Jiijpsl^iraitski aociJaSni dam$ki raz©@pij@Łtt v «- Socijalni demokratje so bili že pred vojno v vseb državah oni element, ki je kalil vedno od časa do časa mir in gfiaval delavstvo na štrajk. Svetovna vojska ,je vkleaila tudi socijalao deinokracijo v okove vojaško brezobzirne sile. Ruski socijalisti so bili prvi, ki so strli okove carsko vojaSke oblasti in pre dali Rusijo Nemcom in se pri tej priliki prekrstili v takozvane boljševike, ki še do daaes niso spravili Rusije do reda ia miru, ampak v vedno nove vojae na zanaj, na znotraj pa v medsebojno krvoprelitje. Po razsala se je ruski boljševizem razpasol tudi več ali manj po celera svetu. Dosedaj je boljševiška pošast najiiujše razsajala za Rusijo po Madžarski pod iraenom: komunisti. Socijaldemokraško komanisiičaa idcja je zastrapila. tudi delavske raase iu;še kmetske Jagoslavije. Kaki da so ti jugoslovansU komunisti, kaj da aočejo, so dovolj jasnO dokazali ob fiasu splošaega železničarskega štrajka v Jagoslaviji. katorega cilj je bil: strmoglaviti našo državo in dati zopet prosto roko po našib krajili prastarim trinogora: Nemoem ia Italijanoni. Pri oni splošni stavki železni6arj«3v v Jagoslaviji so delali socijalni demokratje in komaari sti vsi pod eaira klobukom in složno. Ko se je pa ta štrajk tako klaverno izjalovil, ko je izšla iz stavke socijalna demokracija kot poražena, je prišlo do razkola med socijalisti, ki so se razdvojili v: socijalae deraokrate ia komaaiste. Sicer je že bila tudi pred polomoin štrajka razlika med socijalisti in komaaisti. vendar no tako očitna, so si bili vsaj aa zanaj edini in se niso grizli ter napadali po svojih glasilih. Pogorevščina železničarskega štrajka je zabila med socijaliste in korauniste tako razdvojilno zagozdo, da se daaes gledajo ti ljudje, ki imajo pravza prav skupne cilje in namene, kot pes in mačka. Večina aekdanjib jugoslovanskih socijalnih demokratov je že ušla v komunistični tabor. Ti v komuniste prelevljeni socijalni demokratje so razkropIjoni po vseh večjih raestih in so pri vseh večjib podjetjib po Jagoslaviji. Da bi ti komunisti, razkropljeai po celi aaši kraljevini, pridobili na skapni raoBi, so hoteli osnovati skapno jugoslovansko komuaistično straako. Ze lanskega leta so se zbrali v svrho astanovitve skapne konianistične stranke v Vukovara v Slavoniji razai komunistifini kolovodje iz cele Jagoslavije, a se aiso mogli med seboj spornzumeti, da bi se ujediaili. Polom letošnjega štrajka jih je izučil vjpliko, da so uvideli, da se morajo ujediniti in so s tem aamenom zbobaali aa 25. junija t. 1. zopet v Vukovar koagres (zborovanje) -\fseh komunistov iz cele Jagoslavije, da astvarijo ediastveno in močao komunistično stranko za celo Jugoslavijo. To zborovaaje, v katerem so gledali, napovedovali in se že vcselili nepremagljive, skupne jugoslovaaske komunistiCne moči, je prineslo komuaistom mcsto edinstva razkol in razdA'Oj, iz katerega se bodo težko vefi dvignili do edinosti ia skapne organizacije komanistične straake. To zborovanje komaaistov v Vukovaru je bilo zidanje babilonskega stolpa, na katerem so se hoteli povspeti do aebesne moči, kjer pa so se vodjem koiministov tako zmešali jeziki, da imajo sedaj skoraj loliko strank, kolikor voditeljev. Vsak komunisti5en *tudent ia rnnlo boij bribten šuntar je povdarjal svoja aačela, svojo zahteve in si koval svoje pristaše. V iVnltovara so se ..zedinili" naši jugoslovanski komu nisti v toliko, da imajo danes mesto eae skupno moCno straake — pet komanističnib strank, ki se raz - stn umejo med seboj kot voda in ogenj. Mesto ene poti in enega cilja je astvaril koagres komunistov v Vakovaru pct različnik brezden, h katerim še moramo prišteli tadi takozvane zmerne socijalne demokrate ia narodne socijaliste, ki pa izjavljajo, da noftejo imeti s komunisti nobenega opravka in stika. Socijalni dcmokratje so torej do danes razcepljeni v Jagoslaviji na celih sedem različnib strank. Pa oglejmo si malo natanfineje vsaj eno ali pa drugo od peterib komunističnih strank, ki so se pojavile na zborovanju ujedinjenja v Vukovaru. Takozvaaa komunisfična stranka skrajaih levitarjev ,jt> najmočnejša in zahteva brezpogojno aadvlado (diktataro) prolotarijat/i (aajaiž\;h slojev), ki se mora adejstviti za vsako ceno. Nadalje bočejo ti ijudje rdefio vojsko, kakor jo posedajo ruski boljše viki ia so ž njo požigali ia morili Bela Kunovi ko munisti po Madžarski. K tej vojski bi morali pristopiti vsi siromašni kmetje ia delavoi, ki so sposobni za orožje. Vojaki sami si volijo oficirje (taka armada bi bila roparska druhal). Vse tovarae in trgovine so naj razlastijo ia aaj se dobiček iz tovara ia trgovia razdeljuje med proletarijat. Vsa poslopja in stanovanja se naj rekvirirajo za delavstvo. Stranka s tem programom bi se naj imenovala enostavao: Komanistiona straaka! Proti zahtevam te stranke so nastopili z vso odločnostjo razni drugi voditelji komunistov, ki so proti pogubonosni aadvladi proletarijata, ki bi se radi tadi kot komunisti naslanjali na drage kmetske ter meščanske straako itd. Vsled vseh teli različnih zahtev, načel in ciljev komanistov je aastal med njimi tak razdor, da so zapustili slovenski ko - munisti zborovanje, Hrvatje pa so izjavili, da v takih strankah aočejo prevzeti nobenih odgovornib mest. Tako so se razšli jugoslovanski komunisti mesto v edinosti, v babilonski — peteri razdvojenosti. Pomisliti pa tadi moramo, da so imeli samo slo- venski komunisti doslej že dvoje glasil razua «Na - preja" in »Ljudskega glasa", ki pravita, da sta glasila samo soc. demokratov, a ae komanistov. Po tem zbo- rovanju si bo pa gotovo osnovala vsaka izmed pete - rih komuaistifiaih straj še svoj posebea list; to babilonsko časopisje se bo potem grizlo in med seboj spopadalo kot stekli psi. 2e sedaj piše Ijabljanski ,,Naprej", da so šli slovenski komunisti v Vakovar kot ,,telički." Ta razdvoj med jugoslovaasko socijalno demokracijo ali bolj novodobno rečeno, med aašimi komunisti, je jasea dokaz, da v kmetski državi, kot je Jagoslavija, komunizem nima in ne bo imel obstoja, še nianj pa moči iu veljave. Stranka, ki je koj pri pr vem nastopa razcepljona na pet, sedem in še ve6 struj, ni stranka pribodnjosti, ampak smrti. Te vrste o needinosti med socialnimi demokrati smo napisali v svarilo aašenia kmetskema ljudstva ia viničarjem, katere lovijo socijalni demokrati v svoje mreže in zanjke, da bi jib zapeljali, spuatali ter pobanili, naposled jih pa pustili na cedila kot železni- čarje pri zadnjem gtrajka. Jugoslovanski kmet in vi- ničar nimata prostora mod razdvojenimi socijalisti ia komunisti, ampak v vedno 2e od ustanovitve do danes edini Kmofski zvezi, ki je ustanovljona za vse staaovo pod skapaim in fieoraahljivim vodstvom, pa tudi pod ofiitnn zaščito božjega blagoslova. Sloga ja6i; nesloga tločil