45
Naši dopisi.
Z Dunaja 7. febr. — Pretekli teden od torka državni zbor ni imel javne seje , prihodnja pa bo še le jutri, zato pa so odseki marljivo zborovali, v dvorani se je nekaj popravljalo, in zborovali ste delegaciji. V teh bilo je tudi najvažneje delo. Ni bilo sicer ugovora zoper dovoljenje zahtevanih milijonov — za to bili so vsi delegati — temveč razgovori sukali so se deloma okoli zasedanja in uprave bosensko hercegovinske in pa o tem , kaj naj se zgodi v prihodnje, da ne bo treba za udušenje enakih uporov zopet ali celo pogosto žrtev ljudi in denarja, — Druge važne reči vršile so se na borsi. V Parizu je na k ant prišla ,,Union general", mati naše ,>Landerbank-e", in predsednik une Bontoux bil je dejan v zapor. — Naša ,,Landerbank" pa se je še o pravem času popolnem odlušila od ,,Union general", je stopila prav na svoje noge, in — tako se trdi — tudi zdaj hudi krizi vkljub stoji trdno. — Ker levičarji vedo, da bi tudi sedanjo vlado zadeli, ako bi oškodovali ali cel6 zadušili „Landerbank", zato vsa levica in njeni Časniki pa časnički ves teden kričijo: „križajte jo in denarnega ministra Dunajevskega ž njo!" Pa ni se še našel Poncij, kateri bi jima bil hotel podpisati smrtno sodbo, in to dela velikanski krik v Izraelu. — Budgetni odsek sprejel je uže finančno postavo k budgetu za te-
46
koče leto z vsemi glasovi desniškimi zoper vse leviške, in obravnave o proračunu morejo se zdaj kmalu pričeti v zbornici, in se tudi morajo , drugače ne bo budget dovoljen pred zadnjim marcem. — Predpust je tukaj piškav , ker ni še pozabljena nesreča v „Ringteatru", in ne sme se pozabiti, da imamo vojsko na jugu, v kateri je in bo še marsikateri naših sinov, bratov in prijateljev, očetov ubogih otrok pustil svoje življenje. To daje predpu8tnim veselicam mnogo grenkosti.
V Gorici 5. febr. — Ker ne vem, s čem in kako začeti, začnem naj — z vremenom Gotovo je vreme važniše v naši kroniki, ko kake neumnosti ali hudobije, s katerimi se včasih časniki pečajo. Taeega janua rija, kakor smo gi imeli letos, ne spominjamo se ne jez; ne drugi še starši ljudje. Ne le, da je bilo toplo, temuč jasno je bilo celi mesec, kakor ribje oko; in, ko ne bi bili imeli treh oblačnih dni in enega deževnega, pozabili bi bili, kaj so megle in dež. Nekaj mraza in burjice je bilo na predvečer tega meseca, februarija, kateremu — po furlanskem pregovoru — ni preveč zaupati. Vendar se do zdaj tudi februarij možko drži in je vreden naslednik svo ega prednika. — Zdaj pa naj urno opravičim, kar sem rekel o časniških neumnostih. Taka bedarija bi bila na pr., ko bi jez pisal, da nameravamo na našem Travniku podreti steber sv. Ignacija in postaviti spominek — Leonu Gambetta-i. In to bi morali storiti in tako bi moral jez pisati , ko bi nam bila merodajna nekih visocih časnikov visoka politika. Hotel sem reči, da glorifikacija norosti ali pregrehe ni nenavadna reč dandanašnji. Pa ne, da bi iz ročili ta moj netendencijozni dopis ,,Brenceljnovemu" Krišpinu Krispoviču?! — Po tem vzletu v visoko politiko, sem spet ali še zmerom na Travniku. Ce moja „avtoriteta" v plesnih rečeh kaj veljd, in če moje men-jenje od menjenja izvedencev v tej stroki ne „divergira", bodi mi dovoljeno povedati, da sinočni veliki čitalnični ples v Stabil'-novi dvorani (v čitalnični hiši) je bil sijajen in — glede na deležnike — čisto slo-vensk. In to v srcu našega mesta! Ker imam jez to za dobro znamenje narodoega napredka, ker smo nam reč čedalje bolj gospojski, zato sem tudi svoj današnji dopis kolikor toliko gospojsko oblekel. — H koncu še enomalo suhe proze. Veteransko društvo je izdalo leta 1881. v podporo revnim udom 562 gold., za pogrebe in razne svečanosti pa 469 gold. V občnem zboru je b lo sprejetih dvoje nasvetov: da se napravi med družabniki še posebno podporno društvo, če se jih za-nje oglasi najmanj 800, in da se vpelje posebna društvena godba za mestni veteranski oddelek. — Društvo sv. Vincencija je ireelo preteklo leto dohodkov 1731 gold., stroškov pa 1664 gld. (namreč: za kruh, moko, meso in hišno najemščino ubogim 1349 gold.; za obleko, obuval-*, postelje 38 gold.; za odgojo nekaterih deklic 183 gold. itd.). — Se eno za predpust naj povem, da si je v zvezi z žalostnim dogodkom , se smrtjo blagega škofa J. Dobrile. V tržaškem „Tag-blatt" u sem najprej bral, da je imel rajnki škof, ko je ležal na parah, „Fischerri ng" (!) na prstu. Iz tega „Fischerringa" je naredil neki slovenski list „ribški" prstan. Ta ,,ribški ' prstan je podedoval vrli gosp. kanonik in kapitularni vikar dr. Sust, kateremu je prstan gotovo na veliko čast, da si ni „ribški"; „ribškega" nosijo samo papeži.
Iz tržaške Okolice 5. febr. — Dobro so vrgle ,,Novice" iskro med župane; prijela se je, kakor sem bral v pradzadnji številki , ne županov ljubljanske okolice, temveč tudi drugih. Tržaška ,,Edinost", prinašajoč o tej zadevi dopis iz Močvirja, v posebnem dostavku odo-bruje, kakor uže prej „Soča", take shode županov ter pravi,  da bi bili tudi za  slovensko  Primorje jako ko-
ristni ter da jih na Koroškem uže davno imajo in to v velik prid županom in občinam. Ker je dopis v ,.Edinosti" nekak odmev na glas v „Novicah", bo gotovo marsikomu Vaših bralcev vstreženo, ako posnamete vsaj glavne stavke iz njega. Tako se glasi omenjeni dopis: ,,Zel6 razveselilo me je, ko sem v predzadnjih „Novicah" bral dopis župana iz ljubljanske okolice — zbujajoč misel ,,o županijskih shodih" — veselilo me je pa še toliko bolj potem, ko sem se prepričal, da to zdravo misel odobrujejo tudi drugi za kmetijski stan vneti časopisi , ter takim županijskim shodom veliko važnost pripisujejo. Zal mi je le to, da beseda, katero sem sejal uže pred 2—3 leti na županijska ušesa — pognala je še le sedaj svojo kal; žal, rekel sem, in to zato, ker vidim , koliko bi se bilo v tem času uže lahko storilo za blagostanje ubozega kmetijskega ljudstva. Dobro ^e spominjam, bili smo v družbi se župani, ko sena priporočal, naj se napravijo županski shodi, razlagal pomen teh, ter kaj da bi se s tem doseglo ; pripovedoval, kako bi morali biti župani zložni, kako bi se morali med seboj pogovarjati in posvetovati o tej in oni zadevi ter ne biti prepokorni sluge okrajnih glavarjev ! Izmed zadnjih je mnogo v tej službi tacih, ki vedo pri kmetijstvu jako malo in vendar imajo vsled svojega dostojanstva največo moč. Oni dostikrat koristne občinske sklepe po vsi svoji moči podirajo , županom pa nepotrebna opravila nalagajo. ič kaj dobro se pa ne godi županu, ako je on tako surov, da tacih nemčurskih ukazov ne spoštuje. — Mnogo, mnogo težav se da pri županijskih shodih odpraviti. Vem, da početek ni lahek, vem tudi, da bo mnogo tacih jalovih županov , ki nimajo o tem pojma in bodo tacim shodom ugovarjali in se jih tudi ne vdeleževali; toda tega se vi, zavedni župani, ne strašite. Taki nevedneži pridejo do spoznanja in se spokore; če pa tudi tega ne, nič ne dej, tri leta in še ne — niso večnost, tača8 bode uže vedelo dati ljudstvo tacim — odpust.
Da se moja uže davno izrečena misel od vas , častiti g03p. župani, po vsi slovenski zemlji uresniči, da se o pravem smislu za blagostanje kmetijskega občinstva županski shodi osnujejo, dovoljujem si tu nekoliko opazek dostaviti. Pred vsem je treba vzeti v ozbiljen prevdarek postavo, ki dovoljuje shajati se. Ve naj se uže naprej, da bodo letele pod noge — polena. Po časopisih ali s pismi naj se župani dogovore za dan shoda, nikakor pa ne somenjski dan; somenj ima opravilo za-se. Potne stroške naj ima župan povrnene iz občinske blagajnice, saj gre za občino. Sklepe pri shodu naj župan najmanj 8 dni potem odboru predloi, in odbor naj svoje mnenje o teh izreče, n»ben župan naj nikar na svojo pest ne ravna! Dan shoda naj se vselej očitno razglasi, vstop k shodn naj bo dovoljen tudi družim , samo po sebi se umeje, da beseda ne. Posebno koristni bodo taki shodi o volitvah v deželni ali državni zbor."
S Tančjega vrha v črnomeljskem okraji. — Pretekli
mesec smo imeli volitev občinskega starešinstva; izvoljeni so: za župana Peter Bahor iz Goleka, za svetovalca pa Janez Žagar iz Podloga in Miha Matkovič s Tančjega vrha.
Iz Klanca kamniškega okraja. — Dne io. p. m. smo
imeli pri nas občinsko volitev, pri kateri so bili izvoljeni: za župana gospodar Janez Koritnik iz Klanca, za svetovalca pa gospodar Jurij Porovne iz Klanca pa gospodar Matevž Jerman iz Dobrave.
Iz Škofjeloke 7. febr. — Vsakdo je rekel: „izvrstno smo se zabavali v nedeljo 5. februarija v naši čitalnici. Da je imelo naše narodno društvo v kratkem uže dve lepi veselici, zahvaliti se imamo v prvi vrsti neutrud-ljivemu gosp. podpredsedniku, ki z delavnim odboroma neumorro deluje   za   povzdigo  narodnega in socijalnega
47
življenja v Loki. Lahko se je o tem vsakdo prepričal v nedeljo, ko je bilo vse meščanstvo kakor ena družina zbrano v čitalničnih prostorih. Izvrstno se je igrala veseloigra v 1 dejanji „Klobuk", v kateri nas je gosp. B. s svojo komiko razveseljeval. Gospioo Maier-jevo smo videli danes prvič na odru. Veselo smo bili izne-badjeni, ker pridobili smo ž njo naši čitalnici novo nričuo in izvrstno moč. Vsi drugi igralci so bili jako na mestu in so častno izpolnili svojo dolžnost. Po igri seje zasukal mladi svet, da se je še kateremu starejšemu kri ogrela. Pa kako bi se tudi ne! Krasni spol v elegantnih in okusnih toaletah je bil polnoštevilno zastopan. Reči moram, tako sijajnega plesa uže dolgo ni bilo v loški čitaiuici. Občudovaii smo cvetoče naše kra-sotice, ki so nas, nekatere prvič, počastile s svojim pohodom. Plesalo se je z navdušenjem in «i torej čuda, da smo še le proti jutru zapustili plesišče z nadejo, da se ta predpust še enkrat vidimo v naši čitalnici. — Cisti dohodek zabavnega večera je namenjen napravi nove čitalnične zastave. Upajmo, da se bomo pod novo zastavo ravno tako zmagonosno bojevali za naše narodne pravice, kakor pod staro. - Zvedeli smo, da nas zapusti okrajni glavar g. Derbič ter gre v pokoj. Želimo odhajajočemu v pokoji mirnejše dni, kakor smo jih mi imeli za časa njegovega paševanja. Mi mu voširno srečno pot!    Naslednik mu bo menda grof Pace.
Iz Šiške 6. febr. — Včeraj po šišenski Čitalnici prirejena velika beseda v slavo V al enti n a Vodnika vršila se je v prostorih Kozlerjeve pivarne vseskozi v najlepšem redu, primerno sijajnemu namenu, vpričo mnogobrojnega občinstva. Slavnostne besede pričetek po 7. uri bila je godba izbranega oddelka vojaške kapele. Vrli možki zbor nastopil je pod vodstvom gosp. Justina ter pohvalno pel Nedvedovo „Zvezna". Potem je predsednik goap. Franc Drenik govoril Jak. Aleševčevo v heksametrih kaj lepo zloženo ,,Slavo Vodnikovo", katera naj tu sledi.
Gosta je bila tema po zelenih slovenskih livadah,
Redka je zvezdica kje migljala z  meglenega neba,
V pevskem je gaji se cul le redko, pohlevno kak slavec —
Prepevajoč bolj za se, ko  tužnemu milemu rodu ;
Pesem njegova toraj  ni bila ne glasna  ne dolga,
Narod je tudi  ni cul, le posamezne bližnje krajine;  —
Kedar prenehal je glas   ni bilo v širokem odmeva.
Vila pa pevska bridko in tužno je zrla po zemlji,
Milo klicala na dan iz gajev domaČih je pevce.
Kdo li si upal pa bo, pokazati se iz zelenja  —
Jastreba tujca videč prežečega pazno na straži!
Skoro je Vili pogiim upadel, prevzela jo žalost;
Drzna obupa  roke prav silno prot nebu povzdigne:
,Stvarnik ti mili,  ki dal Slovencu posebne si  loge,
Dal mu še   jezik predrag,   sposoben za pesniške zloge,   —
Daj in obudi mu še domačega pevca v teh logih,
Peval da rodu bo  v slast,  a tebi  Mogočnemu slavo;
Hvalil bo tebe ves rod zapuščenih   mi milih Slovencev."
Stvarnik je prošnjo to cul, naklonil Slovencem je milost. —
, Idi tje v Šiško'* — veli — ,,tje v kočo prebornega kmeta,
Tam se bo slavec rodil za tvojega naroda gaje 5
Pevska mu žila naj  bo;  ti bodi mu skrbna vodnica;
Pesnikom on bo vodnik,   —  Vodnik bo ime mu prestavno".
Radostna Vila hiti in najde v zibelici dete,
Ktero skrbno zdaj  goji, obsiplje obilno z  darovi.
Slavec ko peti začne,  razlega po vseh se Slovencih ,
Pridno ua dan jih  budi, jih  kliče marljivo na delo,
Tudi duha jim vedri, jim s petjem preganja težave.
Kmalu ga čuje ves rod, buditelja slavČka posluša,
Drugih se pevcev za njim še v gajih domačih oglasi,
Zgine tihote pustost, veselo prične se gibanje.
Vila slovenska sedaj Častilcev dobi preodličuih.
Davno utihnil je že ta pevec, njegove pa pesmi
Bodo donele, dokler bo živel nas narod slovenski.
Slava Vodniku doni,  kjer jezik se čuje naš mili,
Slava se bere povsod, kjer piše se naše narečje,
Slava njegova celo predrla slovenske je meje ,
Narodom drugim ime je znano prvaka Vodnika,
Narodi za nj  nas časte, ponosni po njem smo mi tudi.
Vendar, oj Vila, kaj Ti — kaj  Ti pač porečeš Slovencem ?!
Ali budila nam boš še takih prevzvišenih pevcev  —
Ne obrnila od nas obraza  —  od nas malomarnih?
Vidiš — sramota je res —:  Vodnik je še zdaj brez spominka!
Davno  bi moral že bron  al marmor podobo  obraza
Pesnika kazati nam,  na mestu pouosnem postavljen.
Vi eden spominek težko mu ubogi pač narod napravi  —
Pravo blago bi  bilo zlato, a ne ruda in kamen,  —
Toda Slovenec ubog, — še tega dozdaj  ni mu zmogel.
Kruto kosila jo smrt,  kje Toman,  spominka sprožitelj!
Drugih krdelo je mož  pobrala nemila škodljivka.
Slednji je šel pod koso — o tuga! — še oče naš Bleiweis.
Nam je spominek on dal, izrekši pred  smrtjo besede:
,,Šiške čitalnice skrb zdaj  bodi spominek Vodnika4'.
Željo spoloimo mu to, lotimo nemudno  se dela,
Da bo spominek prej  stal  — res našega vreden rojaka;
Radostno gledal znad zvezd nas bode neumrli naš pevec,
Tebi pa slava, Vodnik, naj  bode ti slava na veke!
Gerbičev mešani zbor „Čebelica" pel se je in na živo zahtevanje ponavljal tako lepo , da je slavno občinstvo navdušeno priznavanje izrazovalo. Na to nastopila je zala gospica Košenini s krasnim vencem v roki in deklamovaia je z dobrim povdarkocn in milim glasom odlično lepo zložbo ,,Vodniku v spomin". Eno najlepših narodnih pesmi „Slepceva tožba" od^K. Klinarja, pel je, spremljevan po možkem zbora, g. Stamear tako ginljivo, da ni bilo ploskanja prej konec, da je krasno pesem ponavljal. Isto tako se je ponavljal Gerbičev mešani zbor „Keber in cvetlica" od Veitha. — Zopet nastopila je vojaška godba ter svirala divno lepo narodno ,,Mehikansko", v kateri se odlikuje melodija na rogu. Komaj nekoliko pohvala potihne, prične uže igra burka ,,Gluh mora biti" , katera se je tako živahno in drastično igrala, da je spretnim igralcem donelo priznanje v glasnem smehu in ploskanji. — Ob 9 uri končala je Vodnikova beseda in pričel se ples, kateri je trajal do ranega jutra. Med počitki razveseljevale so šišenske pevke še večkrat veselo društvo in tudi g. Meden segal je vmes s svojim dušepolnim glasom. — Piesalna dvorana bila je prav dostojno olepšana. Podoba Vodnika gledala je iz-za cipres, okinčana z lovor-jevimi venci, na rojake svoje, Siščane.
Iz Ljubljane. — Vreme ima letos prvo besedo, ker je tako nenavadno, kakoršno malokdo pomni in ka-koršnega skoro ni več pričakovati. Vedno suho, ja3no in — kar je v Ljubljani posebno nenavadno — brez megle, mraza je bilo največ 12 stopinj. Podnevi sije vedno gorko solnce, po cestah je prah, kakor poleti, še vetra ni, da bi ga razpihal. Zemlja je pač zmrzoena, pa ne povsod, le drsišče pod Turnom je zarnrzueno in naša gospoda se pridno drsa. Ob nedeljah in praznikih hodijo in se vozijo ljudje iz mesta na kmete in kdor gre na kak griček ali ce!6 na Šmarno goro , prinese šop raznih cvetic in zelenja nazaj. Ledenice se lahko in pridno polnijo, akoravno led ni debel. Od raznih strani pa so jele prihajati tožbe o pomanjkanji vode in to poaaanjkanje se uže tudi v Ljubljani čuti. Ljubljanica je tako plitva, da jo skoro povsod lahko prebredeš, manjše vode so pa vsahnile, da morajo mlini ob njih stati. Kmetje od te „zime" ne pričakujejo nič dobrega. Tudi ljubljanskim delavcem ni po volji, ker si ne bodo nič zaslužili z odpravljanjem snega, po katerem zdaj uže  ne  le ti,   marveč   tudi presuha zemlja
48
zdihuje.    Vse   to   pa   potrdi  zopet  stari   pregovor,   da „vsem ljudem se Bog ne more vstreči."
—    {Trgovinsko podporno društvo v Ljubljani) je zadnjo nedeljo imelo buren občni zbor, pri katerem se je imel voliti novi odbor. Uže več ko 20 let je bilo to društvo v nemčurskih rokah, letos pa so se zdramili narodni trgovci in pomočniki ter pri volitvi vrgli prejšnji odbor tako, da imajo zdaj veliko večino v njem narodnjaki. Nemskutarski trgovci in Schreveva stranka so zarad tega silno prestrašeni. Zopet veselo znamenje propadanja nemčurstva v Ljubljani!
—   (Okrajni glavar DerbiČ) gre v pokoj. Tega je vesel ne le Kranj, ampak tudi ves kranjski okraj. Naj le v miru počiva!
—  (Gospod dr, A. Jeglič) se je te dni poslovil v Ljubljani ter odšel na svoje novo mesto kanonika v Sarajevu.
—  (f Pavel Waraun.) Iz Skocijana na Dolenjskem zvemo, da je tam pretekli teden umrl gospod Pavel Waraun, čislan narodnjak tako kakor zdravnik, ki je marsikoga na noge spravil. Nemila smrt med nami pridno kosi.  Bodi vrlemu možaku zemljica lahka!
—   (Slavni pevec gosp. Josip Nolli) se je ob svojem potu na Laško pretekli teden mudil nekoliko dni v Ljubljani. Vodja nemškega gledišča ga je hotel pridobiti za nekoliko večerov, da bi bil v gledišči mu pel. Gospod Nolli je stavil jako pohlevne pogoje, pa ker je nemškega gledišča mošnja tako siromašna, da še teh ni mogla sprejeti, zastonj pa gosp. Nolli našim nemškutar-jem ni maral peti, se je pogajanje razdrlo. Prav možato ! Nemškutarji slovenskemu gledišču kolikor morejo nagajajo , vodji nemškega gledišča bi bil pa Slovenec gosp. Nolli dober, da bi Slovence s svojim petjem va-nj vabil.    Slava mu toraj, da ni maral peti nemčurjem!
—   (Slovensko gledišče.) Pretekli četrtek je bila zares lepa predstava in gledišče — izvzemši necnškutarske lože — dobro polno, čeravno je bil vodja nalašč napravil ob štirih nemško predstavo. Akoravno mi ne maramo iger, v katerih se judovstvo povzdiguje, je vendar „Deborah" lepa in ginljiva igra, Cegnarjev prevod iz^ vrsten in res slovenski. Igrala se je tako dobro, da kaj tacega na slovenskem odru zdaj uže dolgo nismo videli. Prvi venec gre gospodični M. Nigrinovi za njeno „Deboro" , katero je tako izvrstno , 8 takim razumom kazala, da je vse iznenadila in izvabila si obilno burnega ploska; da bo s to igro skoro dosegla rajnco ne-pozabljivo gospodično Podkrajškovo, tega res nismo pričakovali. Za njo imamo uvrstiti gospoda Danila, njegov „Jožef" je bil dobro premišljen in pazno igran. Gospodična M. Nigrinova je bila tudi lična prikazen in njena „Ana" posebno proti koncu vse pohvale vredna. Gosp. Pevec je kazal vaščanskega župana v pravi podobi, gospa Gutnikova pa ravno tako staro judinjo. Gospodje Kajzelj, Sršen, Rus, Sturm in drugi so bili vsi na svojem mestu in gotovi svojih nalog, le skupno igranje ni bilo tako gladko, kakor bi bilo imelo biti pri tako dobro priučenih nalogah. Občinstvo je igralkam in igralcem obilno dajalo zasluženo burno pohvalo. — Predstava ta je pokazala, da se slovensko gledišče, ki je pod prejšnjimi nespretnimi vodstvi skoro propadlo, zopet vzdi-guje in da je med našimi diletanti lepih talentov. Le tako naprej!
—   (Izborni ples), ki je letos nadomestil do sedaj navadno Vodnikovo besedo v ljubljanski čitalnici, jo bil obilno obiskovan , kadriljo je plesalo 70 parov. Počastila sta nas s svojim prihodom gospoda deželni predsednik Winkler   in   general   pl. Stubenrauch
ter se dalje mudila v dvorani. Prostori so bili zalo okin-čani, gospoda odlična, oprave ženskega spola krasne, za ples vse vneto in tako je bil ta ples najlepši, kolikor jih je bilo ta predpust še v Ljubljani. Zdaj je le še „debeli" četrtek in pustni večer v čitalnici, o postu pa bo nekoliko „besed", brez plesa pa, se ve da.
— (Nemški vŠulferajnu na Kranjskem.) Kar je stari, sivi renegat Dež man v Ljubljani propadel, da svojih „grabelj" ne more več na Dunaj nositi, je bilo o njem večidel tiho po mestu in deželi, ker njegova razgrajanje v deželnem zboru se ni slišalo nikamer. Ta tihota je pa sivcu , ki je od mladih nog hrupa in brskanja navajen, postala neprijetna, šel je in stopil na čelo nemškemu „šulferajnu", ker se mu dr. Schrev za tako načelništvo še premlad zdi. Ta ,,ferajn" je na Kranjskem lansko leto tako vspesno deloval za ponem-čevanje slovenskih otrok, da je središčno društvo na Dunaji tudi letos za Kranjsko dovolilo 300 gold. za „Ehrengaben" (Judeževe groše) po tO gold. učiteljem, ki se bodo v ponemčevanji slovenskih otrok posebno „auscajhnali". Za to „častno (?) darilo" se mora pa učitelj, ki je volk nd-nj, oglasiti pri gosp. Dežmanu uže zdaj , da bo ta priliko imel prepričati se , če prosilec naše otroke res tako „potajčuje", kakor velevajo paragrafi ,ferajna". Sest , ehrengab" po 50 gold. je, toraj le na noge, lačni nemskutarski učitelji, oglasite se pri Dežmanu 1 Izvzeti od te konkurence so le učitelji mestnih šol in iz Kočevskega, ker je „šulferajn" prepričan, da tu takih „ehrengab" za ponemčevanje treba ni.