Vojna Severno bojišee Govor nemškega kancierja Hitlerja Od Nemcev zasedeni in k Nemčiji priIključeni Gdansk je obiskal kancler Hitler 19. septembra popoldne. Mesto je bilo slavnostno okrašeno in pred staroslavnim jnestnim magistratom je bil sprejem. — Hitler in njegovo spremstvo sta bila burbo pozdravljena od ogromne množice. NaUfelnik Gdanska Forster se je kanclerju SBahvalil za osvoboditev in priključitev ter Via je zagotovil neomajno zvestobo gdansMh prebivalcev. , Nato je govoril Hitler. Podal je razvoj Bpora b Poljsko in kratek potek vojne s Poljaki. Kancler je dal priznanje junaštvu tooljeke vojske. Skušal je pojasniti nastop ftusije na Poljskem. Glede Anglije ter fcuncije je poudaril, da nima napram tevelesilama nobenih vojnih ciljev in je bjl njegov namen, doseči z angleškim naro- om odkritosrčno prijateljstvo. Ako je Jlija vse to odklonila in danes misli, da se mora bbjevati proti Nemčiji, # je odgovoriti: »Poljska, kakor jo je ustvarila verzajska mirovna pogodba, ne bo nikdar več vstala. Za to sedaj ne jamči samo Nemčija, nego tudi Rusija.« Proti koncu govora je Hitler razlagal končne cilje Angležev v tej vojni z besedami: »Prva verzajska pogodba je imela namen uničiti 20 milijonov Nemcev, druga bi hotela uničiti ves nemški narod. Vemo tudi že za vse načrte, ki jih imajo pripravljene, kako bodo razkosali Nemčijo, koliko bo dobila Poljska, kakšna naj bo bodoča Avstrija in komu naj se podelijo krone in troni. Nemški narod jemlje vse to na znanje in se bo temu primerno boril.« Anglija in Francija s Poljsko do zmage Angleški parlament se je sestal 20. septembra. Ob tej priliki je dal angleški ministrski predsednik Chamberlain odgovor na Hitlerjeva izvajanja y Gdansku. Cham- LATVIJA. \č -p (fesL_2 ,» (¦ *u Ml •• iwi S LOVA^ mhm meja Poljske « trdnjava • ••• meja Nemčije efo I. 1920 9- Zemljevid Poljske z označbo mest in rek, za kojih posest so se bill v zadnjih 14 dneh najbolj Pnlitl boji. S pikami zaznamcvano ozemlje je pripadlo Poljski leta 1920 po verzajski mirovni po- -odbi na ra*un Nemfcije berlain je poudaril, da Hitlerjev govor v Gdansku ni prav nič spremenil na položaju. Anglija in Francija bosta še naprej nastopali vzajemno za dobro znanim ci* Ijem: »Mi hočemo osvoboditi Evropo stalnega splošnega strahu, da se vsak narod mora bati, da bo kdaj napaden. V tem oriru nas v tej borbi ne bo ustavila nobena grožnja, ne nas, ne Francozov.« Istega dne, kakor angleški parlament, je imela sejo francoska vlada. Daladierjeva vlada je soglasno sklenila, da se izrazi poljski vojski in poljskemu narodu vse prirnanje za njegovo jnnaško borbo proti taki premoči. Francoska vlada ob tej priliki znova poudarja^ da se njeni sklepi o nadaljevanju vojne he bodo spremenili iil da se bo Francija s svojimi zaveznild vojskovala naprej do skupne zmage, ki naj zopet vzpostavi spoštovanje pra^ice na svetu. Nemško in rusko poročilo o zniagi iv zasedbah. Nemško vojno poročilo iz Berlina z dne 20. septembra pravi: Bitka v loku Visle, ki je pričela pred enim tednom pri Kutnu in se je raztegnila proti vzhodu do Bzure, je postala ena izmed največjih, v kateri je bila strta najmočnejša sovražaa vojska v zgodovini sveta. Število ujetnikov je znašalo ob Bzuri 20. septembra 105.000 mož. Zaplenjeni vojaški material je ogromen. V vsej Poljski, katero smo zasedli, nudijo poljske čete samo še močnejši odpor južno od Modlina kakor tudi v Varšavi. Borbe pri poljskem pristanišču Gdi-> nja, ki so trajale 18 dni, so končale z za< vzetjem vojnega pristanišča. Poljske čete, katere so branile Gdinjo, se umikajo proti polotoku Hela. Sovjetske čete so imele v svojih rokah zgoraj omeaijenega dne Lvov in vse petrolejske vrelce v Galiciji ter so zasedle vso nekdanjo poljsko-romunsko mejo. Nemci in Rusi štejejo ujetnike ter plen — Poljaki se branijo junaško v Varšavi ia Modlinu. Nemci so raznesli 21. septembra v svet podrobnosti o svoji zmagi ob Bzuri in v poljskem pristanišču Gdinja. Berlinsko poročilo pravi, da se je število poljskih ujetnikov 20. septembra dvignilo na 170 tisoč in še vedno raste. Nernška vojska je v bojih ob boku Visle zaplenila 320 topov in 40 bojnih voz. Na poljski strani se je udeleževalo te največje bitke devat divizij, oddelki nadaljnjih desetih divizij ter tri konjeniške brigade. V bojih na jugu pri Zamošču in Tomaševu so zajele nemške čete večje poljske oddelke. Predal se je tudi poveljnik južne poljske armade. Ujetih je bilo 60.000 mož ter zaplenjenih 108 lahkih in 22 težkih topov. — V bojih okrog pristanišča Gdinja je naraslo število ujetih na 350 častnikov in 12.000 mož, plen pa znaša 40 topov. Nemci pripisujejo že končanitn bojem okrog Gdanska, kjer se je peščica poljske posadke na Westerplatte tako vztrajno borila z nemško vsestransko premočjo, ve- lik pomen. Kancler Hitler si je 21. septembra sam ogledal bojišče v Gdansku in okolici, zlasti pa na Westerplatte. Po tem ogledu se je odpeljal s križarko po morju v Gdinjo na sestanek z maršalom Goringom. Hitler je tudi prekrstil poljsko Gdinjo s posebnim dekretom v nemški Gotenhafen. Medtem ko so Nemci šteli ujetnike in plen, so se tudi pripravili za odločilni naskok na Varšavo, kar pa jim je po poljskem poročilu 20. septembra spodletelo. Dva dni je nemško topništvo pripravljalo naskok z bobnečim ognjem iz najtežjih topov. Topovskemu ognju je sledila ofenziva pehote pod zaščito tankov in oklopnih avtomobilov. Poljaki so odbili več zaporednih neraških napadov in so dosegli še krajevne uspehe. Uspeh pa so imeli Nemci v bombardiranju, ker so porušili stavbo sovjetskega poslaništva v Varšavi. Nemci sami priznavajo, da se odpor Poijakov nadaljuje v Varšavi, v trdnjavi JVfodlin in jugovzhodno od Varšave pri Gori Kalvariji ter na polotoku Hela, severno od že po Nemcih zasedeni Gdinji. Pa tudi Nemci imajo velike izgube in tako poroča poljski radio ta dan, da so okrog Lvova poljske čete popolnoma potolkle dunajski oklopni polk in avstrijski 45. pešpolk iz Linca. Sploh so po radijskih poročilih čete iz bivše Avstrije utrpele silne izgube. Vedno dalje v notranjost Poljske prodirajoči Rusi so razglasili, da so njihove čete od 17. do 21. septembra razorožile tri poljske divizije, dve konjeniški brigadi in veliko število manjših edinic. Dalje so zajeli Rusi v teh dneh 120.000 poljskih vojakov in plen znaša 380 topov in 120 letal. Priznavajo pa Rusi, da imajo s Poljaki le neznatne praske. Nastopajo pa Rusi na Poljskem s 110 drvizijami, od katerih je skoraj polovica motoriziranih. To je ogromna armada, ki je za Poljsko nepotrebna. Začasna razmejitev med Nemčijo in Rusijo na Poljskem V Moskvi je bil podpisan 22. septembra od ruskega in nemškega zastopstva sporazum glede začasne razmejitve med Nemčijo in Rusijo v zasedeni Poljski. Razmejitvena črta med nemško in rusko armado gre po reki Pisi od vzhodno-pruske meje do izliva v Narev pri mestu Lomža, po Narevu do izliva v Bug, po Bugu do izliva v Vislo, po Visli do izliva Sana v Vislo, dalje po Sanu do njegovega izvira. Po tej določitvi bodo prepustili Nemci Rusom celotno področje med Bugom ter Vislo in bogate petrolejske vrelce okrog Drohobiča in Borislava. Rusom pripade tudi del Varšave — predmestje Praga na desnem bregu Visle. Z označeno razmejitvijo se je zasidrala Rusija na Karpatih, od koder se ne bo več umaknila in je s tem ustvarjen čisto nov položaj. Zapadno bofišče Zatišje pred novimi francosko-angleškimi napadi Od Rusov podprti pritisk Nemcev na preostanek poljske vojske ni pokazal dne 19. septembra na zapadni fronti nobenih posledic. Nemci so v času ruskega vpada pomnoževali posadko Siegf riedove obrambne črte s četami iz notranjščine Nemčije, ker še niso utegnili prepeljati svoje glavne vzhodne armade na zapad. Na zapadnem bojišču je vladalo v dneh, ko so prodirali Nemci in Rusi proti osrednji Poljski, zatišje, ker so se francoski oddelki, kateri so prodrli skozi prve nemške utrdbe, približali močnejšim nemškim postojankam in so se skrbno pripravljali za nov napad. Po francoskem zatrdilu, bodo v kratkem zavzete vse utrdbe, ki so pred Siegfriedovo črto. Strokovnjaki so bili že po prvih uspehih Francozov mnenja, da je povsem mo goče prebiti se skozi Siegfriedove utrdbe. Prvi proboj glavne nemške obrambne linije bo zavzetje mesta Saarbriicken. Dne 19. septembra je nemško topništvo popolnoma porušilo mestece Perl, ki leži v Nemčiji ob luksemburski meji. Dalje so Nemci izpraznili vse kraje ob Siegfriedovi liniji. V raledje so prepeljali nad en milijon civilnega prebivalstva. V Berlinu so ustanovili urad, ki išče in posreduje zopetno zvezo med izpraznitvijo izgubljenimi svojci. Kakor smo že poročali, je smel vsak begunec vzeti s seboj vključno hrano samo 15 kg prtljage. Vse drugo je moral pustiti na domačiji. Ti izselitvi so Nemci z dinamitom pognali v zrak mnogo vasi in poslopij pred Siegfrfdovo linijo, da ne bi nudile kritja naskakujočim Francozom in Angležem. Zbiranje nemških čet pri Aachenu V našem listu smo že poročali, da so Nemci izpraznili mesto Aachen, okrog katerega so zbrali po francoskih poročilih velike množine vojaštva, 2000 bombnikov in razen nepregleden vojni material. Francosko vrhovno poveljstvo je bilo že dne 20. septembra obveščeno o velikih nemških napadalnih pripravah. Kakor vse kaže, bo<..•; ckušaii Nernci Francoze spet izriniti iz veeh delov med Maginotovo in Siegfridovo obrambno črto. Zavezniški vojni svet In prodiranje Francozov proti Zweibriicken Prva seja zavezniškega vojnega sveta se je vršila v Parizu 14. septembra, druga pa 22. septembra na angleških tleh. Francijo so zastopali: ministrski predsednik Daladier, vrhovni poveljnik francoske vojske general Gamelin in šef generalnega štaba vojne mornarice admiral Darlan. Na seji bo bili sprejeti važni sklepi za oborožitev zavezniških sil in glede proizvodnje orožja ter streliva. Zavezniške čete so dosegle v zadnjih dneh važne uspehe. Težko topništvo iz Maginotove črte je obstreljevalo nemška minirana polja in strojniška gnezda proti Zweibruckenu. Tik ob luksemburški meji so zasedll Francozi večje mesto Perl, katero je poprej uničila nemška artllerija. Svinje — važen činitelj na fronti Dosedaj so bili znani konj, osel, mula in kamela kot najboljši spremljevalci človeka v vojni. V zadnji svetovni vojni so se poslužili nekajkrat na fronti tudi krav. Na zapadno bojišče pa so sedaj pripeljali Francozi na fronto čisto novega živalskega zaveznika — svinje. Kakor smo že parkrat beležili, so Nemci podminirali ozemlje pred Siegfridovo obrambno črto. V mlnirana področja ob luksemburški meji in v dolino Moeele so nagnali Francozi krdela svinj. Svinje namreč rujejo po zemlji, sprožijo položene mine ter pripravljajo na ta način povsem varno pot francoskim tankom in pehoti pri prodiranju do glavne črte. Na ta izreden način hočejo Francozi sprožiti vse od Nemcev skrite mine brez človeških žrtev. Nemci pripravljeni Vrhovni poveljnik nemških sil general Brauchitsch je že nekaj dni na zapadnem bojišču, kjer imajo Nemci zbranih ob francoski, belgijski in luksemburški meji 70 divizij z 1,500.000 možmi. Francosko vrhovno poveljstvo je odredilo vse potrebno za morebitni nemški vdor na holandsko in belgijsko ozemlje. Z t^m drzavne^ meje 444- >Mag/notova^'črta &W Siegfridova crta Na zomljoi-idu, kl predstavlja zapadno bojiMe, sta označenf ^raginovota in Siegfriedova obranruV na črta