PO KONGRESU Najgloblji vtis tako na Jugoslovane ka-kor tudi na pmsotna tuje delegate je na-pravil delovni značaj kongresa delavskih svetov. Lahko bi bili pričakovali, da ho prvi kongres delavskih svetov potekel v manifestacijskem duhu, ker so se po sed-nrih letih. upravljanja neposredni proiz-vajalci prvič sestali na takem zlx>ru. Na-dalje je bil kongres v razdobju, ko je naiš sistein u.pravljanja predmet neargu-menlifanili kritilc v inozemstvu in bi bili lahko pričakovali, da bo dal kongres duška svojemu nezadovoljstvu, da se oce-njuje in sodi o delavskih sveiih najpo-gosteje ne glede na dejstva in rezultate, ki so bili ustvarjeni v praks«. Namesto tega je kongres že na začetku "dobil de-lovni značaj in ga obdržal do konca. Ves čas je dominjral vtis, da so se zbrali izkušeni upravljalci, poslovni ljudje, ka-terih temeljni smoter je, da tako številni zbor izkoristijo pre-dvsem zato, da pove-do svoje probleme, izmenjajo ijkušnje in se vrnejo v podjetja z jasnimi sklepi za nadaljnje delo. ' Tako ozračje na kongresu nas upravi-čujp, da ugotovitno, da se je v sistemu clelav^kega upravljanja gospodarstva obli-koval nov tip poslovnega človeka uprav-ljalca dru/benili sredstcv. Našla se je srečna zdru/.itev gospodarske zalntcresi-ranosti posameznikov in interesa skup-no?ti. To je prihajalo očitno do izraza v govorih delegatov. Neka druga bojazen je odpadJa že p-rvi dan dela po komisijah. Pričaikovalo se je namreč, da bo kritika usmerjena proti majhnim sredstvorn, s katerimi razpola-gajo podjetja, in v nalogo, da se ta sred-siva, čeprav tudi na škodo drugih nalog, dodelijo gospodarstvu 7. drugačno razde-litvijo nacionalnega dohodka. Vse pa je presenetil realizem, s katerim so dele-gati govorili o splošnih potrebah in o tem, da se zavedajo trenutnih omejenih mož-nostipovečanja dele/a podjetij pri sploš-nil» sredstvih. Njihovi nastopi so bili usmerjeni v iskanje ljoljši-h inetod upo-rabljanja rarpoložljivih sredstev. Mnogi so govorili, da mora biti nadaljnje pove-čanje sredstev. s kateriini gospodarske organizacije samostojno razpolagajo. re-¦"zuliat nadaljnjega porasta proizvodnje in delovne storihiosti in da bistveno ni mo-goče sprenieniti položaja s pretakanjem sredstev od enega k drugemu. Dokumentirano in konstruktivno, s po-datki in z željo, da opozorijo na pogreške in napake, najpogosteje s predlogom, ka-ko rešiti pojav. ki ga kritizirajo, so dele-ftati pustili za selx>j cel program za daljše razdobjp dela družbenih organov in samih delavskih svelov ter njihovili združenj. V razpravljanjih so zabeležili nad sedem sto predlogov. ker pa še manj- ka podrobiiejša analiza vseh besedil, pis-ineaih predlogov in ustnih nastopov, lah-ko svobodno rečetno, da je to samo del materiala, ki ga«je treba skrbno proučiti in čim bolje izkoristiti. To je ena izmed prvih nalog, ki jo je pustil za seboj^kon-gres: izkoristiti čim prej :Ln čim bolj po-polno iiakopičene izkušnje, ki so spre-govorile v tridnevnih debatah. 2e samo bežen poskus sumirati smerni-ce. na katere je kongfes opozoril, nas na-vaja na nekaj osnovnih sklepov. Prvi sklep je, da je treba iti naprej in bolj smelo v razširjanju pravic ia materialne osnove delavskih svetov. Ne samo, da ni nevarnosti, da bi tako oslabili temelje družbene intervencije, temveč je to edina pot, cla se spodbudi nadaljnja gospodar-ska aktivnost, ki bo prinesla s seboj tako krepitev podjetij kakor tudi krepitev splošnih skladov. Zavlaeevanje v tej smeri samo veže sile, ki so dozorde za samostojne in samoiniciativne akcije. To je naloga taJco centralnih organov, ki iz-delujejo sistem goapodarjenja, kakor tudi vsek komunalnih organov, od katerih ši-rokega direktorjev in drugega osebja je Krez najnujnejših kvalifi-kacij. Izhajajoe tz tega, da je v prihodnjem razdobju naj-n-ujnejša družbeaa investicija investicrija v kadre, je kongres z vso resaostjo opozoril i delavske svete i družbene organe na ta problem, kii je vidett kot prvi pogoj nadaljnjega vzpona. Nujino je obvladati z-naaje aa vseh stopajah kvalifikacij — od splošue gospodarske izobrazbe delavcev do fonniranja specia-liaraaili delav^ev v vseli vejah ia strokah.. Fred graditrojo novih železarn, elakirajn, ka4erega koli bolj veiikega objeikia, ki zalrteva zelo velake iuvesticije, je trei>a pomisiiti, ali so zugotovljeaa sredstva in storjeai uJ&repi za famiironje kadrov. Te in-vesticije so po obsegu neprimemo manjše, po gospodar-skem in družbenejn učinku pa neipreGeulrjive važsaosti. Sodeč po obsegu razpravljanja iu številu predlogov je u-otrauji mehazrieeni fuujccionixaiija delavskiii svetov zek) pomeinben za nadaljuji uapredek sistema delavskega aprav-ljanja. V zvezi s tetu stopata v os4>redje po važnosti dva sklepa: prvi gi&de kmpitve deaokratizma v odloeanju ko-lektiva in dpugi g-lede združevanja podjetij v širše oblLke kooperacije, razaib. oblik sadelovaaja vse do svojevrstaib. oblik združevanja in razraščaaija podjetij. Kar se ttče prvega vpraša-nja, je po sedinih letih prakse neizbežen sklep, da so tudi saani kolekSivi bolj zreli, a tudi raziaere so innogo bolj ugudne za uadaljaije korake v* smeri aJs.tiviraiija in vključevanja edm bolj širokega kroga proizvajalcev v upravljanje. PoipoLnoma uiuesfcai so biii predJogi, da aaj o delovnih odaosih v pod-jetju odločajo saaii proijzvajalci, da je treba abratne svete krepiti, kjer koli to terja upravljanje podjetja Hd., ker je praksa upravljanja najboljši učitedj proizvajalcev. Ko pa je bilo govora o združevanju podjetij, je bi-la poudarjena edco-ntmiaka potreba po razvoju zapleteaejših odnoso* v gospo-durjenju. ker je vse goapodarstvo doseglo višjo stopnjo raz-voja in drobaa izdirana ipodjetja aiso vedno aaj>boljša rešttev za aaaovo nastale probleme pr»»izYodnje in tržišča. Tega. vpra-šanja pa se uiso lotevald površuo, ker se je poudarjala kom-pleksuost tega problema, potreba, da življenje iu praksa po-kažeta uajprimeraejše obiiike združevaoja. Vsafeo forsiranje mehaaiČBega združevauja podjetij ali »papimatega« kooperi-ratija ue vodi k nastajaaju modernih, gospodarako laočmih in medsebojao povezaaiL. enot. Te aove enote ue smejo biti preprosti seštevek posaiuezaih združeaih pttdjetij, temveč nova kakovost v gospodarskem in ekoaomskeui pogledu v celoti. Do veljav« je prišel izjeden interea za perspeJttivni t&z-voj gospodarstva. Iz aastopov deJegatov se je videlo, da so mnoga podjetja v pričakovaaju perspektivaega plaaa goapo-darskega razvoja izvršila priprave. da b* se viključila v splošni okvi-r jugosJovauskega razvoja. Ta m-omeut najbolje dokazuje poirebo, da mora perspektivoi plan upoštevati izražene težaje posameznih gospodarsfeih vej ia da ae sme biti uveljavljea, ne da bi delavski svett o ajem predhodao ne razipravljali ia ga kritiairalt; Sklepe kongresa je treba dosledmo z ozračjem, ki je vla-dalo na kongresu, sprejeti kot delovoi dokumeat, ki aalaga dolžnost ueinkovite akcije, ne z umjčjo zakonskih predpisov, ki jih ti sklepi nimajo, temveč z njihovo moralno vredaostjo, ker so glas najbolj naprednLh stl aaše druibe.