tem smislu današnji obisk pa tudi poja-čanje stikov na črti Pariz - Berlin v zadnjih letih, pojasnjujejo z domnevnimi načrti, ki jih je razširil francoski, ameriški in tudi zahod-nonemški tisk, da bi se nevtralizirala politika socialdemokratov, katerih dokončni cilj je, da bi v daljši perspektivi prišlo do zedinjenja držav.
Sicer pa od vseh zahodnih držav prav Francija vzdržuje najbolj močne, predvsem gospodarske, odnose z Nemško demokratič-
no republiko. S tega stališča za-hodnonemško gospodarstvo smatra Francijo za hudega konkurenta na tržišču na katerem samo sebi pripisuje določeno prvenstvo. Dejstvo je da je Francija, po Zvezni republiki Nemčiji na drugem mestu v zunanji trgovini NDR z zahodnimi državami in da je izmenjava po vzpostavitvi diplomatskih odnosov narasla na 400 milijonov dolarjev.
Vse to sedaj poudarjajo z določenim naglasom v zahodnonemški javnosti. Iz vsega tega pa ne izhajajo zaključki, ki bi resno poslabšali francosko-zahodnonemške odnose, čeprav na precej jasen način prihaja na dan, da ZRN vendarle nima izključnega monopola nad odnosi z Zahodom. Vse to je seveda precej grenko spoznanje o sodobni evropski stvarnosti za določene zahodnonemške kroge.
Najprej plačaj potem
demonstriraj
BONN — Ni dolgo od tega. ko je kandidat za novega zahodno-nemškega kanclerja Franz Joseph Strauss izjavil, da bi v primeru zmage na volitvah prihodnjega leta prepovedal demonstracije nasprotnikov gradnje atomskih elektrarn. že nekoliko dni pozneje je bila pravica do takih demonstracij zožena tudi brez Straussovega posega. Sodišče v Hannovru je namreč obsodilo 199 demonstrantov na skupno denarno kazen 212 tisoč mark, oziroma 1.060 mark na osebo, kar znaša v lirah okoli 450.000.
Sodišče .je obračunalo ta znesek na podlag'' stroškov na katere je naletela policija, ker je morala z okrepljenimi močmi stražit; gradbišče «A centrale«. Vse to se je dogajalo leta 1977, toda račun je prispel šele danes. Odvetniki obsojenih demonstrantov so vložili pritožbo, češ da je pravica do demonstracij — «sveti-nja» zahodnih meščanskih demokracij — bila zožena že samo zaradi tega, ker je bilo navadno na demonstracijah več policajev kot demonstrantov.
Vaški praznik v Lcnjer ju j"
iiiiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimiiiiiiiimiiiiiitiiiiiiiinitiiiiiiiiiiiniiiiiuiiifiiiiiiiiiiviiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiifiiiniiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
VZPON HAMILTONA JORDANA V BELI HIŠI
CARTERJEV NAMESTNIK SO VRAŽI VVASHINGTONSKE «PARTIES»
Bes ameriške elitne družbe zaradi predsednikove odločitve
'mMmUm
Nastop folklorne skupine KUD «Karel Pahor* iz Pirana
Kdo je Hamilton Jordan? To vprašanje se je pojavilo v teh dneh, ko je komaj 35-letni mož iz Georgije postal desna roka predsednika Carterja v Beli hiši.
Hamilton Jordan je v teh dneh pritegnil nase prav toliko sovraštva in negodovanja kot nekateri stari jooLitiki. VVashington-ski krogi se še niso sprijaznili z mislijo, da je ta mladi politik »napravil* Carterja z »zločinskimi* metodami, pa tudi s tem, da ga predsednik nd zavrgel potem ko se je polastil Bele hiše.
Jordan ima v šeni nekaj, kar spominja na filmske gusarje. Ni pretekel teden, potem, ko je Carter prišel v januarju 1977 na o-blast. ne da b' njegov priljubljeni svetovalec strahovito razjezil elitne ameriške družbe.
V	VVashingtonu ne morejo odpustiti Jordanu, da je zelo talentiran pri izvajanju volilnih kampanj v korist kandidatov senatorjev, guvernerjev' ali predsednikov. Na tem področju je Jordan pravi odličnjak.
V	džungli ambicij in interesov Jordan nastopa kot najbolj trdoživa politična zverina. «To je pri njem nagon, prirojen dar* — pravijo o njem' v Georgiji, njegovi rojstni državi. Vse to pa še poslabša dejstvo, da Jordan sovraži Washington ter njegove «par-ties* kjer gospe, senatorji in predstavniki klepetajo o stanju na svetu, dvigajo v nebeške višave dnevne junake ter razkosavajo tiste, ki jim niso všeč.
Jordanu je treba priznati vsaj eno dobro stran: nikoli se ni pehal. da bi bil komu všeč. Nasprotno, rad se je vdajal škandalu v okolju predsednika, ki so ga predstavili ob začetku politične kariere, kot resnobnega baptista in pridigarja. Ena izmed njegovih najbolj eklatantnih prigod je povezana s komplimentom, ki ga je naslovil na ženo nekega egiptovskega veleposlanika zaradi njenih lepih prsi z globokim izrezom. Jordan ji je dejal: «Vi imate tam dve najlepši piramidi.* Ob neki drugi priložnosti ga je neka mlada žena obtožila, da jo je v baru polil s svojo pijačo. Bela hiša se je morala potem o-pravičiti preko tiska z zelo dolgim pisanim pojasnilom.
Danes se v mnogih krogih sprašujejo, kaj pomaga Hamiltonu pri vzponu. V ameriškem tisku srečavamo študije in portrete tega
Glinščica
pojava.
Sprašujejo se, kako je mogoče, da je Carter obdržal v svoji službi tega človeka iz Georgije. Odgovor je preprost. Bil je prav Jordan človek, ki je izdelal leta 1976 besedilo na 70 straneh velikega načrta za kampanjo, ki je spravila Carterja do predsedniškega mesta. Carter je bil do tedaj človek, ki ga praktično v ZDA niso poznali. Od tedaj pa je Jordan ostal Carterju vedno zvest, mu stal ob strani, mu pomagal z
nasveti v najhujših trenutkih ter popravljal metode dela v Beli hiši. Ni dolgo od tega ko je Jordan zatrdil, da ne bi hotel biti na mestu, ki .je bilo nekoč Boba Haldemana za časa Richarda Nixona, to je šefa predsednikovega generalštaba. Toda nepopravljivi mladostnik dobro ve, da je potreben ir. da bo tudi on sam zmagal ali propadel skupaj s Carterjem. Tako se brez dvoma pripravlja na veliki boj na volitvah leta 1980.
Pogled na del udeležencev na vrtu bivše županove gostilne, kjer imata sedaj svoj sedež PD Lonjer - Katinara in KK «Adria»
UIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllIllflliillllllllllllllllllllllllliiillillllllllllllllliiilllllillillllllllllllllllllllflllllllllllllllllllllllllllllllllllilillillllliiiiiiitiiiiiliiiiii
POZITIVNI REZULTATI POLETNIH ŠOLSKIH CENTROV
Vzgoja in zabava sta osnovna cilja pri usmerjanju otrokovega prostega časa
Dve pismi poletnemu centru v tržaškem Dijaškem domu in centru v-Gorici
Počitnice se dajo izkoristiti na več načinov. Zlasti za otroke je važno, da niso prepuščeni samim sebi, pa čeprav prebijejo svoj poletni prosti čas v še tako razkošnih letovišča'skih krajih. O tem kako čim boli pametno usmerjati otrokov prosti čas. da se bo zabaval in vzgajal obenem, se vse več govori. nekaj pa se je v zadnjem času tudi konkretno u-krenilo. Zgovoren primer so poletni šolski centri, ki so jih uvedli pred kakšnim letom. Slovenci imamo letos dva takšna centra na Tržaškem in enega na Goriškem. Otroci imajo na ta način možnost, da se skupaj igrajo in da se pri usmerjeni igri tudi nekaj naučijo.
O letošnjih centrih smo že marsikaj napisali S precejšnjim zanimanjem jim sledijo tudi starši, ki. se oglašajo s pismi uredništvu. Te dni so se oglasili tudi otroci sami, in sicer iz poletnega centra v Zgoniku Poslali so nam v objavo pismi ki so ju bili poslali poletnemu centru v tržaškem Di-
jaškem domu in centru v Gorici, v odgovor na pismo, ki so ga že prej napisali goriški otroci. V pismih je na najbolj nazoren način prikazan potek življenja v zgoniškem poletnem centru. Pismi se glasita:
Dragi prijatelji in prijateljice!
Pišejo vam otroci iz poletnega centra v Zgoniku, ki se imenuje center Miš - Maš. Da bi vas seznanili kako sc počutimo ir kako preživljamo prost: čas. smo sestavili med sabo sledečo anketo:
Darjo: V eentni mi je najbolj všeč, ko se gremo kopat v Marino Julio in ko hodimo v Briško jamo.
Igor: Tukaj smo otroci iz Cola, Repnica, Repentabra, Prečnika, Saleža, Briščikov. Samatorce, Se-sljana, Vižovelj. Zgonika, Devina, Gabrovca in Trnovce. V centru je lepo, ker sem spoznaj nove prijatelje
Sonja in Suzi: Najbolj nama je všeč, kadar gremo k morju. Danes smo bili na trim stezi v Sa-
ležu in tudi tu ie bilo zelo lepo.
Jagoda: Jaz rada hodim v center v Zgonik, moja skupina je skupina robotov.
Tamara: V centru mi ugaja risat; in citati.
Mirjam: Zelo rada telovadim. Damir: Všeč mi je risanje. Marko' Najrajši grem na piknik. kjer se je in pije.
Agata: V centru se igram na žogo.
Giorgio: Ugaja mi, ko se igramo igro spomina.
Dragi prijatelji, vabimo vas na obisk in v upanju, da nam boste odpisali in nas seznanili z vašiih delom, vas prisrčno pozdravljamo. * * #
Dragi prijatelji in prijateljice! Najprej vas prav lepo pozdravljamo in se vam zahvaljujemo za pismo, ki nas je zelo rezveselilo. Tukaj je zelo lepo in tudi nam je zelo žal, da bivanje v centru ne traja več časa.
Naši učitelji in učiteljice so zelo prijazni in se vedno igrajo z nami. Dvakrat na teden se hodimo kopat v Marino Julio, kjer plavamo, zidamo gradove in lovimo rake. V centru smo vsi veseli, tudi jemo zelo dobro. Učitelj igra na harmoniko, pri tem pa radi pojemo in plešemo. Ker smo se naučili toliko stvari in smo zelo pridni, nas je snemala tudi televizija. Prejšnji teden smo šli na trim stezo in smo telovadili. V center smo prišli vsi u-trujeni. Tudi naš center je kot vaš okrašen z raznimi izdelki. V center prihajamo ob 8.30 in smo do 16. ure, tudi nas je 70. Zelo smo veseli, ko slišimo, da obstaja še kak center kot naš in da imamo lanko stike z njim. O vašem centru smo brali na časopisu in smo vas tudi videli po televiziji. Kaj tudi vi zelo radi rišete kot mi?
Ali se kaj jezijo mamice na vas. ko pridete domov vsi zama zani? Mi smo izdelali celo lutke in z njimi imamo razne predstave v našem gledališču: «Vesele lutke*. Tudi mi imamo majhen cirkus. Iz polistirola smo naredili lepega leva in klovna. V petek smo naredili v bližnji vasi na travniku piknik, ki je zelo lepo uspel. Učitelji so organizirali razne igre. Vsak izmed nas
STRELEC (od 23.11.
NA PIKNIKU S CENTROM «MIŠ-MAŠ» V ZGONIKU
Poletni center iz Zgonika je z vzgojitelji in svojim Miš Mašem organiziral piknik v naravi, kamor smo bili povabljeni tudi starši. Noge so me same nesle po sledi razigranega otroškega živžava in lepe melodije iz harmonike. To je bilo okrog 14. ure. Ne vem, kaj vse se je prej dogajalo, bila sem odsotna, tam pa sem takoj našla prijetno družbo in dobro postrežbo. Bilo je jedače, peciva in pijače dovolj. «Strogi» vzgojitelj Mauro, tako so ga klicali, je vidno utrujen, toda zadovoljen igral na harmoniko. Otroci so se igrali ali posedali v senci. Tudi mi starši smo si privoščili počitek v senci. Čeprav se medsebojno nismo poznali, je beseda sproščeno stekla o tem in onem resno in za šalo in počutili smo se zares prijetno. Ko je neka mama omenila vzgojiteljici, da se otroci zelo lepo počutijo v poletnem centru, je vzgojiteljica preprosto odgovorila: «To je za nas
najlepše zadoščenje.* Kako malo se pravzaprav hoče za osrečitev človeka smo vsi prisotni videli in se tudi naučili marsikaj, še posebno to, da naša tolikokrat kritizirana sodobna mladina (tu v luči bodočih vzgojiteljev-ic) ni samo kos brezčutnega kraškega kamna, pač pa človek, ki zna prijeti za vsako delo z občutkom odgovornosti, razumevanjem do sočloveka, ki je pomoči potreben v sili in stiski. Morda bo prav poletni center vsem tem ljudem pomagal v praksi in človeškim odnosom do svojih u-čencev in soljudi.
Okrog 16. ure smo se odpravili proti domu. še prej smo počistili kraj. Mogoče tudi ne preveč dobro in se bo gospodar za nami jezil, vendar ga v imenu vseh prosim oproščanja, če ni bilo vse v najlepšem redu. Starši in otroci smo se peš ali z vozili odpravili vsak v svojo smer utrujeni, a zadovoljni in veseli.	SAŠA MILIČ
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Ne brigajte se za stvari, ki nimajo nobene zveze z vašim delom. Prijeten večer v družbi.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Preveč zapravljate sredstev in premalo delate. Nekdo vam bo dokazal svoje prijateljstvo.
DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Popravljena bo krivico, ki vam je bila storjena po pomoti. Dolgo pričakovano pismo.
RAK (od 23.6. do 22.7.) Ne opustite svojega načrta, je dober, z njim boste prej ali slej prodrli. Prijeten večer.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Če ste igralec, boste imeli danes neve-
Horosko
rjetno srečo v igri. Potrebni ste miru.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Iz: redno se bo izkazal vaš poslovni partner, ki mu doslej niste zaupali. Pomenek z ljubljeno osebo.
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Prejeli boste neko večjo vsoto, ki jo sploh ne pričakujete. Manjši so-sedovski spor.
ŠKORPIJON (Od 24.10. do 22.11.) Ne ustrašite se naloge, ki vam jo bodo naložili, z lahkoto jo boste rešili. Nagrada za zvesto ljubezen.
do 20.12.) Nič vam ne bo šlo izpod rok, toda v kratkem b0 boljše. Ne opirajte se na tuja mnenja.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Tveganje v nekem podvigu bo veliko, če vam uspe, ne bo šlo za drobtine. Odločite se, odpravite se na izlet.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) U-darilo bo kot z jasnega, toda vi ne boste nepripravljeni. Nevarno bi bilo. če bi izgubili zaupanje v ljudi.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Prevzeli boste nase neki dolg, a se vam bo splačalo. Bolje bo, da ne sprejmete nekega vabila.
je prinesel nekaj slaščic, tako da je bilo vsega na pretek. Piknika so se udeležili celo starši, ki so ob spremljavi harmonike veselo zapeli. Obiskali smo tudi jaino pri Briščikih. Na športnem igrišču smo organizirali poligon. Prisrčno pozdravljamo vse združene narode v malem in vaše vzgojitelje z upanjem, da nam boste odpisali.
Roberta Škabar, Ksenja Marušič, Nataša Bizjak, Barbara Kocman, Suzi Milič, Elena Škabar, Barbara Drago, Alenka Obad, llo-zana Gabrovec, Sonja Milič, Sandi Škerk, Tatjana Hrovatin, Tamara Osi, Sonja Milič, Agata Santini, Elizabeta Drago, Damijan Grilanc, Deborah Grilanc, Peter Milič, Damir Kralj, Kristjan Guštin, Kristina Dragoni, Sergio Krevatin, Magda Janežič, Nataša, Dušan, Lucija Štoka, Matteo Accadia. Tamara Živic. Jagoda, Katja, Damijan Gabrovec, Zorko Počkaj, Edvin Gruden, Darjo Škerk, Darjo Bizjak in Marko Rebula.
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
13.00	Veliki mojstri klasične glasbe
13.30 Dnevnik —
Danes v parlamentu
17.00	Sanremo: vodno smučanje
18.15	Pravljica dneva:
Neuspešna šala
18.20	Ana, dan za dnem 18.35 Tisti ihtavi, simpatični
Braccio di Ferro Nepoštenost v tekmovanju, risanka
18.40	Drugačno poletje
19.20	Zorro:
Orel v težavah, TV film 19.45 Almanah in Vremenska slika
20.00	Dnevnik
20.40	Lascia o raddoppia? Nagradno tekmovanje, ki ga vodi Mike Bongiorno
22.00	Posebna oddaja Dnevnika 1
22.50	Skrivnostne dogodivščine: Pozdrav Faulknersovim, film
Režija: Peter Sykes Igrajo: Kelth Baxter, Pat Heywood, Jane Baxter, John Ringham . ..
Ob koncu Dnevnik,
Danes v parlamentu in Vremenska slika Drugi kanal
13.00	Dnevnik 2 — Ob 13. uri
13.15	Morska biologija:
Alge in morske trave, 3. del Program za mladino
18.15	Lutkovno gledališče 18.35 Dominove dogodivščine:
Leteča ponev je letala na smučeh, risanka
18.50	Iz parlamenta — Dnevnik 2 — Športne vesti
19.10 Srečanje z . . .
Batmanom in Supermanom 19.45 Dnevnik 2 — Odprti studio 20.40 V Lawrenceovi hiši:
Willyjevi problemi, TV film Režija: John Erman Igrajo: Sada Thompson, Ja-
mes Broderick, Gary Frank. Kristy McNichol. . .
21.35	Ženske si pripovedujejo: Brez vezi, 3. del
Ob koncu Dnevnik 2 — Zadnje vesti
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
18.45	Poročila
18.50	Iskanje dragocenosti pod Antarktiko, film iz serije: Skrivnosti morja
19.35	Obzornik
19.45	Nadobudneži, mladinska odd.
20.15	Risanka
20.30	TV dnevnik
21.00 Film tedna: Cigan Jurij
22.45	Jazz na ekranu:
Kvintet Giorgia Gaslinija
23.05 TV dnevnik Koper
20.50	Stičišče
21.00	Risanke
21.15	TV dnevnik
21.30	Umazana zgodba, film Režija: Harald Philip Igrajo: George Nader, Su-san Mitchell, Vincent Bra-dley.
22.55 Razvoj družine, 4. del 23.26 Jazz na ekranu — 3. del Zagreb
19.00	Poročila
19.15	Otroška oddaja
19.45	Kviz
21.00	Paralele
21.50	F. Žižek: Ipavci, nadalj.
22.50	Akcije
23.10 Koliko se poznamo
ŠVICA
19.30	Gremo na plažo, 1. del
20.15	La rivincita dei bucanieri. TV film
20.40 Kadar piha burja, film
21.45	Requiescant, film Režija: Carlo Lizzani Igrajo: Lou Castel, Mark Damon, Rossana Krismann, Carlo Paolucci, Pier Paolo Pasolini, Mirella Maravidi-
TRST A
7.00, 8.00, 9.00. 10.00, 11.30, 13.00,
14.00,	15.30, 17.00, 18.00, 19.00 Poročila; 7.20 Glasba za dobro jutro: 8.05 Z novim dnem, radijska antologija: 9.30 Otroci se igrajo; 10.05 Koncert sredi jutra; 11.00 Roman v nadaljevanjih: 11.35 Počitniški vrtiljak; 13.15 Glasba po željah; 14.10 Za prijetno popoldne;
14.45	Roža mogota; 15.35 Vodič po glasbeni umetnosti; 16.30 Rezervirano za...; 17.05 Skladatelji in izvajalci; 18.05 Kulturni prostor; 18.20 Glasbeni drobiž.
KOPER
(Italijanski program)
8.30,	9.30, 10.30, 11.30, 12.00,
13.30,	14.30, 15.30, 16.30, 17.30,
18.30,	19.30 Poročila; 8.00 - 9.30 Dobro jutro z glasbo; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.00 Z nami je...; 10.15 Knjiga na radiu; 10.40 Glasba in nasveti; 11.00 Kim, svet mladih;
11.45	Z nami je...; 12.05 Glasba po željah; 14.00 Hits intemationale; 14.33 Zbrani za vas; 14.45 Kim parade; 15.00 Italijanski zbori; 15.35 Z nami je...; 16.00 Vrtiljak jugoslovanskih motivov; 16,55 Knjige v izložbi; 17.00 Poslušajmo jih skupaj; 17.32 Crash; 18.00 To je klasična kitara; 18.32 Jugoslovanska pop scena; 19.15 Poje Renato Ze-ro; 19.32 Orkester lahke glasbe; 20.00 Opera, pesem, glasba in ples.
KOPER
(Slovenski program)
7.30,	8.25, 14.00, 14.30. 15.30 Poročila; 7.00 - 8.29 Glasba za dobro jutro; 8.30 Prenos RL; 14.05 Po domače z Veselimi planšarji in ansamblom Toneta Zagorja; 14.37 Popevke se vrstijo; 15.00 Mali koncert lahkih not; 15.37 Glasbeni notes; 16.00 Prenos RL; 16.30 Glasba po željah; 17.00 Primorski dnevnik; 17.15 Reklama in zabavna glasba; 17.30 Aktualna tema; 17.35 Znane melodije.
RADIO 1
7.00, 8.00, 9.00, 12.00, 13.00, 14.00,
15.00,	19.00 Poročila; 6.0(1 - 7.20 Glasbeno prebujanje; 7.45 Poštna
kočija; 8.40 Včeraj v parlamentu; 8.50 Glasba; 9.00 Radio anch’io;
11.00	Kuore con la «K»; 11.30 Glasbena oddaja z Rinom Gaetanom! 12.03 in 13.15 Vi in jaz; 14.03 Glasbena oddaja; 14.30 R «Povero Bertolt Brecht* nelTOlimpo dei classici; 15.03 Rally; 15.35 Erre-piuno - Poletje; 16.40 Na kratko;
17.00	Love mušic; 17.30 Globetrot-ter; 18.35 Glasbena oddaja s Pat' ty Pravo; 19.30 Salzburški festival: Aida; 22.35 Romantična glasba.
RADIO 2
7.30, 8.30, 9.30. 10.00, 11.30, 12.30, 13.30, 15.30, 16.30, 18.30, 19.30 Poročila ; 6.00 - 8.45 Nekega drugega dne; 9.32 Rdeča soba; 10.12 Luna v vodnjaku; 11.32 Petdeset je lepo; 12.45 Alto gradimento; 13.40 Belle epoque; 15.00 - 19.00 Radio y, 20.00 Glasbeni arhiv; io X; 20.50 II filantropol 22.40 Spazio X.
LJUBLJANA
7.00, 7.30. 8.00. 9.00, 10.00, 11.00. 12.00, 13.00, 15.00, 16.00, 22.00 Poročila; 7.50 Dobro jutro otroci!;
8.20	Rekreacija; 8.30 Iz naših sporedov: 9.08 Z glasbo v dober dan; 9.30 Mladina poje; 10.05 Z radie*51 na poti; 11.05 Rezervirano za...! 13.10 Znane melodije; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Od vasi do vasi;
14.00	Iz naših krajev; 14.20 Obvestila in zabavna glasba; 14.30 Priporočajo vam...; 15.05 Mehurčki!
15.20	Koncert za mlade poslušalce; i5.40 Jezikovni pogovori; 15.55 Minute za EP; 16.30 Zabavna glasba; 17.00 »Vrtiljak*; 18.00 Studio ob 17.00; 19.00 Vsa zemlja bo z nami zapela...; 19.15 Lokalne radijske postaje se vključujejo; 19.35 Klasična glasba; 19.55 Minute za EP; 20.35 Lahko noč, otroci!; 20.45 Minute z ansamblom Slavka Žnidaršiča; 21.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 22.05 Literarni večer; 22.45 Lepe melodije; 23.20 Plesna glasba jugoslovanskih studiov; 00.05 Lirični u-trinki; 00.10 Paleta popevk jugoslovanskih avtorjev.

Patronat KZ - INAC svetuje
MOŽEN ODKUP IN PRENOS KMEČKIH PRISPEVKOV V SKLAD PODREJENIH DELAVCEV
Vpr.: cTe dni sem dobila na dom poseben obrazec, ki mi ga je poslal po pošti INPS. do bi vložila prošnjo za starostno pokojnino. Novembra bom namreč stara 55 let. Vendar pa točno ne znam, kako bo z mojo pokojnino, ker ie moj položaj malo kompliciran. Od leta 1972. torej polnih sedem let, delam kot. hišna pomočnica pri neki družini, ki redno plačuje same prispevke nn INPS. Pred lem sem bila že od leta 1961 dalje in sem še zmeraj vpisana pri kmečkem zavarovanju. Rada bi vedela ali lahko združim te kmečke prispevke z delavskimi in tako dobim pokoj nino. če je tn možno, kaj moram narediti? V nasprotnem orimeru kaj rni vi svetujete? Že vnaprej hvala za prijazni odgovor, na ka teiega že komaj čakam.* M.P.
Vaš položaj ni kdove kako kompliciran, čeprav uveljavljanje za varovalnih prispevkov pri splošnem obveznem zavarovanju podrejenih delavcev in pri samost nj nem upravljanju kmečkih zavarovancev povzroča nekatere dodatne težave. Možne so različne alternativne rešitve, ki vam jih bom tu nakazal in obrazložil, nakar se boste morali sami odločiti, ka-
tera varianta vam bolj ustreza.
1.	Možno je kopičenje delavskih in kmečkih prispevkov, ne da bi opravili noben odkup ali prenos, vendar pa v tem primeru mešane pokojninske dobe prične veljati zakonodaja za kmečko starostno upokojitev. To pomena, da bi vam starostna pokojnina (minimalna kmečka, ki trenutno znaša 103.300 lir mesečno) pritikala komaj ob dopolnitvi 60. leta starosti. Ta varianta vsekakor ni za vas ugodna, ker bi se upokojili pet let pozneje, iiokojnina pa bi bila nižja od delavske (sedaj 122.300 Ur).
2.	Na osnovi novega zakona štev. 29 z dne 2. februarja iP79, ki omogoča odkup, prenos in zdru žitev zavarovalnih obdobij pri različnih pokojninskih skladih, imate pravico da se poslužite tega zakona ir prenesete vsaj osem let kmečkih prispevkov v sklad splošnega obveznega zavarovanja. To pa zato ker zado ščate pogojem, ki jih postavlja člen 1 zadn.ii odstavek (trenutne ste pet let zavarovani kot ood rejena delavna). Ta združitev za varovalnih sbnobij ni avtomatič na. temveč je vezana na poruv naVo določenega zneska, ki ga določi zavarovalni zavod INPS
na osnovi posebnih tabUe. Pro; šnjo lahko vložite v katerem kol' trenutku, to pa vas ne obvezuje na vplačilo, kateremu se lahke naknadno tudi odtečete.
3. Lahko bi se odločili, da delate še osem let in si tako zagotovite pokojnino komaj pri 63. letu starosti, kar je za vas vse prej kot ugodno.
Možnost 2. bi morala biti za vas najboljša ker bi sicer morali plačati določeno vsoto za združitev prispevkov, vendar bi tako lahko dobili starostno delavsko pokojnino že od 1. decembra 1979 dalje, torej polnih pet let pred upokojitvijo pri kmečkem zavarovanju. Svetujem vam, da v vsakem primeru viožite na INPS prošnjo za 'družitev prispevkov, nato bo vaša dokončna odločitev padla na iiodlagi zahtevanega zneska. Sprašujem se tudi. zakaj še zmeraj plačujete kmečke prispevke. če ste zavarovani kot delavka. ker se v nobenem primeril zavarovalni prispevki ne morejo kopičiti z uzirom na isto obdobje.
Isti pogoji, kot jih navajamo v današnji rubriki, veljajo tudi za ostale samostojne delavce, se pravi obrtnike in trgovce.
primorski DNEVNI® 5
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
26. luliicr 1979
KOŠARKA
■v*.
NA EP ZA MLADINKE V MESSINI
TENIS
POKAL DE GALEA
Zmaga mladih Jugoslovank Po srečanju dvojic nad Italijo v finalnem kolu Francija-Italija 2:1
V drugem dvoboju je ČSSR že izločila Zahodno Nemčijo
To je bil že šesti zaporedni uspeh «plavih» nad Italijankami (na raznih mednarodnih srečanjih) - Tesna zmaga ČSSR nad Romunijo
MESSINA — Po dnevu počitka sta te v torek pozno v noč zavlekli prvi *"e srečanji finalnega dela 8. evrop-, §a košarkarskega prvenstva za Edinke.
■Ji uvodnem srečanju sta zaigrali pi>SR in Romunija. Po hudem in lzwiačenem boju so slavile Čehoslo-vakinje, priznati pa je treba, da so uomunke v zadnjih sekundah imele eel° možnost izenačiti. To jim je Preprečila le dvomljiva sodniška od-^jtev. S tem je šla po vodi tudi ®ožnost za podaljške in tudi za morebitno zmago Romunk. Končni izid je “U 63:61 (31:24) v korist ČSSR, pri jjateri sta se še posebej izkazali ^arevučkova in Jaroškova. Od Ro-?unk pa so se izkazale Pallova, Sza-b°va in Ciubancanova.
. V drugem srečanju večera sta na 3«* stopili Jugoslavija in Italija, rudi to srečanje je bilo zanimivo, ePo in na dobri tehnični ravni. Po bapeti in izenačeni borbi so nazaduj® zmagale «plave», ki so v ključen minutah izkoristile večjo izkuše-b^t. S to zmago so Jugoslovanke 7a raznih mednarodnih srečanjih že ■pic zaporedoma porazile italijan-ap košarkarice.
Končni izid je bil tak: Jugosla-'bia - Italija 72:71 (37:36).
JUGOSLAVIJA: Piplovič, Baca-bovič 14^ Komnenovič 16, Perazič, btamenkovič, Kovačevič, Markovič , > Dornik 8, Mučalo 4, Despotovič Malačko, Kalič 13.
ITALIJA: Caldato 6, Serradimigni > Da Pra 8, Pomilio 3, Peruzzo, “°rnelli) Baldini 7, Sorissa, Palomini 14 Monti 14, Agozzino 2, Premier 12,
SODNIKA: Duran (Tur.), Schroe-dpr (Luks.).
" Prvem kolu finalnega dela pr-venstva so počivale Madžarke in
Svetinje.
Začasna lestvica, na katero seve-vplivajo tudi medsebojna sreča-5,1® iz kvalifikacij, je sledeča: 1. CSSR 4 točke, 2. SZ 2, 3. Italija 2, !' Jugoslavija 2, 5. Madžarska 0, “■Romunija 0.
. Ne smemo pozabiti, da imata SZ b Madžarska srečanje manj.
Drugo kolo so mladinke odigrale peraj zvečer. Najprej so se srečale Jugoslovanke in Maržarke, za njimi P? .so stopile na igrišče Čehoslova-^bjein Sovjetinje.
Počivale so Italijanke in Romunke.
Sedaj pa skušajo organizatorji prenesti ta dvoboj na italijanska tla, ker pač računajo, da bi se tam v njihove blagajne prililo veliko več denarja.
BEZBOL
RIM — Selektor italijanske bez-bolske reprezentance Guilizzoni je sporočil dokončen seznam igralcev, ki bodo branili naslov evropskega j prvaka na bližnjem prvenstvu, ki bo v Trstu od 11. do 19. avgusta. Spisek je naslednji: Avallone, Di Marco, Landucci, Luciani, Mondal-to (Biemme); Biagini, Castelli, Cic-cone, Guzman, Varriale (Parma); Colabello. Orizzi, Romano, Russo, Špica, Vandi (Rimini); Cortese, Per-rone (Anzio); Costa (Lawson); Gior-gi, Del Sardo (Colombo).
Igralci, ki se trenerjevemu pozivu ne bodo odzvali, bodo izključeni vse do konca sezone 1979. Kot smo že poročali, je večina italijanskih igralcev tako zvanih «oriundov», ki sploh ne obvladajo italijanskega jezika in so do državnega prestiža bolj. . . skeptični. Prav zato je pripomba o morebitnih disciplinskih posledicah slej kot prej umestna.
PLAVANJE
SPLIT — Znani jugoslovanski maratonski plavalec Veljko Rogošič bo 18. avgusta letos skušal postaviti svojevrsten rekord. Plaval bo med italijanskim mestom Caorle in Umagom in to noc in dan brez počitka. Rogošič bo startal 18. avgusta ob 22. uri na cilj v Umag pa naj bi prispel naslednji dan ob 18. uri.
VICHY — V drugem dnevu finalnega dela tekmovanj za pokal De Galea, ki ga imenujejo celo «Davi-sov pokal mladih*, so na teniška igrišča stopili pari. V uvodnem srečanju sta se spopadli dvojici Francije in Italije, za njima pa sta zaigrala češkoslovaški in nemški par.
V prvem srečanju je francoski par brez večjih težav odpravil italijanskega. Premoč Francozov je bila o-čitna, zato pa srečanje ni zadovoljilo ne s tehničnega, niti s spektakularnega vidika. To pa nam pove že sam izid: Noah in Pascal - Parrini in Alciani 3:0 (6:0, 6:2, 6:1). S to zmago je Francija tudi povedla v skupnem seštevku. Do uvrstitve v finale ji tako manjka le točka.
Nezanimivo je bilo tudi v srečanju češkoslovaške in nemške dvojice. Par Lendl - Lacek je prav tako brez težav odpravil double Miiller -Grosser. Izid srečanja je bil namreč 3:0 (6:0, 6:2, 6:1) v korist češko-
slovaških tenisarjev. S to zmago si ČSSR tudi že zagotovila matematično napredovanje v finale.
Po včerajšnjih srečanjih je stanje v pokalu De Galea sledeče: Francija - Italija ČSSR - ZRN
"	...W,

Na novem repenskem nogometnem igrišču urejujejo člani Krasove enajsterice s prostovoljnim delom travnato površino, da bi bila pravočasno nared za novo prvenstveno sezono
»»nttiiiiiiiiiriiiiiiiiiffrtiifiiiiilmHiHmmiiiiiiiiiiiiiiHiimiiiiiiiiiiiiitiimitiiiiiiiiiiiiiiuiimiiiiiiiiiiHiiiiiiiniMmiiiiiiiiiiHniiimiiiiiiltiiiniiiiiiiMiiiiiiimHiHiin
|i
Galindez in Johnson bi (se morala ®točati v Buenos Airesu ‘za svetov-JJ^aslov srednjetežke boksarske ka-
Zgleda pa, da bo ta dvoboj odpa-*•. kajti v argentinskem glavnem "testu je popolnoma odpadlo zani-j n)e za to boksarsko srečanje, po-_ern ko je nekdanji svetovni prvak Mednje kategorije Carlos Monzon Najavil tisku, da se namerava postiti k boksu, da bi si še enkrat Posvojil laskav naslov, ki trenutno PriPada Vitu Antuofermu.
ATLETIKA
V TEKU NA 110 M Z OVIRAMI
Zopet obdobje premoči ZDA po zaslugi mladega Nehemiaha
Ogrozil bi ga lahko le Kubanec Casanas - Evropa zaostaja
Dvojni svetovni rekord (13”16 in 13”00) Američana Nehemiaha v teku na 110 m čez ovire je ob rekordu Angleža Coeja prav gotovo doslej na j večja senzacija atletske sezone, ki bo v pričakovanju olimpijskega leta verjetno zabeleži la marsikateri pretres, ne glede na velike mednarodne prireditve.
čas Nehemiaha, mladega tekača iz države Meryland, verjetno zaključuje vmesno dobo premoči tekačev izven ZDA. To premoč je kot prvi račel Francoz Guy Drut leta 1972, vendar je do pravega uspeha prišel samo štiri leta kasneje. Premoč evropskih in drugih tekačev je tudi sovpadala z občutnim padcem kakovosti v ZDA.
Uspehi Američana, predvsem med zimsko in spomladansko sezono, dajejo slutiti, da ima ZDA za nekaj časa verjetno zagotovljeno premoč ' v tej panogi, ki je bila v preteklosti skoraj njihov monopol.
Prvi rekord, ali bolje prvi registriran čas na tej progi ie iz Renaldo Nehemiah (ZDA) leta 1865, ko je Anglež Clement
........................•■>•»*...*..................
ZA POUK TELOVADBE PREDŠOLSKIH OTROK
Tudi naši vaditelji na tečaju v Mozirju
V desetih dneh se bodo seznanili z osnovami dela z najmlajšimi
. Včergj zju£raj je odpotovala v „ 2?lrje pri Celiu skupina deklet
,	pri Celju skupina
u./raškega in Goriškega, ki se bo šoKi 'a tečaja za vaditelje predrt '?e telovadbe, to je otrok od 3. p.'- leta starosti.
p„_f.Setenevni tečaj prireja društvo ho .an ' Slovenije, zveza za šport-Linkf- ac'ijo in telesno vzgojo iz čai Jane' v Gozdni šoli Mozirje. Te-J se bo zaključil 4. avgusta.
Štei uženJe slovenskih športnih dru-SroH v Italiji se že vrsto let nepo-mo zav7.omn '/n i iznosa bi iani€
^z
C^teč prav ZSŠDI pošilja na te-jz v ™°zir.je mlade zainteresirane nih n£|ših športnih in prosvet Do->w^tev in rezultati pri vsem tem Karl V°v?'nem delu niso izostali. Delo - si torej počasi ustvarjamo.
mi zavzema za usposabljanje delto*'1 iz zamejstva za to posebno z najmlajšimi. Že vrsto let
tito” z najmlajšimi se v zadnjih lepo ,narnreč pozitivno razvija in to le v mestnih središčih, temveč
tudi na podeželju, v raznih kulturnih domovih in »začasnih telovadnicah*, kar je z vidika razvoja telesne kulture pri nas v zamejstvu zelo spod budno dejstvo.
Najmlajšim moramo namreč stalno posvečati največjo pozornost in to s strokovnim pristopom, če želimo, da bodo naši otroci rasli zdravi in pravilno krepili lastno telo in bo naša športna dejavnost že pri osnovah masovna in kvalitetna
I. K.
KOLESARSTVO
CALLAC — Francoz Hinault je o-svojil mednarodno kolesarsko dirko
v Callacu pred Italijanom Moserjem.
* * •
BRUSELJ — Na mednarodni kolesarski dirki v Bruslju se je Italijan Giovanni Battaglin uvrstil na četrto mesto, z 1*10” zaostanka za zmagovalcem Meyerem.
Jackson v Oxfordu dosegel točno 16 sekund. Ker je šlo za izrazito angleško panogo, v kateri so bile vse mere (od višine ovir do razdalje med njimi itd.) izražene v jardih, čevljih in palcih, so celih 40 let tekali izključno na progi 120 jardov. Komaj leta 1908 so se na olimpijskih igrah v Londonu prilagodili metrskemu sistemu in prvi uradni rekord je bil po zaslugi Forresta Smithsona izmerjen v 15 sekundah.
Do leta 1932 imamo svetovne rekorderje iz Kanade, Švedske, Južne Afrike in Finske, od tedaj naprej pa do leta 1959 samo predstavnike Združenih držav Amerike.
Znamenitejša imena v tem obdobju so Forrest Tosvns, ki je leta 1936 kot prvi tekel pod 14 sekundami in Harrison Dillard, ki je po smoli v letu 1938 zmagal no OI v Helsinkih 4 leta kasneje.
Američane je leta 1959 močno potolkel Nemec Martin Lauer, ki je vse presenetil z rekordom 13”2 na znamenitem tekališču v Zurichu, kjer so v -dobi pred tartanom navadno «delili* rekordne čase, da oi ohranili sloves stadiona. Lauer je bil sicer nesporno prvi v Evropi, doživel pa je pravi polom na OI v Rimu, ko ie bil v finalu samo četrti, za tremi Američani. Dejansko je bil v tisti dobi najboljši tekač čez ovire Lee Calhoun, ki je tudi sem tekel 13"2 in dvakrat zmagal na OI.
Z dobo električnega merjenja časov so začeli voditi dve vzporedni listi rekordov. Najprej je za re-koida 13”1 in 13"0 z ročnim merjenjem poskrbel Milburn, nato je leta 1975 Francoz Drut tekel najprej 13” 1 in električno za skoraj desetinko boljših 13”28, nato pa tudi sam izenačil čistih 13”0, Dejanska rekorda sta bila oba ročna ča sa 13''0.
Olimpijske igre v Montrealu so pomenile dokončno dozorenje Druta, istočasno pa pokazale za bližnjo prihodnost na Kubanca Alejarda Casanasa. Res je kubanski predstavnik leto kasneje v Sofiji do segel 13”21 in se sam povzpel na vrh Sedanji čas Nehemiaha 13” pomeni v bistvu, da se je rekord zanesljivo vrnil čez Atlantik. V Evropi trenutno ni take velesile, k' bi lahko računala na svetovni rekord in glavni dvoboji bodo po vsej verjetnosti potekali med Ne-hemiahom in Casanasom, če bo. slednji dosegel nekdanjo formo. E vropa bo v pričakovanju dozorenja Finca Bryggara za sedaj lahko samo gledala.
SVETOVNI REKORDI V ZADNJIH 20 LETIH:
13”2 Martin Lauer (ZRN) 1959 13''2	Lee	Calhoun (ZDA)	1960
13”2	Earl	McCullouch (ZDA)	1967
13”1	Rod	Milburn (ZDA)	1973
13”1	Rod	Milburn (ZDA)	1973
l.V’0	Rod	Milburn (ZDA)	1973
13”28 Guy	Drut (Francija)	1975
13”0	Guy	Drut (Francija)	1975
)3”21 Alejandro Casanas (Ku.) 1977 13”16 Renaldo Nehemiah (ZDA) 1979 13” Renaldo Nehemiah (ZDA) 1979
KOŠARKA
Na mednarodnem ženskem košarkarskem turnirju v Miljah so d ose gli sinoči ta izida:
ZA 1. MESTO News Releace - Scoglietto	59:39
ZA 3. MESTO Alabarda - Interclub	64:55
* 4 «
Finale turnirja «Sv. Lovrenca* v Škcdnju *
Malossi - Jadran 102:86 (48:42)
2:1
3:0
Iz planinskega sveta
KOŠARKA
ŠE ZA ENO LETO
Žeravica ostan« pri Puljanki
Ranko Žeravica, ki se zadnje mesece mudi v raznih latinskoame riških državah, je izjavil, da bo še prihodnjo sezone treniral ekipo Pu-ljanke iz Pulja. To ekipo je Žeravica prevzel v svoje roke pred enim letom, že v tem kratkem času pa so bili rezultati vidni, saj ie Puljanka prav letos prestopila v drugo zvezno ligo. Sedaj pa o-čitno računa Žeravica zastavljalo delo in cilje speljati do konca, saj je s svojimi mladimi igralci povsem zadovoljen, s prvim avgustom pa bo začel s pripravami.
TENIS
TOUQUET — Na evropskem mladinskem teniškem prvenstvu za jokal Jean Becker, ki bo na sporedu Touquetu v Franciji, se bodo v prvem kolu srečale Italija s ČSSR, Francija s Španijo, Finska z NDR in Nizozemska s Švedsko.
OBVESTILA
Planinska sekcija SK Devin
priredi v nedeljo, 29. t.m., avtobusni izlet na Vršič, z ogledom izvira Soče ter vzponom na Prisojnik. Hoje je približno dve uri in pol. Na vrhu bo na razpolago žig transverzale in poti prijateljstva. Vpisovanje pri Mirku Škabarju (tel. 200494) med 20. in 21. uro.
Odhod iz Sesljana bo predvidoma ob 6.30.
• * *
ŠD Primorec
prireja v soboto, 28., in nedeljo, 29. t.m., tradicionalni
ŠPORTNI PRAZNIK
Na sporedu bodo razne športno-zabavne igre, vsak večer pa bo igrala za ples \ :selu godbi, nr pihala iz Boljunca.
# # *
Planinska sekcija ŠZ Sloga
vabi svoje člane v nedeljo, 29. t.m., na
IZLET NA KRN
Zbirališče avtomobilov v Bazovici ob 6. uri.
# # *
SPDT
priredi od 25. avgusta do 2. septembra devetdnevni
PLANINSKI POHOD
po planinski vertikali SPDT, od tromeje na Peči pri Trbižu preko Zahodnih Julijcev, Rezije in Beneške Slovenije do Matajurja. Pohod je primeren za vse. Kogar bi zanimal, naj se za podrobnosti in informacije obrne na ZSŠD1 (Ul. sv. Frančiška 20, tel. 767304) ali pa na odbornike SPDT, do konca tega meseca, ko se bo tudi zaključilo vpisovanje.
* * *
SPDT nadalje obvešča vse tiste, ki bi radi plačali letno članarino, da lahko to storijo vsak dan v Tržaški knjigarni do petka, 3. avgusta.
• • •
ZSŠDI
obvešča, da je julija in avgusta meseca urad odprt vsak dan od 8. do 14. ure, ob torkih in petkih pa tudi od 18. do 20. ure.
# * *
SPDT
obvešča vse tiste, ki bi radi plačali letno članarino SPDT, da lahko to storijo vsak dan v Tržaški knjigarni, do petka, 3. avgusta.
Bližnje delovanje SPDT
SPDT prireja to soboto in nedeljo, 28. in 29. t.m., izlet z osebnimi avtomobili v Karnijske Predalpe. Planinci bodo opravili krožno pot od koče Pordenone preko Val Monta-naie in nazaj. Izlet je zelo zanimiv, razglednih točk pa ne bo manjkalo. Odhod bo v soboto, ob 14. uri izpred
sodnije v Trstu (Foro Ulpiano).
* # #
SPDT prireja od 25. avgusta do 2. septembra devetdnevni planinski pohod po planinski vertikali SPDT od tromeje na Peči pri Trbižu, preko Zahodnih Julijcev, Rezije in Beneške Slovenije do Matajurja. Pohod je primeren za vse. Vse informacije ter vpisovanje (do konca tega meseca) na sedežu ZSŠDI (Ul. sv.
Frančiška 20, tel. 70-73-04)..
* # *
SPDT obvešča vse, ki bi radi plačali letno članarino SPDT, da lahko to storijo v Tržaški knjigarni do petka, 3. avgusta ter nato od 21. avgusta naprej. Naj spomnimo naše člane, da dobijo planinci v kočah pri prenočnini popuste le s plačano letno članarino.
Lani veliko vzponov
na Mt. Blancu
Skoraj po vsem gorskem področju Mt. Blanca je v letu 1978 vladala prava gneča. Posebno so plezali najbolj slavne, najtežje smeri. Direktno ameriško smer v Drujih je preplezalo nad 50 navez, v severni steni Les Droites pa 10. Zato pa s6 nekatere lažje, sicer znane in popularne smeri ostale skoraj brez obiska. Smrtnih 'nesreč je bilo 42, ranjena pa sta bila kar 102 alpinista. V vseh francoskih Alpah je bilo 81 mrtvih in 120 ranjenih.
V Mt. Blancu j" nastalo nekaj no vih smeri, opisali pa bomo najvažnejšo. Aprila je Italijan Toni Valruz (znan po svojih drznih spustih s smučmi z najvišjih evropskih vr hov) sestopil po severovzhodni stra ni, verjetno največ po ozebniku, ki deli Major od Sentinelle Rouge. Helikopter ga je postavil na vrh stene, spodaj pa ga je spet prevzel. Torej spet nova oblika alpinizma, prenesena iz smučanja oziroma iz zimske turistične industrije.
Jugoslovanske
planinske p ti
Po drugi svetovni vojni se je v jugoslovanskem planinstvu zelo razširilo zanimanje za t.i. transverzale, torej planinske poti, ki povezujejo v zaključeno celoto posamezne vrhove, naravne znamenitosti in spominska obeležja. V Sloveniji imamo poleg že po vsej Evropi znane transverzale od Pohorja preko Kamniških Alp. Karavank, Julijcev ter hribov Notranjske do Ankarana (ta vezna
pot je celo prva v Evropi ter tako prava «pionirka») še 28 bolj ali manj znanih ter obiskanih transverzal. ki pa imajo namen približati lepote naše dežele čimvečjemu številu obiskovalcev. V jugoslovanskem merilu so za take vezne poti dobro poskrbeli tudi hrvaški planinci, saj jih imajo skupno kar 22, medtem ko se lahko hribovita Črna gora pohvali le z eno organizirano potjo. Verjetno je dejstvo, da je treba transverzalo potem, ko jo speljemo, tudi redno obnavljati in skrbeti za dnevnike, kontrolne točke, žige in še cel kup drugih opravil, vzrok, da je v sicer hribovsko privlačni Bosni in Hercegovini samo 13 transverzal, Srbija (z AP Vojvodino in AP Kosovo) pa ima le devet transverzal. V podatkih, ki so bili objavljeni v biltenu PSH makedonski planinci niso omenjeni. Za vse naštete poti so zapisali datum ustanovitve poti, število obiskovalcev, potreben čas za ■ hojo, število kontrolnih točk in naslove PD, ki skrbi za pot.
Smrtne nesreče v Alpah
Po zadnji vojni se je na vseh pogorjih Alp smrtno ponesrečilo res veliko planincev: kar 16.000. Vzroki smrti pa so sledeči: 56 odstotkov si je prebilo lobanjo, 13 odst. zaradi zadušitve, izčrpanosti ter zmrz-njenja, 11 odst. pa jih je zadobilo usodne poškodbe hrbtenice.
Vzroki nesreč pa so sledeči: največ ponesrečencev zdrsne nd snegu in ledu, manj jih zdrsne na travi in grušču, slede plazovi, nato srčne motnje in motnje v krvnem Obtoku, manj številni vzroki pa so, če se odkruši oprimek ali pač kamen, najmanj pa je primerov, da je bil kriv klin, ki ga je alpinist nehote izruval. Torej največ nesreč se zgodi po krivdi planincev samih, bodisi, ker so premalo izurjeni, premalo pripravljeni ali premalo previdni. Manj, a še vedno je sem in tja kriva tudi slaba oprema.
Aijinizem in tekmovanje
Sloviti■ fancoski alpinist Pierre Allain je v Ženevi izdal knjigo, v kateri razmišlja o umestnosti popularizacije tekmovanja še na alpinizem, sicer pa že takoj daja na to vprašanje tudi svoj odgovor. Tako namreč piše: «Tekmovanje med alpinisti je in je bilo že od vsega začetka, bodisi med njimi samimi, bodisi z navajanjem časov. Tekmovanje se izraža tudi v ocenjena n}u vzponov. Pravi alpinizem ni estetika in ne potrebuje alibijev. Alpinizem takšen, kakršen je, sam sebi zadostuje*.
Klic na pomoč
V naših krajih smo prevzeli klic na pomoč, ki se je uveljavil v
KOŠARKA
VČERAJ NA SEJI FIP
Prima so razrešili
V vlogi tehničnega vodje državne reprezentance ga bo zamenjal Cesare Rubini
MESSINA — Giancarlo Primo od 30. septembra dalje ne bo več tehnični vodja moške košarkarske re-
Giancarlo Primo, odstavljeni tehnični vodja italijanske državne košarkarske reprezentance
..................iiMiimiiimiiiMiiimiiHimiiiimimiiiiiiiiimiimiiiHnimmimi......................................................iiimmniin
BOKS
V LAHKO-TEŽKI KATEGORIJI
prezentanoe. Na včerajšnji seji zveznega sveta italijanske košarkarske zveze, H se je sestala ob priliki evropskega košarkarskega prvenstva za mladinke, so namreč enoglasno sklenili, da oprostijo Prima dosedanje funkcije. Za novega tehničnega vodjo so izvolili Cesareja Rubi-nija.
S to odločitvijo se zaključuje torej dolga doba Primovega vodstva, ki ga je precej omajalo že lansko svetovno prvenstvo v Manili. Dokončno pa je Prima pokopal predvsem neuspeh moške državne vrste na letošnjem evropskem košarkarskem prvenstvu, katerega finalni del je potekal junija v Turinu.
30. september je torej datum, gi ga je federacija določila za odhod Prima, ki se mu je zvezni svet, seveda, toplo zahvalil za opravljeno delo. Istočasno pa ga je tudi prosil za nadaljnjo sodelovanje.
BEZBOL
MADRID — Na evropskem mladinskem prvenstvu v Madridu je Italija premagala Jugoslavijo z rezultatom 15:2.
V ostalih dveh srečanjih je NDR premagala Francijo s 16:3 in Nizozemska Španijo s 4:0.
Parlov bo v soboto boksal proti Brazilcu De Oliveiri
To bo polfinalno srečanje v tej novi kategoriji - Jugoslovan je trenutno v zelo dobri formi
V soboto bo v Miinchnu po dolgem času jugoslovanski profesionalni boksar Mate Parlov zopet stopil na ring. V polfinalu za naslov svetovnega prvaka nove lahko-težke kategorije se bo pomeril z Brazilcem De Oliveiro. Ta boksar je dokaj neznan, kar je za novo kategorijo dokaj značilno. V njej se namreč srečujejo tekmovalci kot Parlov, ki so iz objektivnih razlogov v zvezi s svojo telesno težo morali opustiti srednje-težko kategorijo. Ta jih je silila na stalna hujšanja, kar jih je močno ošibilo pred dvoboji (temu razlogu pripisujejo tudi poraz Par-lova v srečanju z Johnsonom v Mes-sini).
Nova kategorija (do 85,275 kg) bo tako ponovno ovrednotila nekatere boksarje, kot so Parlov, Cuello, Ga-
lindez itd. Nekateri pa so se, seveda, opredelili za novo kategorijo v upanju, da bi tako popravili svojo ne preveč uspešno nastopanje v višji ali nižji skupini. Waldemar Paolino De Oliveira verjetno spada v to drugo zvrst boksarjev, čeprav imo doslej dokaj uspešno bilanco. 28-letni Brazilec je v 21 bojih zabeležil 17 zmag, en nedoločen izid in 3 poraze.
V taboru Jugoslovana vlada resnično optimistično razpoloženje. Ma-nager Boris Kramaršič zagotavlja, da je Parlov v življenjski formi, slej kot prej prepričan v zmago in željan ponovne mednarodne afirma-cije. Poraz z Johnsonom je še zelo živo v spominu jugoslovanskega boksarja, ki je po tem porazu izgubil
mnogo privržencev in tudi denarja. Nihče mu ne ponuja več reklamnih pogodb, niti ne boksarskih dvobojev, tako da je sobotna priložnost res poslednja v njegovi dolgoletni in prestižni karieri. Parlov želi tudi zanikati vse govorice o domnevnem «lahkem življenju*, ki naj bi si ga privoščil v zadnjih letih, točneje po zmagovitem dvoboju s Cuellom v Milanu. Prav zato so bile priprave, ki jih je kot običajno vodil bivši tržaški boksar Nello Barbadoro v Lipici, zelo vestne in temeljite. Par-iov je sicer imel težave s sparring-partnerji, na pomoč pa sta mu priskočila Beograjčan Mikan Popovič in Zagrebčan Željko Šešlek, s ka terima trenira po uro in pol, dve, Parlov in De Oliveira se bosta pomerila v soboto ob 22.40.
BOKS
NEW YORK — Svetovni prvak srednje težke boksarske kategorije (WBC), Američan Matthevv Franklin bo 18. avgusta branil svoj naslov proti Angležu Johnu Contehu.
KOŠARKA
NA Ei» Z,A KADETE.
Italija danes s Španijo Jugoslavija pa z ZRN
DAMASK -- Po zaključku kvalifikacij evropskega kadetskega ko šarkarskega prvenstva so bila včeraj v Damasau na sporedu srečanja za uvrstitev od 5. do 10. mesta. Za ekipe, ki so se uvrstile v polfinale, je bil včerajšnji dan dan počitka.
Danes se bodo začeli spopadi tudi za njih. Italijani se bodo srečali s presenetljivimi Španci, ki so se res izkazali v kvalifikacijah. Prikazali so namreč najmoderriej šo igro prvenstva. Igrali so hitro, dinamično. In prav to jim je pri neslo zmago nad SZ kar jih je popeljala v polfinale. Edini poraz so doživeli proti Jugoslaviji. »Pia vi* pa bodo igrali proti reprezentanci ZRN. s katero ne bi smel: imeti velikih težav.
Vzhodnih Alpah. To je namreč znamenje (glas, gib ali luč), ki se uporabi eno minuto vsakih deset sekund, po šestih znamenjih sledi minuta pavze brez znamenja, nakar1 se to ponavlja dokler ne pride do odgovora. Odgovor pa je sledeč: znamenje trikrat na minuto, torej vsakih 20 sekund, pavza ene minute ter stalno ponavljanje tega znaka, dokler se tisti, ki pač išče pomoč, odgovora zave. Že več let pa v Franciji, Italiji in Švici uporabljajo drug alarm za prvo pomoč v gorah: planinci, ki potrebujejo pomoč vzdignejo ali obe roki kvišku, izstrelijo rdečo raketo ali položijo rdeče blago z belim krogom na sredini. Planinci iz Vzhodnih Alp, ki gredo torej na turo v Zahodne Alpe, morajo to vedeti in torej s takim znakom opozoriti reševalce na lastno stisko v gorah.
Francozi na K-2 in Nanga Parbat
Odprava na K-2, ki so jo pripravili Francozi, ima državni značaj, v njej pa je 15 trenutno najboljših francoskih alpinistov. Pokroviteljstvo nad ekspedicijo pa je celo prevzela ga. Valerg D’Estaing, žena francoskega predsednika.
Francoska planinska zveza prireja letos tudi ekspedicijo na Nanga Parbat z nepalske strani. Izdala bo brošuro z naklado 160 tisoč izvodov, s katero bo zbrala potrebna sredstva za ta alpinistični podvig.
Turizem v Nepalu
Vsako leto obišče nepalske gore, ki so tudi najvišji vrhovi na svetu, ogromno aloinističnih odprav z vsega sveta, dovolj, da se na primer, spomnimo na «streho sveta*, Eve-rest, katerega s0 nepalski turistični delavci «oddal*» že za tri ali štiri leta naprej. Nepalska vlada se torej zaveda, kaj danes planinski turizem pomeni, zato iz leta v leto stalno zodpira» planinskim ekspedicijam svoje vrhove. Spomniti se namreč moramo, da je še na večino vrhov v tej državi prepovedan vzpon. Lanskega leta sta izšla dva seznama šesitisočakov in pettisoča-kov, torej manjših vrhov v Hma-laji, ki jih Nepal «razprodaja» širši planinski publiki. Dovoljenja izdaja Nepal Mountaineering Association, dovoUenje velja za dva tedna, po potrebi pa se ga lahko tudi podaljša. Jasno pa je seveda, da je treba to dovoljenje slano plačati, saj velja tudi pri nepalski vladi pravilo, da se pač nič ne da zastonj,
Gremo plezat na Islandijo?
Francoska planinska zveza z geslom cMontagnes de la terre» (Gore po vsem svetu) omogoča vsem planincem v svojih planinskih društvih potovanja po vsej zemeljski obli. Akcijo vodi pariška sekcija, upravlja pa jo «Komisija za velika potovanja*. Program potovanj je objavljen v glasilu francoske plain-ske zveze <cLa Montagne et alpinis-me* 1978/4, obsega pa datume, cilje in irr&na vodnikov. Izbira . . . pa so gore vsega sveta: škotska, Poljska, Finska, Japonska, Sicilija, Mehika, Nepal, Grčija s Kreto, Kilimadžaro (torej Kenija), Bolivija, Španija, Maroko, Norveška, Aljaska, Islandija, ZDA, Peru, Indija in še bi lahko naštevali. Največ ciljev pa je vsekakor v Nepalu. Slovenski planinci torej, ki bi jih zanimali velikopotezni alpinistični načrti, naj se torej kar javijo v Parizu in naročijo vzpon na goro, o kateremu so vedno sanjali.
D. Jelinčič
Izlet na Porezen
V nedeljo se je skupina izletnikov SPDT podala na dokaj tnesrečen* izlet, ki je imel za večino cilj Porezen (1622 m) nad Cerknim, za nekatere p>a bolnico Franjo. Izletnikov je bilo približno šestdeset, katerih srednja starost je bila precej visoka, a je bilo tudi nekaj malčkov. Odhod je bil zgodaj zjutraj pred tržaško sodnijo. V Trstu je zjutraj kazalo, da bo lepo vreme, v Postojni pa je bilo že oblačno in v Idriji je začelo deževati. Dež je še kar nadlegoval potek izleta in ga otežkočil, saj je spremenil pot v pravi potok. Kljub zagotovitvi, da bo hoje dve uri in pol,, so se vzpenjali uro več. Nekaj izletnikov se je tudi vrnilo v Cerkno, ko so bili le na pol poti. Četudi se je dežju kasneje pridružila še megla so vsi dospeli do koče, kjer so dobiti prižgano peč, čaj in mineštro. Po okrepitvi so se izletniki trudni, a zadovoljni, vrnili do avtobusa, ki jih je odpeljal spet v Trst.
Edo
5. planinski tabor «Lepena 79»
Nekateri mladinci SPDT so se pred dnevi udeležili planinskega tabora «Lepena 79», ki ga je organi? ziral MO PD Nova Gorica. Bilo je mnogo udeležencev: kar 105 (z vodiči). Skoraj vsak dan je bila kakšna tura na bližnje in daljne vrhove. Vzpeli so se do Krnskega jezera, Koče na Komni, na Planino za Grebenom, na Mojstrovsko ter nekateri še do koče pri Sedmerih jezerih. Mladi planinci so se utrjevali tudi v planinski šoli in so se seznanjali z njenim progn.mom. Tako je minil dan na melišču v učenju pravilne hoje na takih nevarnih krajih. Govor je bil tudi o planinski opremi, saj je to najmžnejše, kar potrebuje planinec. Izrednega pomena je tudi znanje prve pomoči, da si znamo v nesreči drug drugemu pomagati in se pravilno obnašati. Vreme jim je bilo letos kar precej naklonjeno, tako da je ostalo dovolj časa za druge aktivnosti. V taboru so jih obiskali podpredsednik PZS Tone Btl-čerf in izkušen gorski reševalec Stane Koblar.
Naša želja je, da bi se udeležili čim več takih mladinsko-planinskih taborov. Za povabilo se naši mladi planinci zahvaljujejo načelniku MUf PD Nova Gorica, Francu Modrijanu.
A. Margon
Uredništvo, upravo, oglasni oddelek,
TRST, Ul Montecchi 6, PP 559	Tel. (040) 79 46 72 (4 linije)
Podružnico	Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. (0481) 8 33 82 57 23
Naročnina
Mesečno 3.500 lir — vnaprel pločana celotna 32.000 lir. Letno naročnino za Inozemstvo 48.000 lir. za naročnike brezplačno revija «DAN».
V SFRJ številka 3,50 din, ob nedeljah 4,00 din, za zasebnike mesečno 50,00, letno 500,00 din, za organizacije in podjetja mesečno 65,00, letno 650,00 din
PRIMORSKI DNEVNIK
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
Stran 6
26. julija 1979
Žiro račun 50101-603-45361 »ADITs DZS 61000 Ljubljana, Gradišče 10/II. nad., telefon 22207
Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš 43 nwnl 18.800 lir. Finančni 700, legalni 600, osmrtnice 300. sožaiio mm višine v širini 1 stolpca Mali oglasi 150 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi iz dežele Furlanije • Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI.
Član ItalijanskeI
Za SFRJ
Oglasi 400 lir za
zveze časopisnih |HIWJ
Odgovorni urednik Gorazd Vesel	m tiskaj yrsf 2aioinikov fieg'
RAZGOVOR S PODPREDSEDNIKOM ZSO FELIKSOM WIESERJEM
ZVEZA SLOVENSKIH ORGANIZACIJ PRIPRAVILA NOV PROGRAM DELA
Trenutno ne mere biti govora o globalni podpori socialistom, saj ni mogoče prezreti vloge te stranke pri snovanju sedmojulijske protimanjšinske zakonodaje
CELOVEC — Po zadnjem občnem zboru ki ga je imela ZSO v Železni Kapli aprila letos so se tej osrednji slovenski organizaciji na Koroškem pojavile nove naloge. Da bi kaj več zvedeli o njih smo se ogovorili s tajnikom ZSO Feliksom VVieserjem.
Kako ste zastavili svoje delo po sklepih, ki ste jih sprejeli na aprilskem občnem zboru? Ali ste v čem spremenili svoj program?
VVIESER: Eden izmed sklepov je bil tudi ta, da ZSO pripravi do sredine 1980 nov program. Zakaj to? Spričo širokih narodnopolitičnih aktivisti in hitrega razvoja družbe, v kateri živimo, se nam postavlja cela vrsta vprašanj, kot na primer vprašanje, ali stari program pokriva vse naše dejavnosti, ali nam pogledi in izkušnje zadnjih let narekujejo spremembe, ali sta slovenska in avstrijska javnost v zadostni meri informirani o načrtih ZSO. Na drugi strani pa je ZSO s svojimi političnimi akcijami v zadnjih letih odprla poglede na nove cilje, nove razsežnosti boja za nacionalne in socialne pravice, pač take, ki se jih pred trinajstimi leti še ni dalo predvidevati in upoštevati. Osnovna politična izhodišča so bila v preteklosti jasna, taka morajšo ostati tudi vnaprej, cilj pa mora biti, da se z njimi identificira čim več slovenskega nemško govoročega prebivalstva. Vsebino novega programa bi lahko rezdelili v štiri tečke:
1.	Pomen in vloga manjšin danes, mednarodna načela uveljavljanja manjšinskega prava, kako danes konkretno slovenska manjšina na Koroškem goji tradicijo NOB in jo povezuje z zavestno borbo za mir, družbeni napredek, zbliževanje med narodi, proti oživljanju fašistične in nacistične miselnosti.
2.	Koroški Slovenci kot del avstrijske družbe: predvsem odnos ZSO do avstrijskih političnih strank, naš manjšinski prispevek k demokratizaciji avstrijske družbe.
3.	Koroški Slovenci kot del slovenskega naroda: glavna poanta tega je zgodovinska povezanost Slovencev v matični državi in v zamejstvu. anjšina kot posredovalec in pospeševalec med Koroško in Slovenijo ter med Avstrijo in Jugoslavijo.
4.	Enotnost med Slovenci v borbi za nacionalne pravice. Glavni cilj celotnega programa pa je seveda narodna in socialna enakopravnost Slovencev z ostalimi avstrijskimi državljani.
Koliko ste do danes uresničili te smernice?
WIESER: Uresničili smo predvsem dve stvari: petnajstega maja, ob obletnici podpisa državne pogodbe je ZSO skupaj z NSKS v posebnem pismu Kreiskemu in avstrijski vladi zavzela obširno stališče do manjšinskega vprašanja v Avstriji in nakazala možnosti konkretnega reševanja. Isto pismo smo poslali jugoslovanskemu zunanjemu ministru.
Ponoven poskus formiranja slovenske nacionalne politične stranke se je prav v zadnjih mesecih dokončno pokazal kot nerealističen, predvsem zaradi odklonilnega stališča tistih naših ljudi ki stojijo na slovenski politični fronti na podeželju. Seveda pa je bilo največ dela uperjeno v drobno narodnopolitično di javnost. Med najbolj pomembne dogodke lahko uvrstimo odprtje dvoježičnega otroškega vrtca v Šent Primožu, otvoritev kulturnega doma na Radišah, otvoritev novega poslopja posojilnice v Pliberku, rešitev tovarne celuloze v Rebrci in rekonstrukcija hotela Korotan.
Kakšen meniš, da bo v prihodnje odnos avstrijske vlade do Slovencev, predvsem po zadnjih vo'itvah in zmagi socialistične stranke?
WIF,SER: Glavna ovira za bolj po-g'obljeno sodelovanje s tremi koro škimi deželnozborskimi strankami je brez dvoma prej ko slej veljavni trostrankarski sporazum, na podlagi katerega je avstrijska vlada sprejela sedmojulijske zakonodajo, ki jo manjšina zaradi osnovnih eksistenčnih potreb odit anja. Kljub temu pa morajo biti rezultati občinskih državnozborskih in sindikalnih volitev za nas izhodišče v našem delovanju. Vodili bi zelo kratkovidno politiko, če teh rezultatov ne bi upoštevali. Napačno bi bilo, če bi Slovenci na Koroškem sebe obsodili na politično izolacijo. Nasprotno, tudi v prihodnosti moramo narediti vse, da bo mo naše ekonomske, narodnostne in socialne cilje uveljavljali tudi znm traj koroških političnih struktur. To je tudi eno izmed osnovnih izhod šč občnega zbora v Železni Kapli. Odnos koroških strank, ki v bistvu krojijo tukajšnjo politiko, se v naslednjih letih bistveno ne bo spremenil do nas. Čeprav je iz periferije strank čutiti določen pritisk proti tej politiki.
Jeseni bedo deželnnzborske volitve. Kako se mislite Slovenci pri teh volitvah angažirati?
WIESER: Kar zadeva odnos do SPČ ne more biti govora o globalni podpori ZSO socialistični stranki, saj ni moč prezreti vloge, ki jo je imela le ta pri ob'ikovanju in utrjevanju protimanjšinske sedmojulijske zakonodaje. Znano je, da bo podpred sednik ZSO in bilčovski župan Han-zi Ogris kandidiral na listi socialistične stranke. Naša organizacija podpira politično aktivnost slehernega našega aktivista, če gre za ak-
tivnost ki je usmerjena k reševanju temeljnih nacionalnih vprašanj ter k reševanju socioekonomskih problemov ki na Koroškem tarejo tako slovensko kot nemško govoreče prebivalstvo. Če se neki član naše organizacije vključuje v politično dejavnost kake avstrijske stranke gre pri tem za dosledno izvajanje stališč, ki smo jih sprejeli v Železni Kapli in so bila osnova našega ravnanja na občinskih volitvah ki smo jih prestali uspešno. V posameznih občinah lahko naštejemo skoraj 80 zavednih Slovencev, ki so bili izvoljeni na različnih li-
stah. Sleherna drugačna politika bi nas vodila v osamljenost in pasivi-zacijo.
Razgovor zapisal Marij čuk
Tudi ameriški vojaki med žrtvami v Hirošimi
SAN FRANCISCO - Univerzitetni profesor iz Stranforda v Kaliforniji trdi, da je v ameriškem atomskem napadu na Hirošimo 6. avgusta 1945 umrlo najmanj 11 in morda celo 20 ameriških vojaških ujetnikov.
Med tiskovno konferenco je prof. Barton Bernstein poudaril, da je to število najbrž še višje. ZDA že 34 let vztrajno molčijo o tej zadevi, čeprav obstajajo uradni dokumenti in pričevanja bivših vojakov. Na konferenci je spregovoril tudi odv. Stephen Porter, ki je navedel zanimiv primer neke a-meriške matere, ki je 1945. leta izgubila sina v vojni. Takrat so ji sporočili, da je njen sin umrl v boju. Pred enim letom pa je na njeno ponovno prošnjo o uradni verziji sinove smrti dobila pismo gen. Pen-ningtona, v katerem so ji sporočili, da je bil njen sin ranjen 16. avgusta 1945 in da je umrl 19. istega meseca zaradi ran, ki jih je zadobil kot vojni ujetnik japonske vlade.
Gospa Cleo Neal sedaj zahteva od oblasti, naj ji enkrat za vselej povedo resnico. Prof. Bernstein je s svoje strani naglasil, da Rdeči križ in Šesta armada že od leta 1945 razpolagata z dokazi o ameriških žrtvah atomske bombe v Hirošimi. Profesor je še omenil, da so ameriške vojaške oblasti 9. oktobra 1945 dobile tajno sporočilo in so bile seznanjene z dejstvom, da je bilo ob atomskem napadu ubitih 18 njihovih vojakov.
Delegacija MO SKGZ na obisk na Koroško
Včeraj popoldne je odpotovala na Koroško na povabilo uredniškega odbora revije Kladivo iz Celovca, delegacija Mladinskega odbora Slovenske kulturno gospodarske zve ze, katero sestavljajo mladi s Tržaškega in Goriškega.
Sedanji obi-,k spada v okvir sodelovanja med mladimi slovenske narodnostne skupnosti v Avstriji in Italiji, ki je prav v zadnjem obdobju zadobilo konkretne in načrt ne osnove.
Mladi predstavniki mladinskega odbora SKGZ si bodo v teh dneh ogledali celotne koroško področje, na katerem živi slovenska narodnostna skupnost. Predvideni pa so tudi sestanki s predstavniki najvažnejših slovenskih koroških organizacij in sicer Zveze slovenskih organizacij in Narodnega sveta koroških Slovencev, ter z mladim' člani Zveze slovenske mladine iz Celovca, poleg seveda z uredniškim odborom revije Kladivo. Prepričani smo. da je to lepa priložnost za skupino mladincev slovenske narodnostne skupnoste v Italiji, da se podrobneje in neposredno sezngni z manjšinsko stvarnostjo koroških Slovencev ter z njihovim vsako-devnim bojem za lasten narodnost ni obstoj.
Priziv Balba in Banderc na kasacijskcm sodišču
RIM — Kasacijsko sodišče bo danes razpravljalo o prizivu bivšega župana občine Majano Bandere ter tajnika izrednega komisarja za po tresno območje Furlanije Balba, ki sta bila kot znano obsojena zaradi podkupovanja v aferi montažnih hi šic tPrecasa*. Bandera in Balbo sta bila obsojena na sedem let zapora, to kazen pa jima je nato prizivno sedišče znižalo za eno leto, sedaj pa zahtevata od kasacijskega sodišča popolno oprostitev.
SYDNEV — V nekem avstralskem rudniku je zaradi eksplozije v rovih umrlo 14 rudarjev. Oblasti so sporočile, da so reševalne ekipe doslej iz ruševin potegnile 13 trupel. Med eksplozijo je bilo v rovu še drugih 30 rudarjev, ki pa so se rešili.
da je bilo v zadnjem času že nekaj takih podvigov, vendarle
Kljub temu
vek sam prepluje ocean. Zadovoljstvo Gerryja Spiessa šču Falmouth je torej povsem na mestu
ni nekaj vsakdanjega, da člo-sredini) po pristanku v britanskem pristani-
(telefoto ANSA - Photonews)
MiiiniiimimiiiHiiumiumiimiiiiiiiiiMunmiuiiuiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiimMimiimiiiimiiiHiiMimiHiiimiiiiiuiiMiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiiiiii
PRI VRTANJU ZEMLJIŠČA V ISKANJU VODE ZA NAMAKANJE
Med delom globoko v vodnjaku zemlja zasula štiri delavce
Mrtev tudi delodajalec, ki je diplomiral za geometra med prestajanjem zaporne kazni
REGGIO CALABRIA — štirje mrtvi delavci je tragičen obračun nenadne nesreče med vrtanjem vodnjaka v iskanju vode za namakanje zemlje. Nesreča se je pripetila predvčerajšnjim pozno zvečer, žrtve pa so rešili smrtonosnega objema zemlje šele v včerajšnjih zgodnjih jutranjih urah po trdem in napornem delu ob svitu žarometov. Enega od delavcev, 36-letnega Franca Rove-ra, rojenega v Coneglianu Venetu, a že dolgo let stanujočega v Meli-cuccu, ki je nesrečnim tovarišem priskočil na pomoč, so v zadnjem času rešili, ko mu je mivka, v katero se. je Rgzadržnp, vdiral,...segla že do vratu.
Med vrtanjem sredi posestva pri Candidoni, kakih 80 km od Reggio Calabrie, so bili delavci zaposleni v vodnjaku, katerega stene pa niso bile, kot bi bilo iz varnostnih razlogov in zaradi krhkosti terena, priporočljivo, oprte s pregradami. Iznenada se ie velika gmota zemlje u-sula na delavce in jih zasula. Vsaka pomoč je bila zaman.
Ko so žrtve odkooali so ugotovili, da so v vodnjaku izgubili življenje 28-letni geometer Mario Pronesti,
21-letni Domenico Borgese, 50-letni Domenico Ceravalo in njegov 24-let-ni sin Michele.
Dela je vodil Pronesti, sin župana Candidonija, ki je bil lastnik podjetja za vrtanje in urejevanje namakalnih vodnjakov. Pronesti, ki je študiral v zaporu, kjer je prestajal kazen 8 let zapora zaradi uboja človeka, in tedaj tudi diplomiral, je osebno vodil dela na zemljišču nekega premožnega kmeta. Vodnjak so že prevrtali do globine 50 m in po plasti zemlje pomešane s kamenjem, je stroj naletel na plast mivke. Ko je privrela na dan voda je zemeljski usad zgrmel na nič sluteče delavce, ki so bili v globini 15 do 20 metrov.
V rimski zbornici razprava o honorarjih evropskih poslancev
RIM — Komisija za ustavna vprašanja poslanske zbornice .je včeraj razpravljala o vprašanju honorarjev italijanskih predstavnikov v evrop-
skem parlamentu. Komisija je v tej zvezi izdelala zakonski osnutek, ki predvideva, da bo skupni honorar evropskih parlamentarcev znašal pri-bližno 1 milijon 800 tisoč lir mesečno. V tem znesku pa niso všteti stroški za potovanje in za bivanje v Strasbourgu, ki jih bo neposredno kril evropski parlament. Kar zadeva socialno skrbstvo in davčna vprašanja, bodo evropski poslanci popolnoma izenačeni z italijanskimi. O tem zakonskem osnutku bo moral sedaj razpravljati še senat, ki bi moral v kratkem dokončno izglaso vati ustrezni zakon.
S TRŽAŠKE STRANI
• Nove ugodnosti
(Nadaljevanje z 2. strani)
in vrsto blaga, na državo, na pre voz z zasebnimi vagoni). K tem ugodnostim je treba dodati še vrsto možnih popustov, predvsem z določitvijo neto prevozne cene in z vračanjem razlike v prevoznini preko JŽ (refakcije).
Prisotni so po glavnem poročilu postavili članom jugoslovanskega odposlanstva več tehničnih vprašanj. Med razpravo je prišla do izraza možnost znatno večje uporabe Sežane in Nove Gorice za rgz-voj blagovnega prometa v tranzitu čez Jugoslavijo (tranzit čez Koper, Reko in Pulj je — vsaj kar zadeva italijansko blago — neznaten, saj je v lanskem letu dosegel le 7.600 ton). Možnost večjega blagov-, nega tranzita po jugoslovanskih železnicah bo dobrodošla zlasti na relacijah med Italijo in Srednjim vzhodom, saj se promet na ustreznih cestnih relacijah redno zatika zaradi prenasičenosti glavnih prometnic. V razpravi je na koncu prišla med drugim do izraza tudi organizacijska razlika med italijanskimi in jugoslovanskimi železnicami: železniške storitve se namreč v sosedni republiki načrtujejo, nudijo in izvajajo tudi v okviru posameznih železniških gospodarstev, medtem ko je v Italiji za priznanje vsake najmanjše ugodnosti pristojna le osrednja direkcija v Rimu. Tako tucii ni pričakovati, da bi osrednje vodstvo FFSS dovolilo posebne popuste za tranzit blaga po železniški progi od meje pri Fernetičih do tukajšnjega pristanišča, saj je ta odsek dolg komaj 27 km ' in na tako kratki relaciji delu ja železnica praktično na robu računske zgube — je pripomnil na koncu predstavnik tržaškega ravnateljstva državnih železnic.
Konferenca — posvet se je zaključil s sklepom o organizaciji novih stikov med zainteresiranimi dejavniki iz naše dežele in iz Jugoslavije, bodisi neposredno, bodisi prek predstavništva Jugoslovanskih železnic v Milanu.
• Komunisti in socialisti
(Nadaljevanje z 2. strani)
FROSINONE — Dvajset vojakov je bilo laže ranjenih, potem ko je tovornjak, na katerem so se peljali, zavozil s cestišča ter se prevrnil v jarek.
Glasovalnim izjavam je sledil0 glasovanje, ki je dalo naslednji izid. KD, MSI, LpT, SSk in PRI so oddale pozitiven glas, medtem ko so KPI, PSI in PDUP glasovali proti-Predstavnik Furlanskega gibanja se je vzdržal.
Razprava in glasovanje o gornjem zakonskem osnutku je bila glavna točka včerajšnjega dnevnega reda, deželni svet pa je izpolnil še druge obveznosti in odobril vrsto zakonov-Med drugim je z večino glasov °" dobril povišek plač za deželne svetovalce, KPI pa se s tem ukrepom ni strinjala in oddala negativen glas.
Nemci izročili domnevnega morilca zlatarja Barucha
Včeraj je zahodnonemška polici* ja izročila italijanskim organom javne varnosti 45-letnega poljskega apolida Bronislavva Knapinskega, k* je skupaj s 27-letnim Gregorjem Turskim osumljen, da je 15. marca lani med ropom v zlatarni v TJI-
S.	Nicolo ubil 33-letnega tržaškega zlatarja Giacomina Barucha. Knapinskega so v spremstvu italijanske policije z vlakom prepeljali d° Coma. nato pa s policijskim avtomobilom v Trst, kjer ga je v ko-ronejskih zaporih že zaslišal prei* skovalni sodnik dr. Boschini. O zasliševanju se ni doslej zvedelo še ničesar, vse oa kaže, da je osumljenec pojasnil nekaj obrobnih elementov in zanikal, da bi sodeloval pri ropu in uboju
Njegovega pajdaša Turskega 50 nemški sodniki že oktobra lani 'z" ročili italijanskim oblastem, izro; čitev Knapinskega pa so N enim preložili za nekaj mesecev, da jj* osvetlili nekatere prekrške, ki jm je slednji zakrivil v ZRN. Vse ka-že, da je tudi tam, poleg drugih prestopkov, sodeloval pri ropu. ki je bil na las podoben tržaškemu, v katerem je bil ubit zlatar Barucb-
PARIZ — Francoska policija je včeraj na pariškem letališču Roissy zaplenila nekemu nigerijskemu diplomatu, ki je bil namenjen v New York, kar 40 kg hašiša. Kljub temu oa je nigerijski diplomat, ki uživa imuniteto, lahko mirno nadaljeval ..otovanje v ZDA.
govoril svetovalec Iskra, ki je uvodoma obžaloval, da ni prišlo do sporazuma o tem važnem vprašanju. Po njegovem je zakonski osnutek delo prefinjene taktike odbornika Mizzaua, še posebej pa se je svetovalec Iskra zaustavil pri vprašanju preureditve uradov in odborni-štev in obsodil način, kako je deželni odbor to izpeljal v predloženem zakonu. S tem je praktično prekršil sprejete obveze, je poudaril svetovalec KPI. Predstavnik PDUP Ba-razzutti pa je z ostrimi besedami poudaril, da ne more sprejeti takega načina preureditve uradov.
Nesreča slovenskega gornika na Marmoladi
Komaj včeraj popodne so tiskovne agencije razširile vest, da s® je v torek hudo ponesrečil v gorah zavedni tržaški Slovenec 59-letni Dušan Starc, bivajoč v Ul. D. Chiesa 34. Ko se je vzpenjal po južni sten1 Marmolade, je iz doslej nepojasnjenih vzrokov zgrmel v prepad. Reševalna služba ga je s helikopterjem prepeljala v veronsko bolnišnico-kjer so ga sprejeli na nevrokirurškem oddelku s pridržano prognozo-Nesrečni Starc si je pri padcu P&' bil lobanjo in sedaj je v komi. * bolnišnico sta se nemudoma podala žena in sin. Ponesrečencu, ki j? naš zvesti bralec, želimo čimprej' šnje okrevanje.
EVROPSKA AVTOCESTA
MUNCHEN
DUNAJ
*-------
BRENNER
<d
CARNIA
celovec
TRBIŽ
suez
gibraltar
ODPRTA PROMETU DO KARNIJE, DELA SO SE ZAČELA NA NASLEDNJtM ODSEKU: AV* TOCESTA VIDEM — AVSTRIJSKA MEJA POSTAJA STVARNOST
autostrade .P«
(skupina IRl)
EDI MOBIU
V Trstu
so v Ulici Baiamonti 3 odprli nov prodajni center, ki se pridružuje že znani trgovini v Ulici Di Vittorio, da bi nudili svojim starim in novim strankam «sto idej za hišo»
EDI MOBIL! s!ll EDI MOBIL!
Trst, Ul. G. Di Vittorio 12
nov prodajni center: ul. Baiamonti, 3