Leto IXV„ ŠC 161 Ljubljana, torek 19. julija 1032. Cena Din Izhaja vsak don popodne, Izvzemal nedelje in praznike. — Ineeratl do 80 petit » P1" 2,— do 100 vrst Din 2-60. od 100 do 800 vrst a Din S.—, vecjl inseratl petit ^ ^-"-^ Popuat po dogovoru, inseratni davek posebej. — »Slovenski Narod« velja mesefino v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO EN UPRA VJOSTVO IJUBUANA, Knafljeva oHca it. 6 Telefon st_ 3122, 3123, 3124, 3125 m PODBU2N10E: MARIBOR, Grajski trg št. 8----CELJE, Kocenova ulica 12. —■ Tel. 19a NOVO MESTO, Ljubljanska c Tel. št. 26. JESENICE, Ob kolodvoru 101. — w — Račun pri poštnem Čekovnem zavodu v Ljubljani Št. 10.351. ZMAGA ZARANI* TOV V RUMUNIJI Narodna kmetska stranka je dobila približno 300 mandatov — Po- vratek Mania v politiko Bukarešta, 19. julija. Po končnem iziđu volitev, Id ga je objavil glavni vo-filni odbor, bo narodna kmetska stranka dobila 277 mandatov izmed celotnega števila 387. Bukarešta. 19. julija. AA. Izid parlamentarnih volitev potrjuje napovedani uspeh narodne kmetske stranke, ki je dobila okoli 300 mandatov izmed 383, kolikor znaša skupno Število poslancev ▼ parlamentu. Druga najmočnejša stranMl je liberalna z Ducom na čelu f22), za njo kmetska stranka Lupe (14), liberalna stranka Jurija Bratiana (10). Socialni demokrati, madžarska stranka in protisemitska liga so dobili vsak po dva mandata. Averescova stranka in skupina nacijo-nalne unije z Jorgom in Argetoianom na čelu ter več drugih manjših skupin je ostalo brez mandata, ker niso pri volitvah dobile najmanj 2% skupnega števila oddanih glasov, kakor to zahteva volilni zakon. Te številke se pri končnem štetju centralnega volilnega urada lahko še nebistveno i^oremene. Pariz, 19. julija A A. Snočnji »Temps« prinaša uvodnik o nedeljskih rumunskih volitvah in na kratko opisuje zgodovine vlade Torce. Nato usrotavlia zmasro na- rodne kmetske stranke in pravi, da se bo Maniu, ki se je umaknil s svojega mesta kot vodja stranke, ker se ni razumel s kraljem Karolom, sedaj brez dvoma zopet vrnil v politiko in da bo igral še veliko vlogo v Rumuniji. Glede na tež-koče in važnost nalog, ki čakajo zmagovalce pri nedeljskih rumunskih volitvah, se »Temps« vprašuje, ali bo vlada, ki se bo naslonila samo na eno stranko, čeprav bi bila tako močna, kakor je narodna kmetska stranka, zmožna izvesti tako velik in važen program, kakor jo čaka, in ali ne bi bilo bolje, da se sestavi koncentracijska vlada, kar že od nekdaj priporoča odlični državnik Titulescu. Izigravanje evropskega sporazuma Italijanski listi proti pritegnitvi malih držav k francosko-angleške mu dogovora Rim, 19. julija. Kakor je razvidno iz pisanja italijanskih Jristov, zanimajo fašistične kroge razni komentarji o francosko-angleški pogodbi glede medsebojnega zaupanja, d očim skoro ne omendajo komentarjev o sporazumu glede zveze med reparacijami in vojnimi dolgovi. ItaVijan&ki listi poudarjajo, da fašistična diplomacija ne bo šla po poru, na katerega so stopili nekateri odgovorni evropski državniki, zakaj, ako se bo še nadalje zmanjševala vrednost gentlemen's agreementa, sklenjenega v Lausanni, bo ta važni akt ostal itak brez vsakega stvarnega pomena. »Tribuna« pravi, da je za sedaj bolje, ako se ne govori o tem, ker bi drugače postali ogroženi veliki napori, storjeni v Lausanni. 2e s tem. da so v poslednjih dneh skušali brez stvaram razlosrov tolmačiti sklenjeni sporazum v nasprotju z njegovim duhom šn ker so nekateri pravniki sma Ktičnih krogih govore, da se sme smatrati kot gotovo, da bo irska vlada odredila tako velike carine na angleški in na škotski premog, da bo popolnoma onemogočHa njegov uvoz na Irsko. Zastopniki nemških izvoznikov premoga so že prišli v Dubfin n predložili svoje ponudbe za uvoz premoga. Pričakujejo, da bosta Irska in Nemčija podpisali dogovor, ki bo omogoča! živahno trgovino med obema državama. PoKtična krogi prirKmrmjajo, da je Irska doslej porabila na leto za 2 milijona funtov šHerlingov angleškega premoga. Včerarf popofckie je yiada t parlamentu že predložila zakonski načrt o uvoznih carinah. Izjavila je. da predvideva ta zakonski nacrt represivne ukrepe v zvezi z zvišanjem britanskih uvoznih carin na irsko blago. Poplave v Italiji Milan, 19. julija, V severni ItaJdil »o se nad celo vrsto mest m tmI utrgati oblaki. Neurje Je bik) ponekod tako močno, da se je moral prefetarti celo ieJevniSki promet V LKomo tn v PM so morali poklicati na pomoč mdlloo. V provinci Bre-ecie so vode poplavile vaa Odolo. Vec Wi se Je porneilo. V provinci Toecaal so ne-ur$a imela značaj orkana. Gmotna škoda Zasedanje interparlamentarne unije Beograd, 19. julija. Snoči je odpotovala k Beograda v Ženevo naša delegacija, ki se bo udeležila zasedanja interparlamentarne umdje v Ženevi. Interparlamentarna unija bo zborovala - od 20. do 27. t m. Na dnevnem redu njenega zasedanja »o poročila generalnega tajnika unije Langa o političnem, gospodarskem in finančnem položaju na svetu, kodifikacija mednarodnega prava, omejitev izdelovanja škodljivih drog, problem zavarovanja, omejitev oboroževanja in harmonizacija internega prava posameznih držav na osnovnih mirovnih načel. Naše Narodno predstavništvo bodo na tem zasedanju interparlamentarne unije zastopali predsednik Narodne sktuipščine dr. Kosta Kumanudi, senatorja dr. Mirko Koetrenčič, dr. Vladimir Ravni-har in Milan Popovič, poslanci dr. Ninko Peric, Velizar Jankove, dr. Lavoslav Han-žek, dr. Bogumil Vošnjak. dr. Dragoljub Jevremović, Salih Baljić. Ante Kovač, dr. Gjuro Leušič in Mihajlo Živančević. Priznanja za ljudsko prosveto Beo«r?d. 1°. julija. Na dan obletnice poroke Nj. Vel. kralja dne 8. junija so bili iz kra^e-vega f^nda nagrajeni vsi, ki so se v zadmivh pet;h let:h (Kflikovali v delu za ljudsko pmsveto. Iprava kraljevega fonda je dognala, da so si pridobili velike za-shi^e 7« prosveto med ljudstvom ruii osebe in ustanove, ki niso bile nagrajene s temi nagradami. Zato je smatrala za sv> jo dolžnost, da nrhovo delo pohvali in jim izrabi že'Jo. da bi nadaljevali svoje de!c se z večjrni silami za napredek našega naroda V dravski banovini so pohval:eni za svoic uspešno delo: Karel Novak, žr>-pcci v občini Motniku v kamniškem sr^m. Nabavljena in prodajalna zadruga v Naklem pr: Kranju, Ljudmila Poljanec, upr ko jena učiteljica v Kranju. Ivan Zdravi??, posestnik v Kočah pri Kočevju, I. Dolinar. učitelj v Velikem dolu. AndTej Hočevar rz Struge v novomeškem srezu, Fran Ž'her, župan v Zamošanih pri Ptuju, Fran Hočevar, župan v Strugi, Fran Rasel, župan v Rogoznici pri Ptuju. Soko'.sko društvo v Trbovljah, Josip Kokolj, župan v Doleh, Štefan Bajt, občineki tajnik v Cerovem pri Čabru. Dominik Bric. šolski upravitelj na Dobrovi pri Ljubljani, Franc Zamen rz Vodic pri Kamniku, Janez Bajec. šolski upravitelj v Doleh pri Litiji. Franjo Canj-ko, vinogradnik v SI o v en j gradcu. Robert Kenda. profesor v Ljubljani. Josip Budja, župan v Moravcib pri Ljutomeru. Sokol I. v Ljuljani na Taboru. Srorko Viktor, učitelj v Središču ob Dravi. K. Zupančič, učiteljica v Križah pri Tržiču, kraj. šol. odbor na Laverci pri Ljueblj.. M. Cujnik. šol. upravitelj v Logatcu, Janko Pristan, učitelj v Pilštajnu v šmarskem srezu, Martin Sušnik, nameščenec na Jesenicah. Anton Ko-vačič. župan v Središču, podružnica Sa djarskega in vinarskega društva v Srna rinem pri Velenju. Avgust Suligoj, učitelj v Trbovljah, dr. Viktor Lorber v Hrastniku, ZJCD. Ljubljane, Terezija Schwarz v Krčevini pri Mariboru, Josip Honigmann, župan v Dolenji vasi, Josip Mravljak, župan v Zenici, Josip Fridolin v Šmartnem ob Paki, Ljudevit Sagadin v Ptuju, Ljudmil Sardoč. šolski upravitelj v §t. Dju, Josip Suetič, uradnik v Kranju. Kongres slovanske kmetske mladine Beograd, 19. Julije. V mesecu avgustu priredijo v Bratislavi vseslovenski kongres kmečke mJskMse. Nesreča ttaff|anskega letala Rim. 19. julij*. Na letal »en t Grotagliu je vojaško letalo padlo na tla. Pilot m fo- Zadnje dejanje ljubavne tragedije Cestar Jože Sotler, ki je ustrelil svojo prijateljico, je bil obsojen na 1 leto zapora Ljubljana, 19. julija. Banovinski cestar Josip Sotler z Brezovega pri Polsuitku je star šele 39 let in že drugič v lovec. S prvo ženo je .Imel 4 otroke, % drago pa le enega, ki prav lepo skrW zanje. Vdovec Jože se je zaljubil v lepo, komaj 19 let staro Rozalijo Šinkovec. Nekaj časa se ga >e branila, obema so pa branila tuda starši ter bratje in sestre, češ, da je prestar za njo in da ima že toliiko otrok. Tudi sama je pripovedovala, de g« ne mara. Njegova ljubezen je bila pa tako strastna, da je sklenii nimreti, Če dekleta ne dobi. Ze lani sta se spoznala to sta bila kmalu todi intimna. Kot rečemo, sta se boteda poročati, pa se nista mogia, ker so Jlima branUL že prve dni meseoa aprila letošnj© pomladi Je sklenil ustreliti se. Povedal je tudi njej, pa mxi je branil«, in rekla: Prej mene. potem pa šele sebe. 9. majnika sta se našla v gozdu za njeno domačijo. Sosed Leopold Zavrl, kd je bil v bližini, je zaslišal govorico in šed pogledat, kaj je. Oba sta jokala in med i Men jem je mož čul njene prošnje, naj ustreJi prej njo. nato pa sebe. Sosed j«e hitel k ndend materi, ki je takoj pohitela v gozd, ju tolažila in ■padla pred hčerko na kolena ter jo rotila, naj gre domov. Ro-zalija je mater odbila, češ, da je smrt gotova, pa naj gre domov ali pe kamor hoče. Nato sta šla z Jože tom v gostilno, v Ga-broviko. Z gostilničar jem in njegovo mlado ženo so pili. potem ,pa šli skupej spet v isto sobo. Drugi dan sta Rozailja tn gostilničar jeva žena Karolma sprva zaklenit puško, ki jo je imel Jože s seboj, v omaro, a kasneje jo je Rozailja na njegov poziv prinesla zopet v spalnico. Okrog pod 10. je čula gospodinja strel. Ko je prdtekla v sobo, je ležala Rozailja že mrtva s prestreljeni mi prsi, on je pa Imel prestreljeno levo ramo ter ležal poleg svoje ljubice v nezavesti. Njo so pokopala, njega pa odjpeftaAi v novomeško bolnico, nato pa v ljubljansko ječo. Tako pravi obtožnica in poroča, da Je bila pokojna Rozailja zadeta v trebuh. Imela je popolnoma raztrgana jetra *n ledvice ter tudi pretrgano levo abdomdnaino aorto, da je bil« takoj mrtva zarad: ifflkr-vavitve. Obtožnica sama pa tudi že trda, da Je šlo dekle z obdolžencem sporazumno v smrt in zahteva kazen samo zaradi paragrafa 168. Z obvezano roko in ves potrt je stopil Sotler davi pred mali 6enat pod predsedstvom g. s. o. s. dr. Kobeta in prisednikov gg. dr. Petelina in dr. štruklje. Mirno se je ozrl na puško pred seboj in uda no čakal vprrašanj. Ne vprašanje, če priznava dejanje, je trpko odgovoril: Res. Nato se pa rz njegovega tihega pripovedovanja razumljivo čuje le besedica »ljubezen«. Z vso obzirnostjo sili predsednik odgovore rz obtoženca, ki pripoveduje, kako je pokleknila predenj in ga prosila, naj jo ustreli. Branfl se je, pa mu je dajala korajžo, Ješ, če bi imel ti moje srce, gotovo bi to naredil. Tudi zKrtraj ga je zopet kleče prosila, naj jo ubije. Gostilničar Višnikar Anton pripoveduje, da sta 9. maja ob 22. zvečer prišla v gostilno in da je Sotler zahteval cigarete. V začetku mu ni hotel postreči, potem je pa naročil Sotler še dva litra vina in so sedli skupaj k mizi. Cestar Jože je med razgovorom mirno zahteval pisemski papir, ki ga pa gostilničar ni itnel in je zato iz svoje beležnice odtrgal list ter mu ga dal. Ker je bale ura že pozna, ga je Sotler prosil za prenočišče. Po premisleku jima je dovolil, če hočeta spati v spalnici, kjer spita on in njegova žena- Šli so takoj gori, kamor je Rozalija prinesla tudi ostanek vina. Ko so zjutraj vstali, je Sotler zahteval malo kuhanega vina in Rozalija je sama skuhala spodaj v kuhinji dva litra. Ves čas so pili vsi štirje sforpaj. Sotler je pri pijači svoii ljubici rekel: Rozalka, pojdi domov, e ko ni odgovorila, je vprašal gostilničarja: če sama ne gre, ali greš ti z njo? na kar je gostilničar pritrdil, a navzlic temu ni šla. Ker je bila ura že okrog 8, je gostilničar odšel na njivo sadit ko-ruafo. kjer je ob pol 10 slišal iz svoje h*že strel. Kar se puške tiče. pripoveduje priča, da se mu ni zdelo nič nenavadnega, ko jo je prinesel s seboj, ker ga je večkrat videl hoditi na lov. Zvečer je gostilničar zaradi otrok skril puško pod stopnice, kjer jo pa zjutraj ni več našel. Gostflničarjeva žena Karolma. kd je predsednik prečite! njeno pričevanje, je izpovedala približno enako. Zaljubljenca nista bila vrnjena, niti razburjena, pač ji je pa Rozalka rekle, naj miško ^skrije in Sotler ju o tem ničesar ne pove. Nato sta go-•podfnj* kt Rnnfci, Id ni kazala nikakega strahu, zaklenili puško v omaro ter odšli spat. Ko so zjutraj popili kuhano vino, sta zalj-ubljerjrca pila še kavo in čaj. Priča ie zopet videla puško v spalnici, a ne ve, kdo jo je prinesel v sobo. Pm ranjenem So t le r-ju so našli v listnici na listkih, ki mu jih je dal gostilničar, dve poslovilni pismi, ki ju je pisala Rozalija in naznanila svoji materi, da gre prostovoljno v »mrt. Tudi Rozalkina mati ni prešla k raspra vi. Mala poeestnica je ter ima hJ&co in majhen vinograd ter poleg Rozatfke še dva sdna. Ko je bUa zaslišana, Je mati povedala, da je po Zavnlovem Obvestim tekla v gozd prosit hčerko, naj gre domov. Za materjo je pritekal tada sin Lojze, ki je zagrabili sestro oa roko, a SotAer je to gotno naperil puško nanj in zaJdlcal: Nazaj! Fant se >e prestražfl in zbežal ter hrted 'k orožnikom, a si je pred vratmrf premislil in se vrnil domov. Ko se je mati vrgla pred hčerko na kolena, ji je hčerka zagotavljala, da je smrt gotova, če ne takoj, pa gotovo zvečer. Ko je preplašena mati .izrazila strah, da Sotler ne ustreli RozaBke, je on odločno zavrnĐ: >Tiistega pa ne bom naredffl< ter puško dvakrat sprožal v gozd, da sta MU obe cevi prazni. Defcte je mirno šlo * materjo proti domu, tornadu je pa zaostala in zopet izginila v gozdu. Mati jo je šla z Lojzetom zopet .Iskat, pa Je ni več na&la. Mati mdalL da RozaMJa ni Sla prostovoljno v smrt, češ, da Sotlerja ni marala Sama jI [}e pravila, da jj preti tn da se ga boja. Razen tega pa Rozalka ni nikdar kazala kake rjtrbez-ni do Sotlerja In nfledar nn črhnlla besedice o možitvi Kar se pie»ma tiče, ni apos-nala njene pisave, ker nI imela očal, pa«" je pa spoznal potese svoje sestre bnst Lojze. Iz pročitane fejave soseda Leopolda Zavrla posnemamo, da je jasno čud, ko je Sotler Rozaliki rekel, da se ustrei;. Ravno-tako pa tudi njeno zahtevo, naj on ubije prej njo. Točno je pa tudi slišal, ko se je Sotler branil, češ: >Tega ne morem ato-risti, raje umrjem.< Med prizorom sta oba zaljubljenca [tekala. Z vso gotovostjo pa Zavrl tudi trdi, da Je poslovilna pisma pisala Rozalka, ker je tudi nJemu ki njegovi žem večkrat pisala, ko je dohfl na Jesenicah. Neko drugo dekle, prijateljica iRozaike, je pripovedovala, kako je nekoč ko sta prali, stal ob potoku za gabrom Sotler • puško na rami, pa se ga Rozalka ni bala. Tudi druga žena je izpovedala, da Rozalka nd nikdar tožila da bi se ga bala, da je bila Rozalka korajžno dekle. Po kratkem govoru viš. drž. pravdnd-ka g. dr. Ogoreutza m po govoru zagovornika dr. Kreka, ki pripisuje nesrečo strasti tn alkohom, Je senat proglasil razsodbo, da je Sotler zaradi prestopka dbeo-jen na eno leto navadnega zapora, v katerega je vštet tudi preiskovalni zapor. Trgovinska pogodba Madžarske in Italije BiKJl-mpeeta, 19. jnlija MadŽarsko-ttaM-janaka trgovinska pogodba bo 21. t. m. stopila v veljervo. Bistvena točtoa pogodbe je uvoz v Itailjjo. Madžarska bo v emiam te pogodbe mogla izvoziti v ItaHjo 60.000 glav živine proti carini 350 lir na komad. Kljub tej razmeroma visoki carini pričakujejo Madžari precejšen uspeh, ker so veter mar-sk.1 predpisi za Madžarsko v Italiji ugodnL Druga važna točka pogodbe je, da bo mogla Madžarska dobavljati v tev 161 Vprašanje tujskega prometa v Kranj« Tnjftkoprotneta* društvo marljivo d«ltt|« — Ka] Rmja še man)ka Ktšnj, 18. juliji. Kranjsko meato s čudovito lepo okolico je kot ustvarjeno za letoriace. Vel prirodna pogoji govore aa to. Pa tudi sfcer j« že ustvarjenih mnogo pogojev aa uspešen razvoj tujskega prometa v našem mestu. Zgrajena sta biLa dva izredno lepa hotela »Stara pošta« in »Jelen«, ki sta pravi ponoe Kranja. Pravo propagando in inricijativo pa je zanesel med nas prihod sedanjega sreskega načelnika g. dr. Franca Ogrina-Bil je že preje duša vsega dela za tujski promet v Kammku, ki je dosegel pod njegovim vodstvom lepe uspehe. Ko je bilo tudi v Kranju ustanovljeno Tujsko-pro-metno društvo, je rudi pri nas pokazal v tem pogledu svojo delavnost in zmožnost. Sestavil je besedilo za propagandno brošuro o Kranju, ki je bila raajposlana na vse strani na*e države. Izredno sposobnost m strokovno znanje je dokazal tudi društveni tajirk g. Zmago Kožman. Tujsko-prometno društvo je doseglo že precej. Napravilo je nad 2ll napisnih tablic: dosti uspehov ima pri tem. da si jc mestna občina, ki tudi sicer druvtvo denarno podpira, nabavila škropilni avtomobil. Zalivala gre zla-sti županu g. Cirilu Pircu. Res je. da Kranju še mnogo manjka, da bi postal idealno letovišče. Velik« ovira je v prvi vrsti nerazumevanje meščanov za izredni pomen tujskega prometa, ki bi v času. ko sta industrija in trgovina v krizi, donašal lepe denarce. Drugič pa nam manjka moderno kopališče, ki je srce vsakega letovišča. 2e letat ji nameravala mestna občina zgraditi kopa HM e mati hu-janakim mostom, ki bi bilo prav« kras mesta, a bi tuda stalo skoraj milijon Din. C© pridejo boljši časi, dobimo morda drugo leto novo kopališče. Nikakor ne drži da Kranj kot kidiuatrtjsko mesto v tujsko-prometnem pogledu nima bodočnosti. Težišče industrije je ob Savi in popolnoma nič ne škoduje lepi okolici iti razvoju gornjega dela mesta, O vseh teh vprašanjih se je obširno razpravljalo na rednem občnem zboru Tujsko-prometnega društva, ki se je vršil pretekli petek v Narodnem domu. Ker je dosedanji predsednik društva posestnik g. Franc Gorjanc preveč zaposlen s svojimi stvarnvi, je bil na njeffovo mesto soglasno in z odobravanjem izvoljen sreski načelnik g. dr. Ogrin, ki je bil tudi predsednik kamniškega Tujsko - prometnega društva. Sicer se pa odbor ni dosti apremeniL Odboru želimo, da bi v bodoče dosegel mnogo uspehov in premagal vse težave. Težko jc ustvariti lepo in primerno letovišče Mnogo žrtev je bilo in še bo potrebnih. V odboru so sami res požrtvovalni možje, ki imajo smisel za napredek našega mesta. Dolžnost vsakega meščana je. da po svojih močeh podpre delovanje Tujsko-prometnega društva. Potem bomo lahko ustvarili vse potrebne pogoje za letovišče. Samo na ta način bodo tujci zadovoljni odhajali od nas: zadovoljnost tujcev- pa je najboljša rek'ama za vsako letovišče Ljubljančani so prišli na račun Kako k- bito včeraj med požarom in po njem na pogorišču T /in hlin-n.s» 1 £ Tiili.ij*. 1p rolo. k-o n.i vptpuniniB I n turi! I/jubljana, 19. julija Nebo je bilo včeraj Ljubljančanom iz-reduo naklonjeno; usmililo se jih je baš ko so biLi najbolj potreb n.; njegove milosti. N- \*aj dn.1 bo ljudem aopet plula kri živahne j a in ;;m ne bo treba umirati zaradi dolgega č-asa aLi iskati senzacij, kakršna je. če se maček sprehaja po strehi aLi pod-§7ina v Ljubljanici. Včeraj j*1 eovorilo vse mesto samo o požaru, ki je tako — prijetno, seveda — presenetil meščane. Niiso pa le govorili o n:HUi. raak I je moral tudi dobro ogledati p aonšce Zato so lju ije romali ves dan ■v Lafete* mauno* drevored kot samo ob ve-lest'!uiu. (>i> -ču so se zbirale ves dan več«;«' množiee ljudi kot ob velesejmu na tem v«-senčnem prostoru. Ce bi imela Aesreena li gt>enaka razstava toliko ob-iskovalcev m*'d \>j!i'sejmom, kolikor si jih Je ogl^ialo včeraj njen za.loete.ii konec, bi lahko a vstopnino zero d ili za njo okajavamo razstavno palačo. Nikomur tudi ni prjšlo na misel, da b". organiziral pobiranje vstopa ne. Ne^lvomno bi se je nabralo vsaj toliko, da bi bila popravljena škoda za pogoreli paviljon, ki je bil zavarovan za 200 tisoč Din. »koda bo krita z zavarovalnino. Komis'ja bo ocenila škodo jutri. Za požar se pa ni&o zanimali le meščani, okoličani in prebiv alej s periferije niso nič manj radovedni. Ogenj je pa bil tud,', tako silovit, da so mnogi mislili, da gore vsi paviljonu in eo to žalostno vest naglo llrfift, kolikor se je dalo. In ni čuda, saf so padali ogorki lepenke celo v Zeleni 5ami. torej, približno 2 km daleč. Mnogi »o smatral; požar za pravo požarno katastrofo, zlasti oni, ki so mislili, da gord K<»!*zej, češ. da se je užgal bencin. Govorili so o ne Me ti h žrtvah in nekateri, ki »o bMi med prvimi ob požaru, so trdili, da sta zgorela v paviljonu dva delavca. V paviljonu pa k sreči ni bnlo nikogar; delavca sta sicer nameravala iti včeraj delat v paviljon, toda smrt v ognju jima ni bla namenjena Žrtve bi pa bile neiaozitrae, če bi stražarki ne odganjali ljudi, ki so hoteli tudi otipati ogenj, ker niso mogli verjeti lastnim očem. da so mogoče takšne senzaci- je celo, ko na veleseCma, In tudi, ko je ogenj že povsem ugasnil ter se ožgana bruna niso več niti kadila, so morali stražniki braniti ljudem dostop na pogorišče, kajti ljudje bi se založili z ogljem ali s čimerkoli, samo da bi se dalo odnesti — v drag spomin. Pogorišče mora ostati nedotaknjeno, kakršnega so pustili gasilci, dokler ne oceni komdsija škode. Razumljivo je, da n>l ostalo od razstave popolnoma nič in nihče bi ne mogel presoditi samo na pogled, kaj je bilo v paviljonu. Pač! Ostala je železna postelja, ki je biua del pohištva, menda v koji, kjer so prikazovali, kakšno ue sme biti higije-nitno stanovanje. Bruna, ki niso popolnoma zgorela, ne bodo več uporabna niti za kurivo, ker zoglenel les nerad gori. Da je bil ogenj res silovit in velika vročina, se pozna tud.; po tem. da so osmo-jeni v drevoredu mnogi kostanji, zlasti vrhovi. e ponesrečil spominski križ v slogu naših gorenjskih kriiev, okrog križa pa bo uredil malo gredico za rože. Križ bo postavil savez se pred zimo. Vse podrobnosti bo »delal up ra vn i odbo r. Z vzklikom »slava dr. Jesenku«, so zaključili njegovi sodelavci žalno sejo in se oddolžili spominu baš pred 10 leti izvoljenega, a sedaj tako tragično preminulega svojega prvega predsednika. Zastoj v vseh poklicih Ljubljana, 19. julija. Ta struna sicer salostno poje, toda kaj hočemo, ko pe je vse v zastoju, samo vzdihovanje bujno proč vita. Vendar ljudje radi delajo krivico nekaterim, ki jih dolže. da si baserjo žepe z mastnimi zaslužki ter namigujejo d a vk ar jem, češ, tega primite, ta se red.; kot miš v moki! Na najbolj frek ven ta ranem cestnem križišču je otvoril obrat, vsem na očeh, češ. čiste račun« imam. vsi lahko vidite, koliko zaslutim. Tesno ob električni nrx na Ajdovščina si je postavil aiateik stol hi podnožnik, na katerem bi naj cenjeno občinstvo 4zvollk> pogosto nuditi noge, odnosno, oevđje spretnim rokam. — Slišal sem. da ee wk> bogatite. Ta poktie mora bvti zelo dober, ker vas je vodno več. Včasih Jih je Mk) samo nekaj pred kolodvorom, »daj Je pa že skoraj na vsakem trgu krtača Poškili] je po mojih blatnih čevljih ter zaničljrivo pdjnn.il. Molčal je ter čakal, da ■položim nogo na >žrtvenike. — Slat> »aslužek, kajne? sem nadalje-vad sočutno in postopal spretno, da bi skril blatne Čevlje. — Včasih se je že zaslužilo, jas sem se pa letos lotil tega posla Po ves dan prodajam dolgčas, pa ee nihče nrti ne spod-tatkne ob krtače. Pred osmkni leti sem pomagal ob nedeljah znan en pred kolodvorom. Tn veabe, koti ko sem zasln*H? 240 Din dopoMne? Za pijačo te jed so dali drugi: eden je kupil dva Wrra zelenega, pa smo ga srkaM ves dan, da so krtače kar same plesale. Js vsdihail globoko aH! — In rente, koliko sta MnlužU Tčtrtjt Trem M oCietn «ev*to. Po I do I Din r*- ftunam. 6o fne vpraša, koliko mi te dolžan, pravim, da dva ali trt dinarje, aH koHkof pač hoda dati. Nekateri nlao na—and, po 4, 5 Din dajo, toda kad pomaga, ko pa potem al VOd nikogar tktetu. Danes sem SS-sluzil ll Din. Včasih al OHi sa fraJMaj. Odprl te dozo ter md ponudil >Aavo<. Nezaupljivo me je JOfladal, ko sem Odkloni J, češ, Oa ne kadim Boveda, n« ade se mu dovolj dobre! al Je mislil. — Povejte mi. kdaj bo aa nas boljšat Kdaj bodo ljudje sopet hodil; >abiksanio poSfcm ženi na počitnice ki če bom delal vesel obra2, jo dobim tale« zopet na vrat. Dekter |e Cankar in sejmarji v templju ■ žival, bo ga preganjali, zdaj si gA pa vii laste Ljubljana, 19. julija. Hiatorioni matertjalizetn amaguje; naj-lepil dokaz j# vendar, če so njegov«! največji SOvraJnllri — v prafcal pristaši golega materijal kama. Ko je Uvel naš največji Janez, Jdm je bil največja »podtika, največji grešnik, garjeva ovca, najgrši mat eri j al iet, neštetokrat so mu obesili mlinski kamen na vrat, ga obsodiii v najgloblji pekel, prekletstvo je deževalo nanj — sploh je biLa največja nesreča za veren eiovenaki rod, da se mu je rodil takšen sin. Zdaj se ga pa ne boje več; njegov bič, ki je klestil po njihovem svetohlinsitvu, so z istim svetohlinstvom vaeli v zaikutp, ga spravili takorekoč v ala-to skrinjico ter ga razstavili v nakup na knjižnem trgu, čes, to je tista slavna šiba, ki na« je tepla, ki se ponaša z njo ves rod, to je naše največje narodno bogastvo, za-kUd, ki vam ga nudi rop s pij et eto in naj-vecjAm sooštovanjem do Janeza, ki nI bil sicer tako silab človek in, če se vzame, saj j© bil tudi katoličan! Da, katoličan! Veren katoličan! Heureka! Odkritje, ki mora zakriti aolnce nad Sentflorijansko dolino! Farsa, ki je celo prekosili« Cankarjevo pero. Historični materi j alteem zmaguje . . . Na ta način je upravičeno vse; upravičen je sejem v templju, če že ne more več nihče tajiti, da je bil Cankar pisatelj, čigar slava je prodrla v širni svet, ga je treba pač priznati, a priznati samo zaradi tega, ker so njegova dela prežeta z religi-joano miselnostjo, »neutajljivo je, da se pesnikova misel giblje v religijoznem svetu«. Dokazano je torej, da je Cankar »njihov«. Po njegovi smrti si ga laste vsi. In da si ga lahko laste nekateri, je dovolj napisati uvodnik njegovim zbranim spisom, v katerem se na vse mogoče načine dokazuje, da je Cankar bližji duhovnemu ter religij ozn emu svetu kot naziranjem, sJcnečim na novi teoriji ekonomije. Ni čuda. če s4 evangelij tolmačijo na različne načine, in da se lahko rudi Cankarjeve besede obrnejo po mili volji, res je Cankar zapisal v »'Tojetah«, da ga »vznemirja to strašno duševno uboštvo, ki je razlito kot umazano morje po vsi naši mili domovini. Ne govorim o ljudeh, ki imajo slamo v gJavi; teh smo se sčasoma pfrvadili m nekaterim izmed njih polagamo celo lovorove vence na čelo. A prt nas ni nikjer ne duše ne srca.« Da. o Ijo*-deh, ki imajo slamo v glavi, Cankar sploh ni govoril, kdo bi se bodel z bikom! — a bolelo ga je, da ni bilo v naši mili domovini nikjer srčne kulture, »duše in srca«, da ni bilo nikogar, ki bi znal čutiti s trpečimi, pogrešal je pri njih to, kar adaj imenujemo socijalni čut. Zato se res »bavi z naSifn duševnim ub oš tvom, ki ga teorija o vsemogočni in vseurejajoči mehaniki gospodarskih zakonov ne more rešiti.« K temu mimo grede pripominjamo, da »teo-more resiti.« K temu o um 1 wyhijimlh wyrn riJA o mehaniki gospodarskih zakonov« ne reftuje mišljenih problemov neposredno, pač pa posredno. Če nekaterih res ne more rešiti, je brez pomena za človeško družbo, Iz policijske kronike LJubljana, 19. julfla. Tapetalk Saje Ivan rz Ofiaic je bti snoči v gostilni* Jaten na Viču, medtem pa mu j« nekdo odpeJjal žensko koto, katero je imel prislonjeno na zid pred gostilno. — Mestni višji računski svetnik v p. Speal Avgust je policij prijavil, da mu je iz čolna, ki ga je imel privezanega ob bregu Ljubljanice v Nižini prulsficega mostu, izginila plahta Iz zelene šotorovine m belo-rdeča preproga v skupni vrednost? 700 Dgn. — žena davčnega kontrolorja, Pisvk EHeabeta, stanunoča na B1eiweisovl cesti §1 7, ie na policiji izpovedala, da je bila njeni 9 letni hčerki Majdi dne 13. t m, okoH 18. na kopališču Hirile iz omarice ukradena ztata da-rnska »vratna verižica z zilato svetfoiico kot obesfcom. Hčerka je pri odhodu iz kopališča pozabila verižico v omarici, katere oa ni zaklenila. V nek5 baraki na Kodelievem stanujoča delavka Ivana L. je kupila od delavca Franca 2., ki se sedaj nahaja v policijskem zaporu radii suma soudeležbe tatvrine pri krojaču Zupančiču, več kuhinjskega pribora In temno sivo ponošeno rižasto suknjo. Za vse skupaj je plačala malenkostno vsoto 24 Din. PoJiciia je vse stvari zaplemba, ker sumi, da izvirajo od kake tatvine. Zidarjeva žena Jager Frančiška iz Bizovika pere raznim strankam v mestu pe-ri.k). Včeraj dopoldne, ko Je 9a k neki stranki v Gledališki ulici po perilo. JI je nekdo » voza ukradel velik ovoj raznovrstnega perila, lastnino treh strank, v skuoni vrednosti 2040 Din. Pri gradnja nove carinarnice v Vahar-jevi ulici }e morala biti v noči od 17.—18. na defu več>a tatinska družba, ki je odnesla prav bogat plen. Kleparskemu mojstru Petru ŽiHniku je »manjkalo 6 do 7 bal stresne lepenke, prevlečene s smolo, njegovemu pornočriiku Josipu PoljanSku je izginil siv ponosen jopič, njegovemu vajencu BrezovsTcu Leopoldu pa nova modra delavna obleka. Okradeni so btfi rudi še raani dru*i delavci m zidarji. Pahlu Karlu mannka 1 par mod rib delavnih Hač. Ivanu Košuti ottsast re*en Jopič. Stanku Furna-zoriču par ponoleuiri čevljev. Križanu Alojziju na delavna modra bluza. Vse do-sedanl e rjotevedbe poKcMe so ostale brezuspešne. če Jih resi ali ne; rešuje pr. vse probleme, ki to življenjski, a neiivLjenjske prepušča katoliškim teoretikom. Od kod izvira tragika slaboumnega 2 -artinca, tega ti teoretiki seveda ne vedo in ne zavedajo se, da ta tragika ne pomeni nič v primeri s tragedijo, ki jo preživlja človeštvo, ker so Interesi posameznikov nad interesom skupnoeti; kreten Martinec. bi pa tudi ne bil nikomur problem, ko bi človeštvo moglo bolj skrbeti za telesno in duhovno zdravje ljudi, se pravi, če b« *e že uveljavila načela evgenika. Čemu bi slepomišili: Cankarja je vendar najbolj bolelo to, da ljudi zasnžnjujejo lastna nespa-met: Cankar nI vfedel v socijamem vprašanju samo razrednega boja. temveč se je zavedal, da je razredna borba obenem borba za splošno povzdigo človeštva, borba za resnico, borba proti svetohlinstvu, zoper duševno in duhovno uboštvo. Komur se pa zde drugi problemi važnejši, od tega najbolj žvljenjskega in da «ma tra njihovo rešitev za nujnejšo. r)ač stremi — zavedno aH nezavedno — da ostane človeštvo zasužnjeno čim delj z lastno nespametjo. In čemu je treba tako učenih razprav, ko je namen kljub temu očiten; tendenca je jasna, upravičiti hočejo to. kar bi Cankar imenoval farizejstvo. Ali ne gre za kupčijo? Pod zvezdico je vendar debelo tiskano opozorilo na »Zbrane spise Ivana Cankarja.* Toda kupčija je končno le kupčija, svobodna je, treba je samo izpolniti zakonske predpise in nihče ji ne sme škodovati. Moramo celo primati, da je takšna kupčija kulturno delo. Zato naglašamo le, da je tendenca, če s-luži dobri stvari ter sloni na altruistični osnovi, prav tako potrebna kot sam alrruiizem. Nikakor se pa ne more etično utemeljiti, da vsak namen posvečuje sredstva. S knjigo smeš kurpčevati, če pa kupčuješ s prepričanjem in svetovnim nazorom človeka, ki je vse življenje trpel zaradi tega prepričanja, ki so mu Sčžigali knjige, ga poniževali, preganjali — to mora boleti visokega, ki ga ni še popomoma okužilo duševno uboštvo naše mile domovine. Ce je bil Cankar spi ritual isti on i idealist, tO nikogar ne upraAičuje, da bi ta idealizem izrabil, najmanje pa, da bi ga izrabil v materij alistične namene, se pravi, ▼ egoistične. Tega pač človek ne more razumeti, če ni že popolnoma obupal nad ljudmi, da se nekaterim ne zdi preveč celo preobleči Cankarja po njegovi smrti v kuto; in če je še vsaj nekoliko naiven, no bo mogel razumeti, zakaj si zdaj vsi laste Cankarja, doem g»a ni poznal, dokler je živel, nihče razen ponižanih in raocžaljenih. Nedvomno je Cankar pisal zaradi boljše bodočnosti svojega ubogega rodu ra človešva, to je pač višja imperativ pravega ustvarjalca., ne pa zato, da bi po njegovi smrti kdo dokazoval, da je bil spl-rituaJisrtični idealist in ne marksist. Njegovo delo samo pa najostreje obsoja sejem m sejmarje v templju. {Beleattttcci KOLEDAR Dane$: Torek, 19. julija katoličani: Vincencij Pav., Avrelija, Radoš. DANAŠNJE PRIRZDtfTVE Kino Matica: Deviški Jakob. Kino Ideal: Luka greha. DEŽURNE LEKARNE Danes: Dr. Piocoli, Dunajska cesta 6 ki BakarčiČ, Sv. Jakoba trg 9. Zanimivosti razstave v Chicagu Na svetovni razstavi v Chicagu, ki smo o pripravah za njo že opetovano poročali, bo med drugim tudi palača socialnih ved, v nji pa kot posebnost vzorna kaznilnica. Kdor bo videl to kaznilnico, bo moral zavidati kaznjencem, ki pridejo v njo. Poleg kaznilnice bo na razstavi tudi vzorna policijska stražnica, opremljena z vsemi pridobitvami moderne tehnike. Vsakega posetnika bodo daktiloskopirali in ga potem za po-skušnjo po odtisih prstov iskali po razstavi. Zločincem, ki pridejo na to stražnico, ne bo kazalo drugega, nego poboljšati se, ker jih bo roka pravice takoj zagrabila, čim bodo še kaj zakrivili. Vzorna policijska stražnica na razstavi bo posebnost svoje vrste in bo vzbujala splošno zanimanje. Za policijsko mizo bo sedel policijski nadzornik. Razburjeni ženski glas mu sporoči, da je bilo v stanovanje vlomljeno. Posetniki razstave bodo vse videli in slišali. Policijski nadzornik takoj požene komunikacijski sistem, v naslednjem hir>u bodo opozorjene vse policijske stražnice in policisti na motociklih v okolici stanovanja, kamor je bilo vlomljeno. Za mizo policijskega nadzornika bo visel velik načrt Chicaga s pestrimi žarnicami, čim bo ta ali ona stražnica zvedela za vlom in poslala v dotično hišo policiste na motociklih, bo signalizirala nazaj in žarnice na načrtu se priŽgo. Če bi vlomilec bežal, zažare žarnice tam, kamor je krenil. To so signali policilskih rtatrulj. Nadzornik za glavno mizo opozarja potem poedine policijske stražnice, sprejema poročila in je točno obveščen, kdaj in kje je bil vlomilec prijet. Dnevne vesti — Razpisana duhovniška služb«. Kraljevska banska uprava razpisuje v bointei za duševne bolezni na Studencu pri Ljubljani mesto honorarnega duhovnika, ki ho vršil vso dušno-pastirsko shižbo v zavodu. Poleg mesečnega honorarja Din 1500 ,ma honorarni duhovnik pravico do stanovanja in hrane v zavodu proti plačilu 20 odstotkov honorarja. Prošnje za to mesto, 2* k«tero ne morejo priti v poštev duhovniki drž. vpokojenci po določilu § 57. fin. zakon* za leto 1932-33. je vložiti s potrebn mi prilogami do 31. t. tn. pri kraljevski banski upravi dravske banovine v Ljubljani. — Razpisane službe •tražnikov-priprav-nikov. Pri predstojnistvu mestne policije v Mariboru se razpisuje več mest straont-kov-pripravnikov v zvaniski skupini. Kandidati, ki izpolnjujejo pogoje § 10 zakona o drž. polic, izvršilnih uslužbencih, naj vlože pravilno opremljene, kolkovane in svojeročno pisane prošnje do 16. avguita pri predstojnistvu mestne policije v Mariboru. — Daj-dam kamniškim gasilcem ob 50letnici. V nedeljo, ob gasilnih slavno^tih v Kamniku, je izročil g. Julij Zupan, solastnik ljubljanskega Daj-dama po zastopniku Din 1000.— k nabavnim stroškom nove motorne brizgalne. G. Zupan je darilo motiviral z geslom svojega podjetja Daj-Dam, torej: dajmo gasilcem sredstev za dosego njih vzvišenih ciljev — oni pa nam bodo dali svojo pomoč, ko bo rdeč petelin plesa! po strehah naših domov. Lepa :jesta prijatelja gasilcev in kamniškega rojaka je nasla splošno priznanje. Da bi mu sledili še drugi! — Kriza v našem pomorskem prometu, Pamik »Kraljica Mariji«, ki je skoraj dva meseca počival, krene 24. t. m. zopet na pot. Vozil bo 250 Angležev, ki posetijo Split. Kotor in Krf. potem pa krenejo v Grčijo, a na povratku se ustavijo v Benetkah. Tudi v našem pomorskem prometu se čuti vedno hujša kriza. »Jugos'.ovenski Llovd« bo moral vzeti iz prometa še tri parr.ike. tako da jih bo počivalo letos samo v ohnočju te parohrodne družbe 12 — »Jugoslovenski film.« V hrvatskem Primorju se je mudil te dni filmski režiser Adalbert Viktor Blum Iz Berlina, ki se mudi v naši državi že več mesecev m je posnel okrog .^.000 m flma FPm se bo imenoval »Jugoslovenski film« in prikazoval bo najlepše kraje našeaa Jadrana, pa tudi naše narodne običaje, narodne noše in tako dalje. — Trboveljski pevski zbor na Suftaku. Mladinski pevski zbor iz Trbovelj, ki ;e dosegel na svojem nedavnem koncertu v Ljubljani tako velik uspeh priredi v soboto na terasi mestnega kopališča na Sušaku koncert. _ Radovljiško sokolsko okrožje bo -iclo svoj zletni dan v nedeljo 24. t. m. v Žirovnici. Ob 15. uri bo slavnostni sprevod, nato j-ivni telovadni nastop z vsemi oddelki, nakar se vrši velika narodna veselice. Prireditev se bo vršila tudi v primeru slabega vremena. Sodelovala bo popolna sokolska godba z Jesenic. Vabljeui vsi! Zdravo! — Prepoved zahajanja v kreme. Deželno sodišče v Ljubljani je prepovedalo Alojziju Bajcu. posestniku in podoK :ju v Cerknici, zahajanje v krčme za dobo dveh let. — Srebrni drobiž v prometu. Prvotno je bilo določeno, da pride srebrni drobiž to 10 in 20 Din. ki so ga nam izdelali Angleži, v promet šele čez dober mesec, finančno ministrstvo ga je pa kar takoj izročilo v promet. _ Dobave, Splošni oddelek direkene državnih železnic v Ljubljani sprejema .1o 22. t. m ponudbe glede dobave 70.000 pol konceptnega papirja. — Pogoji so na vpogled pri istem oddelku. _ Prodaja lesa. Direkcija šum v Ljubljani sprejema do 30. L m. ponudbe glede prodaje lesa. Ogla* in pogoji so na vpogled v pisarni zbornice TO I v Ljubljani. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo deloma oblačno in toplo vreme. Včeraj je bilo lepo samo v Skoplju. drugod pa oblačno in deževno. Najvišja temperatura je znašala v Beogradu in Skoplju 31, v Splitu 28, v Zagrebu 27. v Ljubijani 2o, v Mariboru 25 stopinj. Davi je kazal barometer v Ljubljani 702.4, temperatura je znašala 14 stopinj. — Samomor jugoslovenskega medicmca na Dunaju. V nedeljo zjutraj je skočil na Dunaju iz IV. nadstropja in obležal mrtev cnedicine-c Gjuro Veselinov. Na mizi so našli brzojavko od doma. da mu ne morejo poslati denarja in naj si ga izposodi pri gospodu, ki mu ga je že večkrat posodil. Ker so naš'i pri njem 250 šilingov, ni verjetno, da bi bil šel v smrt zaradi denarja. V nedeljo bi bil moral Veselinov odpotovati v domovino. Pri zadnjem izpitu je padel in najbrž ga e to pognalo v arnri — Božič je omagal. V soboto 9. t. m. ob 20. je začel v Zagrebu plesati 211etni Hercegovac Jakob Božič, ki je hotel nepretrgoma plesati 14 dni in 14 noči. pa je pre-plesal samo 201 uro in je omaga! tako z-črpan, da so ga morali prepeljati na kliniko, kjer so mu nudili prvo pomoč, potem so ga pa poslali domov Zdravniki pravijo, da ima Božič i/redno zdravo srce in pljuča, pa vendar prevelikega napor« ni zmagal. Usmilila se ga je neka dama. ki mu bo stregla, dokler si ne opomore. — Kmetje napadli avtobus. Blizu vasi Unčan: je na progi Dubica—Kostajnica — Bosanski Nov vozeči avtobus povozil vola, šofer je takoj ustavil in hotel povrniti kmetu škodo Ko mu je pa kmet povedal, koliko zahteva je šofer odgovoril, naj prijavi zadevo oblasti, da bodo strokovnjaki ocenib škodo Kmet pa s tem ni bil zadovoljen, poklical je na pomoč sosede ki so motikami, vilami m kamenjam. Navalili ae na avtobus, en kamen j« zadel šoferja v vrat, drugi pa nekega potnik*. Šofer je ovadil kmete orožnikom. — Dve nesreči. 31etm sinček kovača iz Senicice pri Medvodah Dekan Avguštin je padel z lestve in si zlomil desno roko. — Nastan Ivanka, 14letna hci kajzerice »x Gorice vasi pri Ribnici, je včeraj padla * odra in si zlomila desno nogo. Krvno, kožno In živčno bolni dosežejo z uporabo naravne »Frana Josefove« grencice urejeno prebavo. Specijalni zdravniki silnejra slovesa »pričujejo, da so z učinkom staro preizkušene »Frani Josefove« vođe zadovoljni v vsakem odru. »Fran z Jo&cfova« grenele* se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah._ —lj Na K od el je vem padajo barake in grade moderne hiše. Od nekdanjih 33 skromnih lesenih bajt jih stoji le še nehaj. Lmakniti so se morale s svojega mesta zaradi regulacije Ljubljanice, odkoder do-važajo nakopano kamenje in prst, da zasujejo jame zadaj za Klunovo ulico. Svet c-obiva čisto drugačno lice in bo dosti vreden, kadar bo izravnan in izplaniran. Nekateri barakarji so si postavili zasilno streho naprej v smeri proti Golovcu, ali rudi od ondod bodo morali romati. To so vam siromaki nad siromaki. Preganjajo jih mo-šcanski stražnik1' ali pa dobrunjski orožniki, pod katero občino pač spadajo. Le ie nekaj drv in tiho. skromno seliSče iz^ne brez sledu Svet bo parceliran v stavbišČa in razprodan. Zdaj mu je cena po 40 Din kvadratni meter. Ali na Kodeljeverfl se tudi pridno zida. Stratnik Tome ima svojo visokopritltčno hišo s podstrešnim stanovanjem že pokrito. V kratkem jo pricno fO-dal svojo hišo v Klunovi ulici in si gradi v bližini večjo en o nadstropno dcmiČijo. Zdaj je v delu visoko betonsko temeljno zidovie. Blizu njega bo imel svoj dom poštni nameščenec Gabrovšek. Napravljen je že opaž za betonski spodnji zid Stanovanja bodo v tleh. visokem pritličju in prvem nadstropju. Zidanje vodi 6tavbna družina EmOna. —lj Na kmečkem Sadnem trgu je bilo davi še precej lepih čresenj. ki jih znajo gospodinje zaradi pozne sezone tem bolj ceniti Zato je bila okrog kmetic gneča in se je moral vsak potruditi, če je hotel priti do sadja. B'ago. okrog katerega nastane gneča, pa gospodinje cenijo že zaradi fega. Cena je še precej zmerna. 3 do 5 Din kg. Pri branjevkoih se gospodinje zadnje čase najbolj zanimajo za marelice in breskve. Tega sadja je letos zelo mnogo, vendar se cena ne zdi dovolj povoljna. ObtoIČeno in nagrtito sadje je pa seveda precej cen siše in gospodinje ga rade kupujejo za marmelado. Zdrave marelice so po 10 do 14 Din. taksne, ki so že napol marmelada, pa po 3 do 8 Din. Ker včasih ni velike razlike med ceno gnilega in zdravega sadja, so kupovalke v zadregi, kakšno naj kupijo, zlasti, »ker je za marmelado vse dobro««. —lj Izprememba posesti. Ga. Ana Prime, gostilničarka na Zaloški cesti, ie prodala svojo hišo lesnemu trgovcu Trdaiu iz Ribnice, ki izvršuje zdaj v hiši gostilniški obrt. —lj Obnova hiš. Na Zaloški cesti je dobila pretekli teden Trdanova hiša obnovljeno zunanje lice. —lj Z naših cest «n ulic. Včeraj so zasipali l drobuejsim robatim gramozom kotanje u a ?ažlnHri cesti od šempeterske cerkve proti meo t m ustnici. Z droonm peskom so posuL zadnje dnu vete cestišče v ^aic-ndrovi ulici, v kateri je le maio vo-^ovne^a prometa. Onkraj stadiona gxa.de cesto, ki bo držala 00 ieiezniških hišah z Dunajske ceste na Vodovodno cesto. Celovško oesto pa tlakujejo z granitnimi kockami od železniškega prehoda naprej proti SiAki. Poopcšiio uaj t>i 6C tlakovanje Rsa-ljeve ceste, po kateri ss vrši močan vozovih promet. _lj Avtobusni izleti v naše najlepše kraje in na morje. Prvi avtobusni ulet v Logarsko dolino, kj ga je priredila v tie-deijo Zveza za tujski promet, je imel velik uspeh. Dva polna losedežna avtobusa sta izletnike, ki so bili vzlic slabemu vremenu in nepričakovanemu defektu blizu Kamnika, dobre volje, odpeljala ob 4.45 čez Gornji grad, kjer je bil sejutrk, v Logarsko dolino (obed; m nazaj čez Mozirie, kjer so rzletniki večerjali, v Ljubljano. Ta izlet se ponovi v nedeljo dne 24. L m. Cena, vožnje in prehrane Din 140.— za osebo. Zveza bo v bodoče prirejala vsako sredo poldnevu«, vsako nedeljo celodnevne »lete v naše najlepše kraje m vsako soboto tridnevne ulete na morje v Bakar. Jutri 30. t m. je rsiet na Ljubelj (^avtobus do Sv. Ane), v sredo 27. t. m. pa na Jezersko z odhodom ob 13 izpred kavarne »Evropa*. V nedeljo 24. t. m. bo ialet v Logarsko dolino, 31. t. m. v Kranjsko goro in na Vršič. Prvi i/let na morje bo v soboto 23. t. m. Odhod ob 4.45 Izpred kavarne »Evropa«, v Kočevju 7.15 aarutrk. prihod v Bakar okoli 11.45. nastanitev v hotelu Jadran. Popoldan prosto. V nedeljo dopoldan ogled mesta, popoldan prosto. V ponedeljek dopoldan prosto, odhod ob 16 iz Bakra, prihod v Ljubljano okoli 22. Cena izleta t. j. vožnja Ljubljana—Bakar in nazaj, zajutrk v Kočevju, prehrana tn prenočišče v Bakru, napitnine io postrežba Din 350.— za osebo Vozovnice se dobe pri »Putniku«. _lj Na Čevljarskem mostu so danes začeli postavljati viaoke srstiljnike iz umetnega kamna. Svetilniki bodo staii t 6em, valjoasti. popolnoma gladki, z giadklm obrobnim vencem pod .-mom. Ker so ti stebri zelo težki, jih postavljajo ter dvigajo s pomočjo diferencae§a fltripesvja, ki je obešeno na železnem dvigakiem vešam, na nekakšnem ročnem žerjavu. —1J Cbrfetofov učni zavod, najstarejša, najbolje obiskovana privatna lola, sa je preselil eerasno na Vodnikovo ce-*to 12 pri stari cerkvi v Spod. Sifti, kjer vpisuje en »olako leto 1932-1933 ves julij. Vpisnina 20 Din. šolnina nizka, revni po- — Od 1. aeptembra naprej bo vpisovanje v lastnih, moderno opremljenih prostorih na Domobranski ceMS 13. — Solako leto prione i. oktobra. Zavod pre*krbute •Mbe. 378-n —lj Dobrovoljci. V Četrtek, dne 21. t. m. ob 20. url se vfši v ho te hi Miklič ustanovni občni zbor naae zadruge zs »Naselje Do-bradia«. Nove prijave se ie sprejemajo. — Grančica »Franz-Jotef« je prava dobrota na pokvarjen želodec, kuhanje v črevesu, glavobol v Čelu. B ograji ki f« približno meter visoka, stebri so pa visoki s kapirH vred nad 4 m. sve-cesto zagradili in počakali avtobus drugo j tiljniki bodo torej nad 5 metrov visoki. jutro na povratku, oboroženi s sekirami. Stebri so po obliki podobni ograjnim stebri- naši čitatelji Ptički, mačke in Se kaj Veekrat se je ae pisalo v rubriki »Besedo imajo naši čitatelji* o ubogih ptičkih in požrešnih mačorjih, pa zopet o ubogih medkah itd. Rada imam ptice, pa tudi mt*cik ne sovražim, ker mi doslej še nikoli niso dale povoda za to. Pri nas doma smo imeli kanarčka, muco in kužka. pa 60 v^l trije živeli v vzglednem prijateljstvu. Kako }e z mačkami in ptički tam na Resljevi cesti, mi ni znano več kot iz časopisov, vendar sem pa prepričana, da ne more biti dosti drugače kot drugod. Naša maflka ni nikoli nobene ptiflke ugonobila iti to zato, ker je ne pustimo stradati. Le takrat, kadar hodemo, da nam polovi miši. ji dsmo manj jesti, obenem po jo seveda tudi zapremo v klet, drvarnico ali na podstrešje, kjer je baš nesrečna mišja zalega. Saj na vrtovih miAi in podgan še nisem nikoli videla. — Tako naj bi delali tudi lastniki mačk z Resljeve ceste. Če ie imaio mačke, bi morali tudi skrbeti, da bi ne stradate. Če je mačka s-ta. je prelena, da bi stikala za gnezdi in davila ptičke. Ce pa je žival lačna, ji pa seveda tega ne more nihče zameriti. Mislite, da bi človek ravnal drugače, kot sestradan« mačka, če bi bil ->rez jedi več dni? NtČ bi ne potnišljal, pa Se ni letali okoli njega še tako lepo pisani ptički in če bi še tako milo žvrgoleli. Ljubitelji pti« bi pa morali tudi bolj skrbno paziti in ae prepričati, da ni med razdiralen gnezd in ubijalci ptic morda tudi kak dvonožni mačor s fračo, knjti ie ta »modemi »port« sila razvit med naso nadebudno mladino. Obenem bi se pa drznila opozoriti hvalevredno ustanovo društva za varstvo živali še na nekaj drugega ker je razen r>t»c pevk in mačk še mnogo vrst prav Uko zaščite potrebnih živali. To 60 v prvi vrsti naše prekoristne domače živali — perjad kurjega plemena. Sedaj je doba piščancev in kriza, zato je kolro^ji- trg ob tržnih dneh vedno prenapokijen. Kmetice prinašajo na trg kokoši v cekarjth, vrečah m majhnih kurnikih. kjer je stisnjenih pO 10 do 20 ali še več piščancev. Seveda so neredki primeri, da se kak piščanec zaduši. Pred dnevi je imela neka kmetica na trgu v majhnem kurniku tri golobe, precej piščancev, dve velrki koikoši in še tolstega zajca. In potem naše gospodinje. Ker je pač splošna kriza, ki se je neše gospodinje zlasti na trgu pri nakupovanju zavedajo, so rudi pri kupovanju m'šcancov sila natančne. Uboge živali obračajo, jim štejejo in pulijo perje, tehtajo jih in premetavajo, kot da imajo v rokah repo ali kolerabo, ne pa živali. Ko se končno odločijo, zvežejo kupljenim pišČamcem noge ter jih z glavami navzdol prenašajo po trgu. Navadno srečajo še kako znanko in se razgovarjajo tako dobro uro ali še čez. Na uboge piščance pa se seveda kar nič ne spomnijo. Dobro bi bilo. če bi take gospe enkrat same poskusile, kakšni občutki so, 6e visiš z glavo navrdol! Ce kupijo *tvnl *« pečenko, je M tO ni treba trpinčiti, dokler ni zaklana. V mestih drugih driav je tako trpinčenje z zakonom pod k*»ijo prepovedano. Tudi pri nas baje obstoja sličen zakon, samo ne izvaja ga nihče. Društvo za varstvo živali bi si nadelo jaho hvaležno nalogo. Če M se v bodoče tudi za to nekoliko pobrigalo. Čitateljica. Se Tvrseva cesta Gospodu R. (ki si ne upa s polnim imenom na dan) odgovarjam na njegov članek v št. 160 »Slov. Naroda«, ki je zelo neutemeljen sledeče: ad 1. Preimenovanje Dunajske ceste v Tvrševo je sogla»no sklenil ljubljanski občinski svet na vlogo uprave ljubljanske sokolske župe (vloga je bila vložene meseca marca t. 1.), v kateri je ca 40 članov, samih do+goletnih in preizkušenih sokolskih borcev, ki delujejo že desetletja v envs.'u in po načelih Tvrševe sokolske ideje. V*i ti bratje so gotovo imen' tehten vzrok, da ae v spomin ustanovitelja sokolstva ir. Tvrša preimenuje ena najveejih in najlepših ulie v Ljubljani v njegovo. Mestni «»b-čnski svet rodi gotovo, preden se je odločil, katero ulico bo preTmenoval v Tvrševo. dobro in vsestransko premotrfl *o vprašanje ter sklenil v najlepši spomin m počastitev preimenovati staro Dunajsko cesto v Tvrsevo. Po izjavi uglednih občinskih svetnikov, e katerimi sem govoril glede preimenovanja Dunajske ceste, je oil predlog gradbenega odseka soglasno »prejet Dati Tvriu kako drugo stransko cesto ali ulico, je žalitev njegovega spomina a vsega slovanskega sokolstva, zlasti po tako sijajno uspelem IX vsesokotskem zlo-tu ▼ Pragi G. R.! Tvri kna svojo ulico v Pragi ie desetletja ter je ena največjih m najprometnejsih s krasnimi palačami 'n ♦^govinetni. Čudim se zelo, da potem kot Sokol nasprotujete preimenovanju Dunajske ceste v Tvrševo, ko je vse jugoslovansko in slovansko sokol6tvo z največjim veseljem in zadoščenjem pozdravilo ta sk1 ip. Primerjati Cankarja in dr. Oražna s Tyr-Šem ni primerno. Cankar ima zasluge na književnem polju, dr. Oražen v jugoslo-ven6kem sokolstvu, dočim ima Tynš zasluge za vfte slovansko sokolstvo. Njegove ideje te širijo danes po vsem svetu, celj Japonci, ki so se udeležili vsesokolsKega zl*ra v Pragi, bodo postavili svojo telovadno organizacijo na temelje Tvrševe ideje, da ne govorimo o Rumunih, Spancih io Bolgarih, ki bodo tudi v najkrajšem Ča.u. po izjavi staroste dr, Vateva reorganizirali junaško organizacijO pO Tvrlevem so!tol-skem sistemu. Torej Tyrš, mož svetovnega slovesa, naj dobi v spomin lOOletnice svojega rojstva kako zakotno ulico v Ljubljani r* ad 2. G. R. nočem niti najmanje učiti sokolske zavednosti, ki sem jo prinesel iz Prage, ker je sam Sokol ter pozna -sokolska načela in idejo. ad 3. Zame kot Sokola je Tyri» ideal, ki nam je dal svoje sokolstvo, njegova ideja je večna in bo tudi ostala. O Tyršu govori danes ves svet, kar je pokazal zlasti zadnji veesokolski zlet v Pragi, zato je popokiocna na mestu, da 6e njegov opomin v Ljubljani počasti s preimenovanjem največje in najlepše ulice v Tyrševo cesto. G. R.! Moj članek ni bil neokusen napad, samo gola konstatacija, da je Dunajska cesta, poudarjam ponovno, s tam &e strinja vse ljubljansko sokolstvo, edino prava cesta, s katero moramo počastiti spomin nesmrtnega dr. Tvrša. Kako so druga ju posloven« k a mesta počastila spomin Tyrše-vega rojstva, sem izvedel iz dnevnikov »Novosti« v Zagrebu, »Politika« v Beogradu, predvsem pa iz našega glasila So-kotekega Glasnika v Ljubljani. Vsi ti listi so prinesli članke, v katerih je bilo izrečeno, da so se najlepše in glavne uPce preimenovale v Tyrševe. G. R. rudi zame je polemika končana, eno pa je gotovo. Dunajska cesta bo Fyr-ševa, če je to komu prav ali ne. za nas Sokole bo sveta ter bomo ponosno korakali po njej z razvitimi prapori, imajoč pri tem v mislih domovino, v pesti moč, v srcu odločnost. J. Horvat. (S tem zaključujemo polemiko o Tyr-ševi cesti, ki bi je sploh ne bili načeli, da smo mogli kršiti načelo svobodne tribune. — Uredništvo.) Ali naj krademo in ubijamo ? Čudno, prečudno in tudi pregrešno vprašanje, kajne? Pa ga vendar slišiš vedno pogosteje iz ust zdravkh, mladih, poltenih, delavoljriih ljudi. Zapoje zvonec. Odpreš vrata — pred njimi stojrt čedno oblečen in olikan — ne berač, krivico bi mu 9toril, razgalil bi ga, če bi ga uvrstil med berače. Tudi sam se zaveda, še predobro se zaveda, da je proajačenje ponižujoče. Takoj ti pove, da nerad pritiska na kljuke, pa mora. ker ni drugega izhoda. Rad bi delal, pa ni dela. Ostal je na cesti brez zashižka in ker človek mora jesti, vsaj dokler živi, a krasti je poštenim ljudem prepovedano, hodi od hiše do hiše in prosi. Ali te pa nekam čudno pogleda, ko odpreš vrata in mu poveš, da ne moreš delati zase, za družino in Še za 50 brezposelnih, čudno te pogleda, zmaje z glavo tn zammra: »Ali naj krademo in ubijamo?« Ne. bog nas varuj hudega, kaj pa misliš, prijatelj v Kristu, krasti, posebno pa ubijata jo poštenim ljudem prepovedano! I kako živeti? Delal bi rad, pa je dražba tsfeo modro organizirana, da ne dobiš dela, krasti m ubijati pa ne smeš, a jesti moraš. Kaj ti torej preostane? Prositi. Da, prositn. to edino ti je Se dovoljeno, če si ostal na cesti ki si kalior sin človekov, ki nima kam položiti glave, čeprav imajo še ptice ovoja gnezda m lisice svoje brloge. Torej proseti. Zatreti v sobi ves ponos, pljuniti na človeSko dostojanstvo, postati iz polnovrednega človeka prosjak, ki ga gleda po strani vsak, kdor mu odpre in zaloputne vrata pred nosom Hoditi od hiše do hiše, pritiskati na kljuke ki poslušati osorne, ponižujoče odgovore ljudi, ki večina njih po pravici godrnja, češ, kako pa pridemo do tega, da bomo poleg že itak dovolj visokih javnih bremen nosili še podprranje brezposelni' ° Ir teh modernih prosrjakov je od dne do dne več. Tudi tu postaja konkurenca ostra. Enemu daš nekaj, daš drugemu m tretjemu, četrtemu, p .temu, desetemu m dvajsetemu v enem dnevu pa ie pri najboljši volji ne moreš ničesar dati, ker bi ostal sam brez kruha, če bi hotel nasititi vse. Toda procesija nima konca ne kraja. Vsak dan je večja, vsak dan poj o zvonci po hišah pogosteje, vsak dan ališaš večkrat -prašanje: »Ali naj krademo in ubijamo?« kn sam ne vas. nad kom ah nad čem bi boljj strmel — nad temi nedolžnimi žrtvami neprecenljive kurtuTe aH nad tem vprašanjem. hftllh f/ih kakor tudi istočasni odstratUUv a*°kusao bsrvanoga sobnega ^^^^^^^^^m obložka jo sledeč: Iztisnite malo v o ličino Chlorodont zobne pasto na suhoChlorodont 'obno ičetko (i. j. spssUelna sčstks s sob časti m •-uzom), drgnite SVojs sobe Od vssh strani, kakor mdi od zgoraj na vzdol. Pomočite šele nato ščotk v vodo, ter izplaknite si usta temeljito, grgraje s Chlorodont osmo vodo. Uspeh je presenetljiv! Neokusna barva sobnega obložka je izginila in ostane Vam v ustih prijatan svet občutek. Zahtevajte izrecno Chlorodont zobno pasto. Tuba Din. S.— in Din. It m Dobiva so povsod. Ali pa bi strmel nad družbo, ki hodi mirno svoja pota, zida palače, hodi na počitnice, prireja izlete tn piknike, veselice in .lese, bankete in pojedine, pa ne vidi aH noče videti, kako vedno več njenih članov pod težo borbe za golo življenje omaguje, kako padajo drug za drugim na prestrmi življenjski poti, kako se jez, ki zadržuje normalni tok življenja, vedno ttk gočneje in strahotaeje vzpenja kvišku. Premajhni in prešibki smo, da bi mogli sproti podirati ta jez, ker se širi preko mnogo narodov ki držav, toda na naših tleh bfl ga lahko vsaj malo zadržali, da bi ne rastel tako bohotno. Le malo dobre voljo bi bilo treba m pa v praksi bi morali priznavati načelo, da ima vsak pošten človek pravico do človeka dostojnega življenja. Mednarodna konferenca, ki bi pripomogla temu načelu do popolne veljave, bo bila najpotrebnejša in bi storila največje delo, kar jih pozna rgodovina. Spectator. 0 imenih ljubljanskih cest, ulic, trgov itd. Kot dolgoletni najočmiik in sotrudnik >Sk>vensk€tga Naroda«, vas tproeun, gospod urednik, za objavo nastopnih vrstic: Prejšnji mesec je sklenila ljubljanska mestna uprava, naj dobe nekatere ceste m uilioe v 14uib.ljand nova imena. Taki sklepi so dostikrat nujno potrebna, bod/Lsl ker jih zahteva mestni raavod. bodisi ker jin povzročajo oasoviu dogodki O tem, adi jo prei meno vanje Dirnacske ceste posrečeno ali ne, so mnenja raotična, kakor jo tudi okus vsakega posamezmiika različen. Ostale izipremembe Imen se mi zde primerne, saj bo izgrinlJo aopet nekoliko takih bres-pomembtith uu sedanjemu oasn nič več uetrezajočih jmem, kajkrfoio jo >&kofja nli-oa«. Pri sedi uprav« j« na&Lačal goapod poročevalec, da ne pomeni ta itzprememba more bita kakršnegakoli aironta proti Škofom. To je bilo skoraj odveč, če se pomd-sLi, da je imenovalo Jrjubljiansko mesto doslej svoje prometne ž*Ue ne le po škofiji, temveč še po škofih Baragi, DobrvM. Her-berstemu. Pogačarju, Ravniikarju, Slomšku m Wotfu, kakor tudi po se živečem nadškofu Jegliču. V mostu, da, celo v njegovi sredini, j*a se vidi še precej poimenovanj s pirav netpr«Imerno oznako, ki y\h bo treba prej ali slej ptredrugaol/tl. Taka so n. pr.: Cerkvena mlica. Osojna pot, Osojna steza, Pročna. ulica, Prdeojna uM-ca, Pr4voa, Sredina itd. Nadalje imo-ioo v mestu: Dvorni trg in Dvorni nasip, Poljansko cesto ta Poljanski nasip, &v. Petra nasip ta Sv. Petra cesto, torej po dvojna imenovanja po ena in isti stvari. Naposled naj še omendan, da hodimo in se vozimo >Ob I^ubljandcU. dasl redkokdO ve, da se Imenuje taikole nabrežje (podal>• se* PoJjnn&kega nasipa) ođ pnalnioe nekdanje prisilne dedavniice naprej ta da našo morda tako splošno označena vsa nota ob Ljubljanici. Mtettm, da bd se lahko, če no v doslednem času, pa vsej ob prfcUkd tn polagoma brea škode zamenjaj a spredaj navedena, tako rekoč >mrtva< imena % taoend ome-ndenik nasipov vred s pomembnejšimi nazivi. TJsojaan ae zategadelj tole svetovati: Na Gradu naj dobd aid Oeoftna pot ali Osojna atesa Ime po majorju Kerou, ki se je med svetovno vojno kot predstojnik grajskega umetniškega tabonieca aelo zanimal za naš grad in poarpeševal z ljubeznijo na njem naprave, od katerih imajo mnoge tračno vrednost. Morebitni predsodki'naj se pri tem ne upo&tevajo, ampak odloča naj samo načelo: aaaln&t prtena-nje! Sedanja Jeglričev* cesta se Je iej AJiacdjeva. Zakaj je prišel ba4 ta mož naenkrat ob vso veljavo, odnosno zakaj ni dobil druge tUace, mi Je neraa- umjjivo. Ali ne bd bilo bolje reot Prisojal udicd Ahaoljeva ulica? Beseda nasip se mi ne zdi več posebno prhnerna, zlasti odkar je omejena Ljubljanica v mestn pretesno 2 obrežntmrt zidovi. Param nabrežje dajem zatorej prednost. Lansko leto je umrl g. dr. Dan.Uo Mađaron, uigleden narodni politik ta mol, ktl al Je pridobil predvsem aa slovensko vseučilišče neminljive zasluge. Sedanji Dvorni nasip bo postal po izvršeni I^ubljan.ičlni regmlacdji gotovo zelo priročen in mikaven promenadni prostor. Recimo mu Majaronovo nabrežje ter ohranimo samo Dvorna trg! Ali ne bi bilo umestno, če bi dejali Poljanskemu nasipu Wllsono-vo, njegovemu naravnemu podaljšku, sedanji nJicl yOb Ljubljanici<, pa Puplnovo nabrežje? Kdo je bil veltkl Wtlson in kakšne zasluge Vrne »a naše osvobojen je, >e vsakemu našemu človeku itak znano. Enako zasluzi dr. MAhajlo Punta, »nameniti i-snmi-telj ta učenjak, popolnoma, da se ga spomni ljubljansko mesto, srce Slovenije, ki ji j« rešli s pomočjo svojega uglednega prijatelja Wilsona njen biser Bled ter je tudi sicer med vojno pospeševal po stoji moči jugoslovenske koristi. Svoj oaa je bđk> določeno, naj dobi Gosposka ulica ime Hribarjeva uiica. Tedaj so visj« sfcle dotloni sfciep preprečile ter povzročile, da se še sedaj ne imenuje no tem sa slovenstvo voboe In za ljubljansko mesto posebej velezasln*nemu rodoljubu nobena mestna prometna žila. Kaj, ko bi dobil dolgi in čedni Sv. Petra nasip _ seveda če bi se pravkar navedenu sklep ta prejšnjega časa ne izvedel — trne po Hribarju? S tem bi prejel znamenit) mož Ae aa ttvljenja vsaj skromno vidno priznanje sa svoje Obilno javno delovanje. In se nekaj: Za lepo in dobro bi smatral, ko bi se prekrstila v Trnovem Cerkvena ut'ca v Vrhovnikovo, zakaj tudi s tem bi se mesto samo nekoliko oddolžilo mnogoletnemu trnovskemu turmikn. vsekdar narodno čutečemu svečenika In našemu marljivemu zgodovinarju. Dđx*. Plat volnntas voatra, donrml — Starejša rJuMJaneka srajca. Stao * »SLOVENSKI NAROD«, crne 1©. juHja 1932 Ste* 161 (Prokletstvo lp uh Roman. In vendar, iz potez okrog ust, iz plemenite oblike, iz rahlega nadiha melanholije, zastirajočega izraz njegovega obraza, je mlada žena uganila, da častnik ne bo tako nedostopen, kot se ji je zdel na prvi pogled. In začela je upati. Robert d'Alboize ni takoj odgovoril. Kri mu je udarila v obraz. Nekaj časa je zrl molče v tla, potem je pa dejal s prisiljeno mirnim glasom: —_Čast, življenje obžalovanja vredne nesrečnice in zaslepljenega blazneža! ... Bogme, milostiva, ne razumem vas! — Ponavljam, gospod, da mi je znano vse. Carmen mi je vse povedala. Jutri mora odpotovati v Guyano... pojutrišnjem ali pozneje, a vi se upirate temu. Vi zahtevate, naj se zveže z vami. Zahtevate, naj zapusti vse, moža, družino, naj potepta javno vse zakone sveta, vse družabne ozire, da se za vedno uniči v grehu. Pa recite, če ni tako. — Torej vas pošilja ona k meni, milostiva? — je vprašal Robert ves iz sebe, ne da bi odgovoril na vprašanje gospe de Montlaur. — Da, — je odgovorila Helena brez strahu. — Ona me pošilja. Častnik se je prijel za glavo. — Ona! je ponovil. — Ona vas pošilja ! . .. Je to mogoče ? ... Torej me ne ljubi več! — Motite se, gospod. Čeprav je njena strast grešna, vas Carmen vendar še vedno ljubi... Ljubi vas iz vsega srca, s dna duše. — In kljub temu ni prišla! — Ne, ni prišla, kajti čeprav jo ljubezen žene k vam, se vendar tudi zaveda, da ima mater, ki bi jo njen pobeg ubil, da ima brata, ki jo obožuje, da ima udano svakinjo, ki bi jo ta škandal uničil in ki ji je prepovedala pobegniti od moža ... V neizmerni bolesti je uslišala moje prošnje. Trdno je pa sklenila, da ne pride nikoli več k vam. Drhteč po vsem telesu je Robert vstal. Oči so se mu srdito zaiskrile in nevidna roka mu je stisnila srce. — Ne pride? — Ne. — Kaj pa njene prisege? — Prisege, dane vam pod vplivom slepe strasti, ne drže. Bile so še druge, svetejše prisege, ki imajo prednost pred vašimi in ki ji branijo izpolniti vam dane obljube. — Druge? Morda tiste, ki so veljale njenemu možu? — Da, možu, ki mu pripada pred bogom. — Te ne veljajo. Žrtvovala jih je meni — Gotovo samo zato, ker je pozabila, da mora popraviti svojo napako, toda žal ne z ljubeznijo, temveč z izpolnjevanjem dolžnosti do svojega moža, pa naj bodo še tako težke. — S tem možem . . . Ne, to se ne bo zgodilo! Ne zanašajte se na to. niti vi, niti ona! — je vzkliknil Robert ves iz sebe. — Da, vem ... Ubijete ga ... Dvoboj med vami in njim? To bi bilo skoraj razbojništvo. Te pravice nimate. — Strast opravičuje vse. — Izvzemši podlost, gospod. Ste pomislili na to? Sicer pa, ali bi ne stal mrtvi noč in dan med vama? Mar bi mogla pripadati vam, morilcu moža, čigar ime nosi, ime, ki ga je omadeževala? — Kaj pa njeno dete? Saj menda tudi vi veste, milostiva gospa, da imava otroka. Kaj bo tudi otroka zapustila kakor očeta? — Izmed vseh udarcev je ta še najhujši Ali se pa da nepopravljivo popraviti? In pa — ona ima uteho v svoji neizmerni bolesti, da mu namreč ostanete vi, da vam bo spomin in vir poguma, da mu boste učitelj in zgled. — A dete ne bo imelo matere! Čeprav živi, bo zanj mrtva. Kaj se ne boji, da se nekega lepega dne, ko jo zagleda smehljajočo in srečno, ne bom mogel premagati, da bi na njegovo vprašanje ne vzkliknil: To je tvoja mati! Tvoja mati, ki te je neusmiljeno zavrgla, ki ni imela poguma, da bi tebi na ljubo pljunila na vse predsodke, ki ni imela moči žrtvovati ti radosti razkošnega življenja ali nekakšna meglena čustva svoje rodbine, tvoja mati, ki je dala prednost ukradenemu spoštovanju tujih ljudi pred tvojimi poljubi in tvojim božanjem! — Gospod! — Ne pride! — je nadaljeval ves obupan, — ah! ... menda vam ni bilo posebno težko pregovoriti jo. Kaj ji pa je moje življenje? Kaj ji mar dete? Pet let je torej igrala podlo komedijo. Celih pet let so mi njene ustne lagale, njeno srce me je varalo. Bila je je sama nežnost, napravila je iz mene presrečnega ljubčka, blaženega očeta, samo da bi mi lahko nekega lepega dne hladno zabrusila v obraz: — Ljubila sem vas včeraj, danes vas pa nočem več. Otrokovo nežnost in očetovo bolest vrže proč kakor vržemo v kot igrače, ki smo se jih naveličali. — Morda, — je nadaljeval porogljivo, — morda ljubi zopet svojega moža, ki ga je včeraj sovražila. Kdove, žensko srce je pač vihravo. Jaz pa tega nočem! Za svojo osebo odklanjam vsako cmeri-kavost in sentimentalnost. Osvetim se! Le naj si izbriše mene in najinega otroka iz spomina! Le naj me zapusti! Tudi jaz si jo izbrišem iz spomina, tudi jaz jo zapustim. Toda poprej ubijem moža dvakrat prešuštne žene, na katerega se je hotela nasloniti Iztrgam brezsrčni materi otroka, ki ga zapušča in ki ga naučim preklinjati jo. Robert d'Alboize je hodil besno po sobi sem in tja. Ni si upal govoriti na glas, toda njegove strastne besede, izgovorjene s srditim glasom, so zvenele tem strašnejše. Helena je čutila, da je izgubljena in njena sestra z njo. — Prekruti ste, gospod! ... je jecljala. — Ne samo pravičen sem. — Pa naj bo. Kakor hočete. Ne govorim več v imenu pravičnosti Ne svarim več, zdaj samo še prosim. Ne prepiram se z vami, le prosim vas. Da ... na kolenih vas prosim ... Usmiljenja vas prosim ... Usmiljenja, slišite___Da___ usmiljenja z našo materjo... usrniljenja z nami! Usmiljenja z njo. Ihteč je padla Helena pred mladega častnika na kolena. Pri tem pogledu je postalo Roberta d'Alboiza sram njegovega počejta. Njegov gnev je naenkrat utihnil pred neizmerno bolestjo te žene. Spoznal je, da spada ta, ki je tako sklonila glavo pred njim, med najplemenitejša bitja. Carmen mu je često pravila o nji in tudi v javnosti, tako skeptični in tako radodarni z obsojanjem, se je govorilo o Heleni de Montlaur s spoštovanjem in občudovanjem. Dvignil jo je in zamrmral v zadregi: Jaz, milostiva gospa, prosim vas in njo sočutja. Tudi jaz prosim usmi-benja. Živeti brez nje mi ni mogoče... Preveč jo ljubim. Strašen zločin v župnišču V Noad v Italiji je umoril lSlctni dijak ▼ župnišču kuharico, ki je odklanjala njegovo ljubezen V Monzi v Italiji re bil odkrit te dni grozen zločin, izvršen v župnišču cerkve San Pietro MartAre, kjer je stanoval župnik Benvenuto Barietri s svojo 49 letno kuharico Angelo Crippa. Kuharico so našli v župnišču mrtvo z razbito lobanjo. Poleg tega je Imela po telesu sedem globokih ran. Ležala je v sami srajci, ki je bila vsa okrvavljena. Župnik je odpotoval pred dobrim tednom iz Monze iti pustil kuharico samo, da bi pomagala cerkovniku Josipu Brambilti in čuvala župrrišče. Kuharica je bila vajena vstajati zgodaj, po maši je opravila domače posle, potem je pa pomagala cerkovniku v zakristiji. Usodnega dne je pa ni bilo v zakristijo m to se je zdelo cerkovniku čudno. Odšel je v žujnnišče. potrkal je na vrata, pa se ni nihče odzval. Ves v skrbeh ie vprašal gimnazijca Leonarda Perego. ki je v župni-kovi odsotnosti spal v njegovem stanovanju, če je kaj videl kuharico. Deček je odgovoril, ' da je postalo kuharici ponoči slabo. Cerkovnik je bil zato še bolti v skrbeh, toda drugič je potrkal na vrata sele opoldne in ker se zopet nihče ni odzval, je zlezel po lestvi skozi okno v župnišče. Kma'u se ie začul iz župnišča pretresljiv krik, prihiteft so sosedje, z n\filec se je pa samo ozrl in ne da bi se zmenil za mater, je krenil z orožniki datfe. Posledice nedolžne šale j mark, obenem mu bo ipa moral do smrti plačevati t olik o, kolikor je dobival, ko je bil odpuščen rz službe. Sodfšče v Berlinu se *e bavilo te dni z zadevo starega gozdarja, ki je bil pred 22 leti odpuščen iz službe ženskega samostana v neurapinskern kraki. Gozdarju je bila poverjena uprava samostanskih gozdov. S svojo ženo je stanoval v lovski koči daleč v gozdu. Z ženo sta imela služkinjo, sicer pa nista občevala z nikomur. Mož je bS ženi vzorno zvest. Kljub temu se je pa razširila leta 1910 vest, da ima goz-d ljubavno razmerje s svojo služkinjo. Vest je prišla tudi do predstojnice samostana«, ki je ^ozdarja poklicala in mu povedala, da je odpuščen iz službe. Tako je fegubil ubogi mož shiž-bo in pravico do pokojnine, karti sodišče, ki se je nanj obrnil, »e odločilo, da je bil utemeHen^ ndmuščen iz služ-b Gozdar je namreč v svoji prostodušnosti priznal, da se je večkrat šalil s shriikinjo. jo pobožal ari vščipnil v brado, sicer pa da se ni zgodido nič hudega. Mož je bil prepričan, da se mu je zgodila velika krivica in vedno znova se je obračal na sodišče, da bi mu pripomoglo do pravice. Sele zdaj je bilo njegovi želji ustreženo. Berlinsko sodišče meni namreč, da zdaj takih šal ne smemo soditi tako strogo, kakor jih je sodila predstojnica ženskega sa- J mostana leta 1910. Zato je bil samostanski kuratorij obsojen izplačati gozdarju na zadržani pokojnini 10.000 Novo gorivo Poveljnik panrika »Scvtfriac je brzojavk te dni iz New Yorka ravnateljstvu parobrodne družbe Cunard Line v London, da so vse nade izpolnjene. Gre za poročilo o rezultatih poskusov z novim kurivom, obstoječim iz premoga in olja. Mnogo obetajoče novo pogonsko sredstvo je sestavljeno rz 60% olja ki 40% premoga in je rezultat napornega dela treh inženierjev omenjene parobrodne družbe, ki so po naročilu družbe delali poskuse. Zadnja leta se je začelo olje v pomorskem prometu vedno bolj uveljavljati kot pogonsko sredstvo, zdaj se je pa posrečilo primešati odju premogovni prah, kar bo promet znatno pocenilo. V tehnič-niii kro°ih si obetajo od tega mnogo koristi. Strokovnjaki menijo, da se odpira prometu, zlasti pomorskemu, novo široko polje. Cunard Line porabi za svoje pa mike na leto okrog milijon ton oljja. Ce bo družba rabila odslej novo gorivo, bo morala potrošiti vsako leto do 400 uisoč ton premoga. Ce bi pa rabila novo pogonsko sredstvo vsa angleška vojna in trg. mornarica, bi šlo vsako leto v promet več milijonov ton premoga, kar bi bilo velikega gospodarskega pomena, da ne govorimo o velikem številu brezposelnih, ki bd biK zaposleni s pridobivanjem premogovnega pra- hu. Novo pogonsko sredstvo pa ne zahteva nobene tehnične preureditve pa mikov, stroji kotli in vse druge kurilne naprave ostanejo na svojem mestu. Odkritje je bilo sicer takoj patentirano, toda vodstvo Cunard Line namerava dati novo pogonsko sredstvo na razpolago vsem parobrodnim družbam in seveda tudi trgovski in vojni mornarici. Točnih računov o pričakovanih prihrankih pri novem pogonskem sredstvu seveda še ni mogoče sestaviti, ker zmesi olja in premogovnega prahu še ne izdelujejo v velikih množinah, vendar se pa že da približno povedati, kakšne bodo praktične posledice angleškega odkritja 100 ton olja stane zdaj 325 do 375 funtov. 60 ton olja ta 40 ton premoga pa samo 260 do 280 funtov. Pri tem pa niso računani stroški za mletje premoga, ki pa ne morejo biti tako visoki, da bi ne prihranili pri 100 tonah vsaj 50 do 70 funtov, kar je izredno mnogo, če pomaslimo, kako ogromne množine pogonskih sredstev se porabijo v pomorskem prometu. Morska voda namesto vina Italijansko poslaništvo v Washing-tonu so si neznani zlikovci pošteno privoščili. Za diplomatska zastopstva, ki imajo pravico ekste rito realnosti, seveda ne velja Volsteeadov prohibrcij-ski zakon ki tako je tudi italijansko poslaništvo naročilo običainim potom v Evropi veliko količino dobrega vina, ki je res prispelo do Baltimorea. Uradniki poslaništva so vino v pristanišču prevzeli in nadzirali prevoz do Wa-shingtona. Zdelo se jim je sicer čudno, da so bfli sodčki nekoliko poškodovani, niso si jih pa ogledali od blizu in tako je nastalo presenečenje šele v VVashingtonu. Ko je italijanski poslanik priredil velrko svečanost, so brli gostje z njšrn vred neprijetno presenečeni, ko so jim lakaji nalili namesto rajnega vinca morske vode. Potem je prišlo na dan. da so podjetni tihotapci aJkonolnrh pijač med vožnjo po morju izpraznili sodčke m nafili v nge morske vode. Magični ček Ameriški listi poročajo o zanimivi zgodbi s čekom. V trgovini perila si je izbral neki Američan ovratnik za en doJar. Plačal je s čekom, kar zdaj v Ameriki ni nič posebnega. Trgovec je ček sprejel in je še istega dne plačal z njim kosilo v restavraciji. Restarvra-ter je z istim čekom plačal brivca, brivec čevljarja, čevljar branjevca m tako je šlo naprej. V 14 dneh je menjal ček 19 lastnikov in šele dvajseti ga je odnesel v banko, kjer so pa ugotovili, da je ponarejen. Toda ponarejeni ček je imel na robu 19 podpisov svojih prejšnjih lastnikov, ki so skJenib* povrniti dvajsetemu škodo. Vsak mu je dal 5 centov, tako da jih je dobil 95 in bil je zadovoljen. A moralni nauk iz te zgodbe? Slepar je dobil zastonj ovratnik za en dolar, toda rrfhče ni bil pri tem oškodovan. Nasprotno, dvajset ljudi je napravilo za 20 dolarjev trgovskega obrata M vsak je pri tem za^kržnl svojih 20%. Ameriški gospodarski strokovnjaki posnemajo iz komične zgodbe vsaj za Ameriko docela zdrav nauk, da je namreč treba samo kupovati in da ne gre toliko za denar, kakor za obrat. Spominjajte se slepih! RESTAVRANT — PENSION „TRIGLAV" ALEKSANDROVO, OTOK KRK Ob pristani^ z izgledom na morje. Novo urejene sobe, električna razsvetljava, prvorazredna kuhinja, domače vmo, sveže pivo, hitra postrežba, vsa oskrba 50.— Din dnevno. Za večdnevno bivanje popust. — Vse informacije daje lastnik IVAN FRANOLIĆ. 2752 Vmaka beseda SO Ca od&ovar Plača se lahko / - Na vprašanja Najmanju otf U*» RAZPIS Srbska pravoslavna cerkvena občina v Ljubljani razpisuje v skrajšanem roku oddajo posameznih del, in sicer: I« Težaška, betonska, zidarska in armiranobetonska dela 2« kamnoseška dela, tesarska dela. 4* krovska dela, S« kleparska dela za zgradbo Srbske pravoslavne cerkve sv. Orila in Metoda v Ljubljani- Vsi razpisni pripomočki se dobe v pisarni uprave pravoslavne parohije v vojašnici Vojvode Mišića na Tabora v Ljub-H—I od 19. JaBJa dalje proti povračilo nabavnih stroškov. - ~covane ponudbe no tar. post. 25. taksne tarife po zakonu o oh Je vložiti v zapečatenem ovoja do dne 1. avgusta 19» 11. ure dopoldne v omenjeni pisarni upravo pravoslavne v Lfnbl}anL SLUŽBE 22 let star, išče službe v kaki pisarni, gre tudi za slugo v meeto ali na deželo. — Ponudbe pod > Vesten 2874« na upravo >Slov. Narodac. 2874 TRGOVSKI POMOČNIK mešane stroke, dobro izvezba-na in zanesljiva moć, z dobrimi referencami, želi premeniti sedanje mesto. Verziran perfektno v vseh strokah trgovske obrti. Dober izložbeni aranžer. — Ponudbe poslati pod Šifro >Spreten 2807« na >SK>v. Narod«. MESARSKEGA POMOČNIKA IN PREKA JEVALC A dobro izurjenega, z vso oskrbo v hiši in plačo po dogovora sprejme Ivan Planine, Novi Ma-rof pri Varaždinu. 2870 SOBARICO s kavcijo sprejme v celoletno zaposlenje Penstoo > Mer kure, Dubrovnik 2. 2869 KUPIM JAGNEDOVIH FlOBOV Ia., suhih, kupim par vagonov. Ponudbe s ceno franko vagon na Tovarno furnirja, Podrečje, pošta Dob pri Domžalah 2871 GRAMOFONSKE PLOŠČE PO I.— Din posojuje »slager«, Aleksandrova centa 4 (prehod »VIktoria palače) in Maribor, Slovenska ulica 18. 70-T STAN0W9\ ODDAM STANOVANJE 2 sob s kabinetom. Lepa solne -na lega. — Rožna dolina Cesta X, št. 25 (pod Rožnikom). 2736 NtPBIMlLNINI TRGOVSKI LOKAL, takoj oddam. — Pojasnila daje Expositura »Feniks« dopoldne, Maribor, Aleksandrova cesta štev. 28. 2867 HttO V VIŠNJI GORI z opeko krito in z nekoliko vrta In MAJHNO POSESTVO na Peščen jeku, obstoječe Is hiše in skednja, s slamo krito, 2 njiv, košenine in nekoliko gozda, poleg državne ceste, lO minut oddaljeno od Višnje gore, prodam. — Pojasnila daje Matija Perusek star., Višnja gora št. 75, Dolenjsko. 2868 GOSTILNO IN MLIN s posestvom, na prometnem kraju, poleg glavne ceste, oddam takoj v najem. Prednost Imajo zmožni kavcije. — Informacije daje Jože Pibernik, Velenje. 2872 POCENI SE PRODA razni stavbni, pisarniški in vprežni inventar ter stavbno orodje. Vprašati je v Linhartovi ulici 9, dvorišče, od 19. do 25. julija. 2873 VOZ NA PERESra z 9 sedeži, pripraven za manjša gasilna društva, dobro ohranjen, po nizki ceni po dogovoru naprodaj. Pojasnila daje Gasilno društvo v Trzinu. 2866 KAMNIŠKEGA APNA več vagonov .prvovrstnega, zamore po prav ugodni ceni ta-kot dobaviti Franc Prodnik, Kregarjevo, pošta Kamnik — Zahtevajte ponudbe! 2855 P^ZINO ČEVLJI NA OBROKE »TEMPO«, Gledališka ulica 4 (nasproti operi). Najcenejši nakup! KONFEKCIJA — MODA ANTON PRESKER, Ljubljana, Sv. Petra c 14. 72/T MAUNOVEC oristen. naraven s čistini sladkorlem vknban se dob* na malo in veliko v lekarni dr. G. PlccoH LiubHana Dmialska cesta 6 57/T Ustanovljeno 1869. Ustanovljeno 1869, KAMNOSEŠKA INDUSTRIJA Alojzij Vodnik LJUBLJANA, (poleg glavnega kolodvora) KOLODVORSKA ULICA 34 Velika zaloga preko 400 NAGROBNIH SPOMENIKOV vseh obUk hi velikosti se razproda po znižanih cenah, dokler traja zaloga. Izdelava novih spomenikov po lastnih načrtih najmodernejših oblik po nizkih cenah. — Sporočite naslov, da vas obišče na domu strokovnjak in izdela načrte po Vasi želji. Prometni zavod za premor d« d. Ljubljana prodaja po najugodnejših cenah samo na debelo PREMOG domači ln inozemski za domačo kurjavo in industrijske svrhe KOVAŠKI PREMOG ™ mrg\mrtD livarn lški, plav« i\.**šV9 Saram m plinski PROMETNI ZAVOD ZA PREMOG D. D. v LJUBU ANI. MiRloW9fvn <*«ts St 151. del usta: Oton ChriatoL — Vsi T Ljubljani.