SAVINJSKI VESTNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE MESTA CELJA, OKRAJA CELJE-OKOLICB IN OKRAJA ŠOŠTANJA leto iii., Ste v. 48 CELJE, DNE 2. DECEMBRA 1950 POSAMEZNA ŠTEVILKA 3 DIN Pripravimo se femelfito na volitve v okrajni ljudski odbor Samo trije tedni nas še ločijo od vo- litev v okraijni ljudski odbor. Zato je iprav in potrebno, da pregledamo naše dosedanje delo in ugotovimo, če smo storili dovolj, da bi bile te prve pri- prave, z ozirom na važnost teh volitev, dovolj temeljite. Ali je storjeno vse, da bodo to začeto delo novo izvoljeni odbori Osvobodilne fronte v zadostni meri politično podprli. Kaj je pravzaprav že pripravljeno? Vložene so kandidatne liste, določeni volilni odbori, postavljeni kurirji in v glavnem pr*iipravljeni tudi volilni ime- niki. Moramo pa ugotoviti, da je bilo v zvezi z vsem tem vendarle mnogo premalo političnega dela. Izlbira kandi- datov ni bila opravl|jena ipovsod tako kakor je to potrebno, t. j. na množič- nem sestanku. Mnogokje se dela vse preveč na огЗсо lin je s tem izostala pr- Va aiktivizacija .volivcev, ki bi bila 'dosežena, če bi se kandidati določali na dobro orgainiiziranlih m. pravilno vo- denih množičnih sesitankih. Zato je po- trebno to alkti/Lzaoijo sedaij v tolliko 'bolj poživeti, pritegnuti ljudi k- raz- pravljanju o vlogi in delu okrajnega ljudskega odbora sedaj dn v bodoče, o ■tem kako je treba z njim so Fronia ho morata skrbeti, da kmetje izpolnjujejo svoje obveznosti do skupnosti, kakor to detajo naši detavci v petek, dne 24. novembra se je v mali dvorani doma OF v Celju vršil mestni zbor Osvobodilne fronte, katerega se je udeležilo vseh 126 izvoljenih delegatov iz terenskih in vaških frontnih organizacij. Nekaj po 16. uri je vstopil v okrašeno dvorano, burno pozdravljen od delegatov, predsednik Izvršnega odbora OF Slovenije tovariš Miha Marinko, nakar je zbor pričel s svojim delom. Predsednik Mestnega odbora Osvobodilno fronte tovariš Trpin Lojze je podal obširno poročilo o delu, uspehih in pomanjkljivostih frontnih organi- zacij. Nakazal je bodoče naloge, in vlogo Mestnega zbora Fronte pri nadalj- njem političnem lin organlÍ7}acijskem delu. Po končanem referatu se je razvila, diskusija, v kateri je sodeloval tudi tovariš Miha Marinko. Delegati so izvolili v Mestni plenum OF 60 članov. Na kraju so sprejeli sklepe in poslali pozdravno resolucijo IG OF Slovenije. Iz poročUa predsednika mestnega od- bora OF tav. Alojza Trpina Mestni odbor OF je vršil svoje delo s pomočjo komisij: Komisdje za ddeo- ■ loško vzgojno delo, za agitacijo in tisk, za komunalne zadeve in gospodarstvo, za prostovoljno delo, organizacijske ko- misije, socialno 'zdravstvene komisije in komisije za evidenco in statistiko. Vendar se je sčasoma pokazalo, da tak način dela ni najboljši, ker so bile ko- m'isije premalo elastične in so po ne- kaj mesecih odnehale, kar se je od- ražalo na celotnem delu Fronte, pred- vsem pa na ideološkem polju. Spomla- di so na tem sektorju dosegli kar lepe uspehe. V 20 študijskih krožkih je bilo vključenih okrog 4500 frontovcev, se- daj jih je pa v 15 krožkih le okrog 300. Vzrok za nezadovoljivo delo je pred- vsem v tem, da so bili predavatelji dokaj nedelavm, pogosto nepriprav- ljeni in niso znali prikazati takšnih oblik študija, M bi frontovce zanimal. Premalo pomoči so nudili predvsem našim kmečkim terenom in zadružni- kom. Bolj agilni so bili frontovci pri go- spodarskih akcijah, zlasti v prvi po- lovici leta. Predvideni plan ljudskega posojila v Celju je bil dosežen z 99,64% in komisiije za vpiß bodo morale skr- beti za redno pobiranje in odvajanje mesečnih obrokov. Frontovci so sode- lovali pri (izvedbi setvenih planov, pri odmeri daVkov, pri imičevanju sad- nih škodljivcev, pri zatiranju kolorad- skega hrošča, prd obiranju hmelja, sečnji drv itd. Posadili so tudi 150.000 sončnic, pozneje se pa niso zanimali kako uspevajo in kaj je s pridelkom. Dvem oibdelovalnim izadrugam na področju Celja so nudili frontovci pre- malo pomoči, da bi postale vzor osta- lim zadrugam daleč po okolici. Pri za- družnikih bi bilo treba predvsem vzbu- jati zanimanje za intenzivno obdelavo zadružne zemlje, posebno s povrtnino, ki jo Celje potrebuje več kot je prihaja sedaj na trg. • "* Najbolj so se izkazali Frontovci pri prostovoljnem delu. Pomagali so pri ■izgradnji trinadstropne hiše v Kersni- kovi ulici, v Gaberju so dogradili ga- silni dom, v Medlogu so pomagali pri urejevanju zaidružnega domai. Poma- gali so pri graditivi velikega fizkul- tumega stadiona na Dolgem polju in letnem kinu. Obnovili so tvudà. prostore oblačilne delavnice, hleve pri kolo- dvoru in dogradili hišo za ribogojstvo v Pečovniku. Skupno je 25^00 Fron- tovcev opravilo 239.625 prostovoljnih ur. Tudi na tem področju so frontov- ci popustili v idrugi polovici leta zara- di nedelavnosti štaba za prostovoljno delo. Delo Fronte je zavirala tudi nepra- vilna teritorialna razdelitev terenskih odborov, ki so bili ponekod preobsež- ni in ni moglo priti na sestanku do šir- še obravnave konkretnih nalog. Zaradi tega so razdelili dosedanjih 32 teren- skih odborov na 50 tako, da pride naj- več 400 članov na osnovno frontno or- ganizacijo. Sedaj bo pa naloga zbora, da novoizvoljene odbore utrdá in lisposöbi za uspešno delo. Pri volitvah v osnovne frontne or- ganizalcije niso nekateri frontna od- bori dzvršili svoje naloge, kot bi jo morali. To se je opazilo predvsem na podeželskem terenu Ostrožno, kjer mnogi niso vedeli, zaradi slabe agita- cije, da 90 tuidi pri njih volitve. Kljulb tem pomanjkljivostim so voli'tve dobro uispele. Pri volitvah je sodelovalo pre- ko 2000 frontovcev. Izvolili so 418 od- bornikov, od tega 66 žena, kar je vse- kakor premalo. Socialni sestav nam pove tudi, da so izvolili premalo de- lavcev (142 delavcev in 147 nameščen- cev) v sorazmerju z nameščenci, ki jih je v Celjoi veliko manj kot delav- cev. Več pozornosti bodo morali fron- tovci posvetiti pri volitvah odborni- kov v MLO, da bodo kandidirali in iz- voljeni res najboljši ljudje, kateri bo- do sposobni izvrševati vse naloge. Rezultati šestmesečnega tekmovanja v počastitev desetletndce œtanovitve OF so pokazali, da se odbori mnogokje ndso lotili tekmovanja pravilno. Tek- movalni plani so bili največkrat ša- blonski in neživljenjski in zato ni bilo v oktobru takšnih uspehov, kot bi jih želeli. Plane bo treba popraviti tako, da bodo izvedljivi in realni, to je, da bodo zajela naloge, ki so na nekem te- renu najbolj pereče. V Košnici, kjer že vse leto niso pobrali frontne člana- rane, bodo tekmovali v rednem plače- vanju članarine, v Medlogu pa bodo poživeli akcijo škropljenja sadnega drevja, ker je tam sadjarstvo ena naj- važnejših gospodarskih panog. Mestni odbor Fronte je dal .pobudo, da se do 10. obletnice Fronte staro gledaliiško poslopje v grobem dokonča. Naloga frontnih odborov bo, da s široko agi- • tacijo pritegne člane k prostovoljne- mu delu pri obnovi gledališča. Pri mnogih ljudeh, ki že željno pričaku- jejo otvoritev starega celjskega gle- dališča, bomo s pravilnim pristopom gotovo naleteli na razumevanje. Je še dosti manjših del, ki se bi iavršila s prostovoljnim delom, brez večjih ma- terialnih sredstev. To je n. pr. tržnica v Gaberju, otroška igrišča," popravila cest, mševine na Slandrovem trgu in Zidanškovi ulici. Danes, ko moramo štediti na vsakem koraku, se premalo čuti aktivnost OF v tem pogledu. Zaradi malomarnih od- nosov mnogokje propada ljudska imo- vina, kar se še posebej kaže pri zgrad- bah in stanovanjih, kjer. neredko uni- čujejo tla, wata, cjjcna, zidove, šipe, razne hišne naprave in slično. V teh primerih morajo frontni odbori voditi ostro borbo proti takim škodljivcem. (Nadaljevanje na 4. strani) stran 2 »SAVINJSKI VESTNIK* dne 2. decembra I960 Štev. 48 Okrajni zbop Osvobodilne fronte v Šoštsnju je ppvic zasedo! v nedeljo, dne 28. novembra se je v kino dvoranu »Kajuh« v Šoštanju vršil okrajni zbor Fronte, kateremu je prisostvovalo 136 delegatov iz os- novnih organizacij. Kot gost je bil navzoč tov. Primožič Franc-Marko, se- kretar Izvršnega odbora Osvobodilne fronte Slovenije. Predsednik Okrajnega izvršilnega odbora Osvobodilne fronte tov. Marolt Jože je podal izčrpno organizaojsko-ipolitično poročilo. Uvodoma isvqj'ega referata je predvsem nakazal vlogo, pomen in cilj Okrajnega zbora Fronte pri nadaljnjem organizacijskem in političnem utrjevanju frontne organiza- cilje. Ko je podajal analizo dosedanjega dela Fronte v okraju je med dni- gim dejal: Prva in osnovna napaika iz katere je v glavnem izvirala vrsta slabostii predvsem pa popolna pasivizacija ne- katerih organizacij je, da voljeni organi v organizacijah Fronte niso v celoti opravili svoje naloge. Ta osnovna hiba se kaže pri samem IO OOF, še v večji meri ipa v nekate- rih osnovnih organizacijah OF. V vseh dosedanjih akcijah, kot so volitve v Zvezno skupščino, Ljudsko, posojilo in zadnje volitve v OF odbore smo vi- deli, kako se stvari dobro razvajajo iam, kjer je frontna organizacija do- bra in kako !se grmadijo težave v tistlih krajih, kjer frontne organizacije ni ču- titi pri delu. Nepravilno bi bilo, če bi take slabe organizacije kot so Rad- mirje, Grušovlje, Radegunda, Sv. Flor- jan, Skomo, Skale in še nekatere sa- mo kriitizirali, ne da bi istočasno nu- dili učinkovito pomoč, da se postavijo na lastne noge. Brez dvoma bi bili uspehi v teh organizacijah mnogo boljšii, če bi jim bil IO OOF nudili več konkretne pomoči ter poiskal tiste po- Eitivne ljudi na vasi, ki imajo voljo do frontnega dela. Na osnovi mnenja večjega števila aktivistov je pasli vizi- ralo naše frontne odbore tudi to, ker so govorili, da so za politično frontno delo plaičani aktivisti, morda nekje na okraju. S centralizacijo in demokrati- zacijo naše državne uprave in odpravo profesionalnega kadra mora biti tudi j temu enkrat konec. Naše frontne orga- nizacije in Fronta kot celota bo ohra- nila svoj značaj in večala svojo poU- t'ičjio silo le takrat, če se bo pri svo- jem delu držala načela volilnosti in prostovoljnosti. Ni mogoče drugače, kakor tako, da upravljajo konkretne politične posile tisti ljudje, ki so jih frontovci v posameznih orgariizacijah sami ¡izvo'üli za svoje vodstvo. Ko je govoril o odnosu Fronte do KLO-jev je degal: Za pravilno usmerjanje političnega dela ter sprovajanja gospodarskih na- log, je važen odnos naših odborov OF do KLO-jev. Vsak vaški odbor OF mora biti v ' stalnem stiku s KLO in mu pomagati reševati posamezne gospodarske probleme. Ta pomoč pa iie sme biti v tem, da bi se frontni politični aiktiv upo- rabljal za posamezne operativne na- loge, kot so odkupi, davki itd. Te posle morajo odslej opravljati uslužibenci oblastnih organov in odkxipnih pod- jetij. Zaradi nepravilnega pojmovanja v*lo'gie frontnih organiizaicij In izairadi slabega sistema dela se večkrat upo- rabljajo frontni odbori tudi za čisto operativne naloge, ne pa za politične naloge, ki so tesno vezane s posli iz- vajanja igoiapodarskih nailog. Zato ni čudno, da v nekaterih krajih naši kmettije ne ločijo dosti, ali pa celo nič, aktivistov od nakupovalcev pra- šičev, masti, krompirja itd. V tistih krajih, kjer je bilo slabo politično delo in pasivnost odbora OF so dejansko vo- dili odkupno (politiko operativci od- kupnega podjetja, frontni aktivisti pa niso kmetom niti poskušali objasniti nujnost izpolnjevanja odkupnih obvez. Bili so zelo pogosti primeri, da kmetje niso aktivista videli drugače, kakor samo takrat, 'ko je bilo nujno odkupiti poljske pridelke, pobrati dai-i vek in dru'go. Na ta način je prak- tično na terenu odpadel tisti poUučni^ faktor, ki bi moral na temelju spo- znavanja celotne problematike najvaž- nejših gospodarsikih nalog zagotoviti pravilno izvajanje te 'politike. Odpadel Tov. Jože Marolt, predsednik IO OOF je tisti faktor, ki bd moral predhodno politično pripraviti in raizložiiti name- ravane ukrepe in bi bal naposled tisto lujno potrebno orožje ljudske demo- kracije za kontrolo, kako državni apa- rat, to je KLO te naloge izvršuje. Ne- pravilno bi ibilo, če bi za te nalpiake obsojali samo vaški odbor OF in njene aktliviste, te napake so dostikrat pri-, nasali na vas ¡tudi lokrajni laktiivdisti' OF, bodisi zaradi nedovoljnega po- znavanja profblematike vasi, ibodisi tudi z diktatorsko biroikratskimi metodami in nezaupanje v vaški OF odbor. Prav zaradi tega se je dostikrat vrsto nalog sprovaj alo z aktivom IO OF mimo va- škega odbora OF. Prevladovalo je celo mnenje, da v krajih Sv. Florjan, Rad- mirje, Gorenje, Skale in Ravne ni mo- goče uspešno izvršiti nobene akcije brea direktne ipomoči od inštruktorja in aktivistov IO OOF. Tako pojmo- vanje je skoro dovedlo do tega, da so nekateri aktivisti okraja sami nepo- sredno vodili vse posle v enem kraju, oni so ipraktično odločali v vseh v^pra- šanjih, ne pa osnovne organlizacije. Pomoč OF odborov KLO-jem se mo- ra kazati predvsem v nenehnem po- litičnem tolmačenju posameznih gospo- darskih nalog db istočasni kontroli, da se te naloge pravilno izvajajo. Gre ^se nadalje za dviganje avtoritete našim oblastniim oirigaRom. in demokratič- nost poslovanja vsakega odbora pose- bej. Pomoč Fronte v tej smeri prihaja v poštev v vseh prej navedenih KLO- jih. ker so se pri njih plani razbijali v večini primerov le v ozkem krogu ljudi, kateri so lahko iz osebnih ra- zlogov večkrat tudi plane iposamezni- kom nepravilno postavljali. Sodelova- nje vašikih odborov OF bi v takih pri- mer*ih lahko napake odpravilo, oziro- ma sploh preprečilo, da se nebi poja- vile. Doslej so se frontne organizacije pre- malo zanimale za dvig avtoritete tn de- mokratičnega poslovanja KLO. Z ar add nepravilnega pojmovanja ljudske oblasti so se marsikje ustvar- jaM nepravilni odnosi višjih funkcio- narjev naipram nižjim. Večkrat sd akti- vist z okraja lasti pravico zato, ker je pač na okraju, da lahko KLO^jem oziroma njemim predstavnikom dik- tira in celo kliiče na odgovornost. Z decentraliizacijo in demokratizacijo so se taki pojavi zmanjšali, vendar mo- ramo odločno nadaljevati, da uvelja- vimo pravilne odnose in demokratič- no razpravljanje o posameznih nalo- gah. Naše KLO-'je moramo smatrati za prave organe ljudske oblasti, ki so na svojem področju edini OTganii dblasti. Osvobodilna fronta se mora iboriti za to, da 'bodo ljudje smatrali KLO na svojem področju zia nepo'sredni organ oblastü, da bodo z njim pretresali po~ 1 samezne naloge ter zaščitili skupne ko- risti. Fronta in vse množične organi- zacije vasi lahko mnogo p>riispevajo k izboljšanju poslovanja oblastnih orga- nov in odnosov državnega aparata do državljanov. Treba je dosledno uvelja- viti načelo, da je naš aparat v službi ljudstva in ne obratno,, da je ljudstvo zaradi njega. Na drugi strani pa mora sama Fronta uvajati med državljane disciplino, ker bi drugače nepravUni odnosi povzročili težave. V nadaljevanju svojega referata je tovariš Marolt govoril v odnosu Fron- te do ljudi na vasi, o decentraliizaciji in demokratizaciji državne uprave, o ideološko vzgojnem delu. Ko se je do- taknil kultumo-prosvetnega dela je de- jal: Eno najibolj .perečih in naljtežjih vprašanj na naši vasi dn mestih je kvûtumo-prosvetno delo. Kultumo-prosvetno delo večina naših frontnih organizacij podcenjuje. Zato ni ičudnof, da uigotaivljamo padec kultumo-prlasvetne dejavnosti. Ta demobilizacija na kultumo-pro- svetnem področju se čuti v večinii or- ganizacij OF, kar je dokaz, da odbori OF ne razumejo važnosti kultumo-pro- svetne prevzgoje ljudstva. Kulturno življer^e in dvig ravni našega delov- nega ljudstva je v prevzgoji naše so- cialistične graditve neločliv del poli- tičnega dela, katero je izredno važna oblika ideološke prevzgoje ljudi. Stvar- nost kakršna je naša v kateri se pre- pleta toliko protislovij, ostankov dalj- ne preteklosti in kulturne potrebe so- cialistične družbe zahteva stalno mo- bilizacijsko vlogo množičnih organiza- -cij na kulturnem področju. Naš fcu¡l- turni razvoj namreč ni nikakršen tih ali postopen proces, temveč je prava kulturna revoludja, ki v krajšem zgo- dovinskem razdobju obračunava z mračnjaštvom in z zaostalostjo in dvi- ga široke sloje ljudstva na višjo stop- njo splošne kulture. Vzrok za ipasiv- nost na kultumo-prosvetnem področju, kateri močno zav*ira iniciativo in spro- ščenost je tudi v tem, da so ponekod hoteli kulturno prosvetno delo prav tako birokratsko reševati s predpisi in ga silili v neko šablono. Kultumo-pro- svetno delo ne bomo niti reäili s po- stavljanjem raznih kulturu'ih dnoštev s predpostavko, potem bo pa stvar stekla. Zato nam daje lep primer Šo- štanj. Precej časa obstoja SKUD, toda kulturne razgibanosti je pa čedalje manj. Množične organizacije, 'predvsem sindikat TUŠ so se zadovoljile samo z društvom, ki ndma volje ali premalo pomoči in podpore za delo. V velikih primerih se jemlje kultur- ne potrebe ljudi zelo enostransko. V vasi obstoji knjižndca, kino, včasih še kulturna prireditev, pozaibljà pa se 'po- polnoma na zdravo zabavo. V vsakem primeru se morajo organizacije OF za- nimati za vsestransko poliučno in kvil- tumo vzgojo ljudi. V odnosu Osvdbodilne fronte do za- družništva na vasi je tov. Marolt de- jal: Frontne organizacije se za stanje za- družništva prav malo brigajo. V našem okraju zadnje čase precej zanemarjamo zadružništvo v smislu nu- đenja pomoči obstoječim KDZ, da bi se povzpele na v^išino, kakor tudi v smislu agitacije za ustanavljanje novih zadrug, oziroma utrditev že obstoječih. | Stanje obstoječih zadrug ni razveseljivo, take zadruge ne služijo kot 'močno pro- pagandno sredstvo za vključevanje kmetov v zadruge, nekatere pa celo odbijajo. V letošnji jeseni so bile KDZ v precejšnji sti'ski pri jesenski setvi, vendar se ni znašel nobeden, ki bi organiziral pomoč, da bi te pravočasno 'posejale in pospravile poljske pridelke. Na tak način se slabo borimo za razvoj zadružništva na vasi, kot tiste oblike kmetij'skega gospo'dastva, ki ima vso bodočnost. Največjd napredek doslej je napravila KDZ Boma, vendar bo tudd njej še potrebna velika pomoč, da se še močneje utrdi. Današnji zibor se mi izdi potrebno opozoriti predvsem na važnost splošnih kmetijskih zadrug, kai- terih pomen vse preveč podcenjiojerao. Splošne kmettjske za'druge so tiste vzgojne ustanove, na katerih je treba našega kmeta učiti in ga navajati na skupne interese, skiopno gospodarjenje itd. Kadar bodo splošne kmečke za- druge zadostile svoji vzgojni nalogi bo naš kmet tudi .pripravljen prostovoljno vstopiiti v KDZ dn isto dobro voditi. Zato se moramo boriti za dobro orga- nizacijo splošnih kmetij iskih zadrug, zadružnih ekonomij, KDZ kot najmoč- nejših vzgojnih sredstev za kmeta. Po poročilu predsednika se je razvila diskusija. Tov. Volk Oinil je v diskusiji na- kazal pomen in vlogo ljudske inšpek- cije, ki pa se marsikje na terenu pod- cenjuje. Od 30 predvidenih grup ljud- ske inšpekcije je dosedaj izvoljenih sa- mo 17 grup. Na terenu pa obstojajo tudi napačna mdšljenja, da je ljudska inšpekcija pom'ožni organ kontrolne ko- misije, ne pa organ ljudstva. Tov. Ravljen Stane je govoril o de- lu mladine v okraju. ,V Pesjem mladi- na ne prihaja na sestanke, ker imajo starši' baje previsoke oddaje poljiskih pridelkov, na rudniku je iznesla mla- <*ina, da jih hočejo sedaj samo s po- litiko » futra ti«, v Lučah je med mla- dino mnogo moralno pokvarjene mla- dine dtd. Navedena dejstva pričajo, da se mladini ne posveča pravilna vzgoja, da so na mladinskih sestankih glavni predmet obravnavanja udarniške ak- cije, o gospodarskih in političnih nalo- gah na vasi pa mladina ni poučena. Vsled navedenega se mladina tudi ne udeležuje sestankov, ker niso poučna in zanim'ivi. Tov. Senica Maks, predsednik OLO je navedel, da KLO-ji nimajo skoraj noibene podpore od vaških OF odborov. Odkuipne plane so marsikje nepravil- no raabijali, bile so nepravilne obre- menitve nekaterih gospodarstev in to posebno tam, kjer ni Fronta sodelo- 1 ovala. Tov. ГгапЈек Jakob, star 67 let dn najstarejši delegat na zboru, je govo- ril o predaji poslov starih VOOF novo- izvoljenim in o pomanjkljdvostih, ki jih je opaiziil v delu starega VOOF. Kriti- ziral je tudi KLO Velenje. Ko so raz- bijali razne odkupne plane, niso iskali sodelovanja z VOOF, ko pa se je vršil odkup, je VOOF moral aktivno pvoma- gati. v zvezi s tem je pa nakazal tudi nepravilnosti, 'ki so se dogajale pri od- kupu. Dejal je, da je bila LI na najbolj demokratičen način izvoljena, ni pa še danes dobila legitimacij. Kot najsta- rejši član zbora, je na zaključku svo- jega govora pozval vse navzo'če dele- gate, naj gredo z večjim elanom na delo za srečnejšo bodočnost nas vseh. (Mod govorom je bil večkrat z burnim aplavzom prekinjen). Tov. Primožič Franc, sekretar IO OF Slovenije je v svojem govoru še enkrat podčrtal pomen okrajnega z¡bo- ra frontovcev, da je to nagvišjd forum OF na terenu in, da mora kot takšen poznati celotna dogajanja in situacijo v okraju, ker samo na ta načun bo lahko usmerjal delo frontnih organi- zacij. Današnji frontni zbor torej ni samo zato, da M izibral iz svoje srede plenum in IO ter poslušal poročila, ampak je istočasno potrebno, da nakaže tudi naloge dn pooblasti plemmi in IO, da iste izvršuje. Tov. Primožič je tu'đi povdaril, da se je treba v delu med ljudstvom na terenu posluževati me- tode vztrajnega prepričevanja. Nadalje je govoril o odnosih Jugoslavije ido za- padnega in vzhodnega bloka, o miro- Ijubnd politiki, ki jo dosledno vodi na- še partijsko dn državno vodstvo dk) drugih držav, o ljudski demokraciji itd. Po končani diskusiji so izvolili v o- krajnii plenum OF 70 delegatov, kajti bodo na prvem svojem zasedanju iz- volili iz svoje srede naj'boljše politične delavce v IO OOF. Na zaključku o- krajnega zbora Fronte so bili sprejeti sklepi od katerih izvedbe zavisi u- spešno organizacijsko in politično delo frontne organizacije na vasd. Z zbora front ovce v so bile poslane resolucije IO OF Slovenije v Ljubljano in tov. Mihi Mariku, sekretarju CK KPS in predsedniku IO OF Slovenije. FM V nedeljo 3. decembra ob 14. uri na Glaziji bo poslednje kolo slovenskega nogometnega prvenstva KOROTAN (Kranj) : KLADIVAR (Celje) liga moštvi Najvažnejše srečanje nogometne sezone. Končni izid tekme bo odločil zmago- valca. Milada Šmid: v spomini na Tončko Cečevo Tončka Cečeva se je rodila v vasi Klek pr'i Trbovlljah kot hči malega kmeta. Bila je izredno nadarjena. Ker ni imela sredstev za šolanje, se je s pomočjo knjig sama izobraževala ter se je na ta način naučila več tujih jezi- kov. V njej je bil izredno razvit čut pra- vičnosti. Videla je okoli samo revščino delavcev, ki so neumorno delali od zore do mraka za nizke plače. Zaso- vražila je kapitalistične ^izkoriščevalce, ki so bogateli od delavskih žuljev, uži- vali življenje v polni meri, a zraven pa zaničevali ravno tiste, kd so zanje delali. Postala je komunistka, ipričela je tiho borho proti izkoriščevalcem delovnih ljudi. Povezala se je s somliš- Ijeniki, jih podžigala in bodrila. Ko je izbruhndla v trboveljskem rudniku stavka, so jo stare jugoslovanske ob- lasti zaradi hujskanja zaprle. Po vrnit- vi iz ječe je ostala Cečeva pod strogo policijsko kontrolo. To preganjanje ji je začelo presedati, zato je na skrivaj pobegnila v inozemstvo. Dve leti pred polomom stare Jugoslavije se je vrnila v domovino, v svojo rojstno vas Klek. Nadaljet^ala je svoje delo za komu- nizem, toda bolj na Vrivaj. Ko je pridrl nacistični okupator v naše kraje, je ona med prvimi začela 2Íbirati okrog sebe aktiviste OF. Posta- la je ilegalka, voditeljica komunizma. Udejstvovala se je kot mobilizatorka in kurirka. Tončko Cečevo sem osebno spoznala pozimi 1941. Tedaj sem stanovala v Zadobravi blizu Vojnika. Pripeljal jo je k meni aktivist. Sorčan in jo predsta- vil kot kurirko Rozo. Bila je lepa žena. srednjih let, srednje postave, ovalnega lica, belo rožnate polti, velikih temnih oči. Oblečena je bila v črn plašč, na glavi je imela črno kmečko ruto. Cim sem z njo spregovorila par besed, sem takoj spoznala, da je inteligentna. V rokah je držala zvit ovojni papir. Izročila mi ga je ter rekla, da se naj to poročilo prečita na sestanku aktivi- stov. Papir je bil zaradi varnosti na- videzno nepopisan in prazen. Bil je namreč popisan z galunom in sem pi- savo razvila na ta način, da sem pa- pir držala pod gorečo petrolej'ko. Od ta'krat je Tončka še večkrat prihajala k meni s svojo pošto. Nekega večera spomladi leta 1942 so prdšli k meni komunisti'čnd funkcio- narji, španski borci Stefek iz ženo Štef- ko ter Andrej (Zidanšek). Nastanili so se v dveh podstrešnih sobah, kjer so ostali tri tedne, medtem je Andrej že preje odšel na Sveto plandno, kjer so pa^tizami že dmeli svoje postojanke. Tončka je redno prinašala poročila. Izvedeli smo, da so enega naših ak- tivistov zaprli. Svetovala sem Stefeku in Štefki, da naj se nekje drugje skri- jeta. Zato sta se neko popoldne od- pravila na pot proti Ljubečni. Ko sta stopila na cesto, je pripeljal mimo gestapovski avto, katerega posaidka ni slutila, da sta ravno to ta dva človeka, ki ju tako željno zasledujejo. Nisem j'ih nikoli več videla. . Tončka je prišla par dni nato k meni^ ter sem jo opozorila na ne- varnost. Mene, mojega brata dn mater so kmalu nato aretirali. Izdani smo bi- li. Tu'di moja bližnja soseda je bila gestapovska špijonka, M je stalno ob- veščala nemške oblasti, kdo zahaja v našo hišo. Seveda tega takrat nisem slutila. V »starem piskru« nas je zasliševal gestapovec Miterhofer. Kazal ml je slike naših aktivistov, spraševal me je za naše voditelje dn za Cečevo fRozo). Ker jih nisem hotela poznati, je zaprl okno, vzel v roko bikovko ter me z njo in z besedami, da bi mi osvežil spomin, obdeloval. Ko me je dobro premika-i stil, me je odpeljal na'zaj v jetnišndcoJ Pri vsakem zasliševanju me je izpra- ševal isto. Rekel je, da ima priče; da je hodila Roza Cečeva k meni. Odgo-Í vorila se mu, da je hodilo k meni več] ljudi povpraševat za stanovanje, ker! sem imela dve podstrešni sobi prazni.; Zagrozil mi je, da me bo vrgel skozî, okno drugega nadstropja, kakor je to' storil z Majorjem. Ce se spomnim na te gestapovske besede imam vtis, da aktivist Majer iz Košnice ni skočil sam skozi okno, ampak da sta ga vrgla gestapovca Miterhofer in Goetle. Po neuspešnem zasliševanju so me poslali na Borlo pri Ptuju. V naši skupini je bil tudi Vrečko Polde iz Škofje vasi. Ob sprejemu so nas ge- stapovci Stroessl, Stahlgu't, Filipik in Biberberger mučili in pretepali 5 ur. Vrečko je obležal od udarcev v nöza- vesti. Iz Borla so me po dveh mese- cih odpeljali nazaj v Celje, določena sem bila za ustrelitev. Vsled tujega državljanstva po možu, se je zame po- tegovalo Švicarsko poslaništvo in me gestapovci niso smeli ustreliti. Ostala sem v »tptskru« od julija, do pozne je- seni. Nekega dne sem v celici izvedela, da so gestapovci zajeli Cečevo (Ro'zo) z drugimi partizani ter, da jih javno razkazujejo kot največje bandite. Ni- sem mogla tega prav verjeti, dokler m prišel v celico po mene gestapovec Mi- terhofer in me odvedel v takozvano bolniško sobo, ki pa je bila v resnici mučilnica, vsa oškropljena s krvjo mu- čenih žrtev. Ko sem stopila v ta pro- stor, sem zagledala v kotu na mizi ležati Tončko povezano z jermeni. V obraz je bila zabuhla od udarcev, oči pa so jd mrzlično žarele od muke in trpljenja. Cim me je zagledala je vzkliknila: »Ne poznam«. Gestapovec je planil k njej, jo udaril po zoibeh, da se ji je vlila kri in jo opsoval. Me- ne je vprašal, če jo poznam. Nalašč sem jo pozorno ogledovala ter mu od- govorila, da te ženske nisem še nikoli videla. Izbul'il je še bolj oči, me od- suval ter odvedel nazaj v celico. Novembra so me skupno z materjo in partizani, ki so jih raztavljali v Celju, transportirali v Maribor. Z nami je bila tudi aktivistka Belina Marija iz Marofa. Nas tri ženske so dali v eno celico, kjer smo bile pomešane s kri- minalnimi jetnicami. Ko so doživeli Nemci velik poraz pri Stalingradu, so začeli malce preneho- vati z masovn^imd streljanji, zato so tembolj pošiljali svoje nasprotnike v smrtna taborišča. Z enim takih trans- portov so poslali v mariborsko jetniš- nico, kot izbirališče, Tončko Cečevo. Določili so jo, s par drugimi, ravno v našo celico. S pozdravom in smehom na ustih je vstopila. V njeni drži ni bilo pobitosti in ne obupa, ampak odloč- nost. Mislila sem že, da so jo gesta- povci umor'ili in mi je bilo drago, da sem jo zagledala živo. Cez nekaj časa se vsede poleg mene in začne pripo- vedovati: »Ko sem šla nekoč s sQcuplno akti- vistov po gozdu (ne pomnim več na- tanko kateri kraj je imenovala) smo bili nepričakovano riapadend. Začeli so na nas streljati. Pri tej priliki je pa- del aktivist Sorčan. Obstreljena v nogo sem bežala kar so mi dale noge moči, ter se skrila med koruzo. Noga mi je začela močno krvaveti, oslabela sem od izgube krvi. Morala sem iskati člo- veške p'omoči. Na cesti zagledam pra- zen senen voz in dva voznika. Zatečem se tja, ter prosim neznana človeka, naj me odpeljeta na njihov dom, da si ob- vežem ranjeno nogo. Iz njunega raz- govora sem spoznala, da sta oče in sdn. Kmalu med vožnjo se mlajši, pod neko pretvezo odstrani in čez nekaj časa privede nemška orožnika, ki sta me aretirala. Takoj sem spoznala izdajstvo tega mladega podleža ter mu pljunila v obraz. Ce bi ne bila ranjena, bi me nikoli ne ulovili. Zaprli so me v »starci pisker«.^Začelo se je običajno zasliševanje z mučenjem, a jaz sem molčala. Nekega dne pride v celico po mene gestapovec, me vleče za lase ter pravi: »Glej, glej, kako je lepo sfrizirana, kot kaka dama. ki gre na ples. Jaz te bom sfriziral kot se za glavno banditko i^odobi«. Pripe- ljali so k meni še nekaj drugih muče- nikov, ter nas peljali po celjskih uli- cah. Navezali so nam tablice z napisi, da smo največji banditi itd. Postavili so nas pred Narodni dom in zraven nas nametali še nekaj zverinsko umor- jenih partizanov. Začela se je njihova kulturna komedija. Ljudje so se spre- hajali mimo nas in nas gledali. VzkU- kovala sem Jugoslaviji, Titu 'in za- veznikom. Pri vsakem vzkliku so me gestapovci tepli po ustih, prav posebno se je pri tem izkazal gestapovec Plan- kel. Pokazala sem jim, da preziram smrt in mvke, ker se borim za lepšo bodočnost, za svobodo. (Dalje prihodnjič) Stev. 48 »SAVINJSKI VESTNK«, dHe 2. decembra 1950 Straa 3 KULTURNI PREGLED "SAVINJSKEGA VESTNIKA" Pred prvo sezono poklicnega Mestnega gledališča v Celju GUSTAV GROBELNIK: Klasični repertoar je osnova vsakega resnega teatra Klasiiki so najboljša Zola !za ifiralski naraščaj. Najboljši kla- siki so bili tudi igralci. Aischylos ... Shakespeare ... Molière... Od Rusov predlagam A. N. Ostrovskega in A. P. Cehova. Ostrovskega. ki je po besedah pisatelja Gončarova soznačnica za ru- sko in narodno gledališče, zato, ker je v svojih dramah ustvaril galerijo ka- rakterjev in tipov ob katerih so se učili In izbrusili največji ruski gledališki igralci: Sadov¿ki, Martinov, Vasiljeva, Strepetova, Fedetova, Jermogova itd., a Cehova zato, ker pomeni njegova dramatika nekaj novega in svojskega ne le v zgodovini ruske dramatike in gledališča .marveč v svetovni drama- tiki sploh. Bra tko Kreft pravi o nje- govih dramatskih umetninah, »da je tudi v njih mnogo joka in solz, tudi senitimentalnosti, tegobnih dböutij ki spadajo v njih bistvo« — toda vse to jim ni edino sredstvo dramskega in gle- dališkega učinka, kakor v meščanski solzavi drami ob koncu 18. stoletja. V igrah Cehova je še precej več, kajti njegovemu geniju se je posrečilo to. kar se ni posrečilo prvim izrazito me- ščanskim dramatikom 18. stoletja, nam- reč, da je iz iger ustvaril čudovita dramatika dela- (A. P. Cehov, Izbrana dela II.) Kar se tiče domače slovenske dramatike ,utemeljitev ni potrebna, saj teoretično že ni nobenega dvoma več, da je ena prvih nalog slovenskega gle- dališča gojiti, podpirati in vtzpodbujati. slovensko dramatsko produkcijo. i Med navedenimi avtorji sem zbral taka dela, za katera so bile izvršene že kakršnekoli priprave n. pr. inscenaci- je, dogovor z režiserji in podobno, ker bi to^ olajšalo oziroma pospešilo njih uprizoritev, sploh dela, na katera sel naši režiserji že dokaj časa sem pri-j pravljajo in na katera nas je že več- krat poprej tuidi kritika opozorila. Ta dela so naslednja: Sophokles: КгаЦ Edip, Shakespeare: Othello, Molière: Žlahtni meščan, Cal- derón de la Barca: Sodnik Zalamejski, Ostrovski: Nevihta, Cehov: Striček Vanja, od domačih pa ali kakšno novi- teto ali pa nanovo naštudirane Kref- tove Celjske grofe. O mladinskem delu repertoarja sem posebej razmišljal; to pa zaradi tega, ker velja v našem gledališču že za tra- dicijo, da je nosilec naših mladinskih iger mladina sama in more, kar se mladinskih uprizoritev tiče, veljati še situacijski repertoar, odvisen predvsem od odziva na našo pobudo v vrstah mladine, Ralzen tega pa ima naš mla- dinski pisatelj Fran Roš že pripravljeno novo mladinsko igro (»Desetnica«), po kateri lahko spričo uspeha njegove zadnje mladinske igre (Ušesa carja Kozmijana) sežemo z nezmanjšanim za- upanjem do pisatelja in njegovega lite- rarnega produkta. ' Za zaključek še to, česar v doseda- njih sezonah nismo upoštevali: težja, resnejša in umetnostno tehtnejša dela postavimo na začetek oziroma višek se- zone, to je ziimske mesece, ko je de- lovna zmožnost igralcev največja in ko so posetne raizmere najugodnejše, letni čas pa prihranimo za veselejše oziroma lažje dojemljive igre, ki zahtevajo na obeh straneh manj miselnega napora. Pa še to: dovolj nas je, da se lahko zedinimo za tak repertoami načrt, ki ne bo samo ogledalo umetniške zmog- ljivosti našega prvega poklicnega igral- dîega zbora, mcO-več, ki bo istočasno očuval ugled našega gledališča ter dvignil zanimanje in zauparye občin- stva. (Konec) TONE ZORKO: Pri sestavi repertoarjev upoštevajmo lokalne prilike Poklicno gledališče v Celju je posta- lo velika Stvarnost. Zato so pred upra- vo, gledališki svet, ansambl lin ves teh- nični in ostali personal postavljajo ve- like in odgovorne naloge, posredovati dramsko imietnosit gledališkemu občin- stvu s čim večjimi гжnetniškimi na- pori in hotenjem, z zanosnim de- lom lin požtvovalno marljivostjo, zavedajoč se obenem ogromne odgo- vornosti, ki jo imajo ipred ikritiičnim in zahtevnim občinstvom, umetniško in stvarno kritiko lin pred oblastjo, ki nam je to delo (zaupala. Zato smatram, da je Ob rojđtvu te naše kultumo- umetniške in vzgojne ustanove potreb- no zavzeti pravilno stališče, bolje, pra- vilen odnos do vsega dogajanja v tej ustanovi, zlasti, ker ima naše poklicno gledališče samo tradicijo, ki je izšla iz amaterskega delovanja in udejistvova- nja celjske Thalije, prav nobenih iz- kušenj pa ».pri jedrem odločevanju in vodenju poklicne tovariške ustanove. Vse to me je napotilo, da sem zavzel pri sestavi prvega гфег1оагја profe- sionalnega udejstvovanja posebno Ш previdno stališče z ozirom na sledeče faktorje, ki bodo igrali najvid- nejšo vlogo pri sesitavi: Ansambl. Ansamlbl je kljub amater- skemu udejstvovanju, v poklicu, po- vdajrjam v novem poklicu, le mlad. Zlasti je brez osnov v dikciji, kar je pokaizala posebno avdicija, v nekaj primerih nesiguren v dramski igri, poln, dovolite izrazu »manir«, ki so krepko zakoreninjene in bo ipotrebno mnogo naporov, da se odpravijo. Da- lje, popolnoma naravno je, da je zbor nehomogen in kar je še kritičnejše, nekompleten, ker smo, kakor je nam v^sem dobro znano, brez izbire igral- cev. Upiramo se lahko v našem mo- mentalnem primeru le na talent, elan, ljubezen igralcev do igranja in njih hotenje, doseči odgovarjajoči imietni- ški igralski odraz v nadaljnem ustvar- janju. Upiramo se nadalje lahko še na honorarne moči, ki pa nam bodo de- lale vsekakor mnogo preglavic pri raz- podelitvi dela, ker so pač po službah lin proste zvečer, to pa je v času se- zone čas predstav. Vse to izveni mor- da malo omaluvažujoče glede ansam- bla, vendar je tu treba biti kritičen z vso strogostjo, kajti bolje biti bolj, kot manj kritičen. Z ozirom na dose- danje udestvovanje pa se moramo po- staviti na stališče ocene, da »prav dobro« preje, — je za presojo iz pro- fesionalnega stališča, komaj »dobro«. Temu krivi nismo mi, ampak amater- ske prilike, ki niso dovoljevale celega teaterskega 'človeka. Toliko bežno o ansamblu. Kulturno politični in vzgolni mo- ment te ustanove je vsem dobro znan in bi prišel predaleč ponavljati to, kar vsi prav dobro razimiemo. Med nami ni nobenega, ki se ne bi aktivno vklju- čil v današnjo stvarnost in napačno bi bilo, kakor nedosledno, če bi se v tem trenutku pozabilo na ta dva momenta. Občinstvo. Enkrat sem v gledališkem listu že zapisal, da se zavedamo, da ni občinstvo zaradi nas. V kolikor sem osebno pripravljen občinstvu prisluh- niti, nisem pripravljen zadostiti vsem njegovim muham. Znano je, da se v Celju ponavlja motto — veselo, vese- lo! nekaterim celo manjka pikantno- sti itd. O zadnji zadevi se sploh ne iz- plača diskutirati, v izboru pa sem vse- kakor upošteval tudi dramo v obeh slučajih, ki jih bom predlagal, s so- dobno tematiko. Predlagam sledeče razmerje: 2 komediji in 1 dramo, pri treh premierah ali dve komediji in dve drami pri štirih premierah. Več za le- tos ne bo mogoče. V srečni izbiri rфe!ritoarja bomo laž- je sodelovali s kritiki. Ce bodo čutili da nas je pri izbiri repertoarja vodila principiakiost, bo tolzadevna ost odbita v zarodku. Da pa na kritiko moramo računati, nam je jasno, tem bolj, ker bo ona ocenjevalec našega dela in re- gister naših prizadevanj. Z ozirom na gornja izvajanja pred- lagam za sezono 1950/51 sledeči okvirni repertoar, 5 del, ki se glase: Otvoritvena predstava: Tomaž Linhart: Veseli dan ali Ma- tiček se ženi. Mira Pucova: Operacija. John Galsworty: Srebrna tobačniC£L Lope ide Vega: Prebrisana norica. ICar se tiče otvoritvene predstave, sem svoje mnenje na zadnji seji gle- dališkega sveta že podal. Da ponovim na Ikratko. Smatram, da je otvoritvena predstava vedno programska predsta- va. Ta predstava naj daje linijo delu v sezoni, naj da že naprej slutiti pro- gram sezone. Nadalje bo naše gleda- lišče zaenkrat imelo komorni značaj. Vsaj tako je bilo rečeno in da bodo spopolnila en del sezone iz večjimi deU gostovanja narodnih gledališč. Ce pa bomo v svojih prizadevanjih prišli pre- ko komornega okvira, kar sem prepri- čan, da postopoma bomo, bo moj pred- log za repertoar zahtevnejši. Vseka- kor sem pristaš razvojne poti in vsak kdor to razume, upoštevajoč pri tem dane možnosti, mi bo dal prav. Namenoma sem v svojem izvajanju in predlogu bil kratek in nisem hotel zaiti v razpravo vse to z ozirom na dejstvo, da je gornje itak vsem po- znano. Hotel sem ponovno bežno o- svetliti in poudariti momente, na kate- re moramo računati v nadaljni disku- siji o repertoarju, če hočemo sesta- viti repertoar, ki je £za nas zmogljiv. Morda mi bo kdo očital besedo »zmog-: Ijiv«. Zmoremo končno vse lahko kar je napisano. Vendar kako! Igrajmo tO; kar bo kolektiv zmogel in ne kar bodd dva ali trije posamezniki zmogli. Pra-j vilneje je, če imamo oceno o predsta- vi v celoti dobro, kot da je büo nekje odlično, drugje ipa za nič. Potrdili rrá boste, da enotne predstave prejemajo najboljše ocene, in zapioščajo najboljši vtis. Za zaključek naj še omenim sle- deče: Kolektiv bo na koncu sezone ocenjen in razdeljen v imietniške raz- rede. Zato ne eksponirajmo igralce s pretežkimi deli. V sltičaju premišljene izbire del jim bomo pomagali k mir- nemu in zadovoljnemu ustvarjanju in uspehu, kar jim bo zagotovilo življen- sko zadovoljstvo, v nasprotnem sluča- ju pa, pri pogojni nastavitvi, ogroža- mo celo njihovo gledališko ekststen- co. Velik odmev pobude o ustanovitvi kulturne revije pri kulturnih delavcih v Celju Pisatelj Fran Roš nam na pobudo dr. Josipa Tominška, ki je v našem listu sprožil potrebo po kuHtumi re- viji v Celju, piše sledeče: Nedvomno je bilo Celje s svojim okrožjem tudi v slovenskem ktdtumem ustvarjsmju vselej dokaj aktivno in vselej živ, polnokrven del našega na- rodnega telesa. Tako tudi in zlasti v področju tiska, saj je prva znana celj- ska slovenska knjiga izšla 1787. In »Celjske Slovenske Novine« so 1848 povedale: »Sicer je mila slovenšina že od davna j v Čelu tiho zavetje in luibo domovje imela«. Istotam je Ferdo Ko- čevar istega leta zapisal: »Z vuna j Lub- Ijane in Celovca menim je bilo tukaj največ slovenskih knjig natisnjenih.« Knjige, časopisi in celo dnevnik, ko- ledarji, revije... In danes? Ulpravičeno je dr. Josip Tominšek izpregovoril k vprašanju. Častne tradicije so tu. Ali pa ima Ce- lje z okoljem tudi danes ljudi, ki imajo kaj povedati ljudstvu v dobi, ko se grade temelji našega novega, so- cialističnega življenja? Nedvomno! Saj se tudi iz teh predelov zrasla dobra beseda lahko kdaj bere v kaki cen- tralni reviji ali dnevniku. Ce pa si bo kdo kdaj želel pregledno predočiti kul- turno življenje celjskega področja y povojni dobi, zlepa ne bo mogel priti do kake bilance. V Celju samem imamo danes tednik, ki večkrat meri le po dve strani. Kje naj bo tu kulturna rubrika? In kje naj bo kaj mesta za kritiko, ki bi vaaga- jala, pomagala, dvigala? In papirja ni... Z njim se izdatno hrani birokratizem, kultura ga pa stra- da. Pa saj imamo Ljubljano, nekoliko tudi Maribora, vse drugo pa naj vsaj malo živi, zasenčena polovica, v kateri je samo šport nekoliko razvit, sicer pa kakor da je brez aktivnih središč, ki bi stala blizu kulturnega dogajanja svojih območij in dmela do njih dol- žnosti. Že rired sto leti je Celje zmoglo mar- sikaj in pozneje še več. Imelo je celo štiri tiskarne. Delaven je bil celjski slovenski knjižni založnik Jenko pred 170 leti, za njiim pa Jeretin in nasled- niki. Celjskemu okoUšu bo treba dati možnost, da ix>kaže, koliko kulturnega dviga še zmore. Treba галх bo zagoto- viti list aU almanah, ki bo revija tuidi njegovega kulturnega življenja, |pri tem x>a pobudmk, pomočnik in regi- strator. Treba mu bo pustiti nekaj ini- ciativne samostojnosti danes, ko izva- jamo decentraliizacijo na mnogih po- dročjih. Prav demokratična decentra- lizacija bo koristno vezala razmetane sile in jih vključila v delovno skup- nost tudi v kulturnem področju. Clan literarnega krožka mladih SKUD »France Prešeren« J. Krašovec nam piše: Delo mladih začetnikov v eolskih krožkih v Celju ni novost. Vzporedno z uspešnim delovanjem starejših, je na celjskih tleh rastel vedno nov rod. Ree je, da vsi, ki so v tako imenovanih krožkih, kot srednješolci pisaU i>esmi, niso postaU kdove kakšni stebri v slo- venski književnosti, vendar brez uspe- ha njihovo delovanje tudi nI bilo. Ne bom našteval imen, dovolj je, če ome- nim samo Kaj uha. Po osvoboditvi se je veja te umetnosti med celjsko mladino še posebno razzelenela. Na prvi gim- naziji so začeli izdajati literarno glasilo »Iskra«, sprva riklostirano, pozneje so se ojimačili in izdali nekaj tiskanih šte- vilk, a v letu 1948/50 so izdali almanah pod istim imenom. Iniciatorji so se ta- krat znašli v raznih težavah, ki jih ni- so pričakovali in omagali. »Iskra« je torej iprenehala izhajati, kmalu za tem ko smo jo prvikrat vzeli v roke. Mladi pisci 'SO obstali pred vprašanjem, kje naj se uveljavijo, kdo naj jim pomaga? Mladinska revija je v težnji, da doseže čim višjo imnetniško vrednost (čeprav se jim vselej ni posrečilo) svoj čas pre- rada odklonila dela mladih začetnikov s podeželja. Mladi talenti so tedaj iz- gubili zaupanje do uredništva Mladin- ske revije. Pozneje so svojo napako v Ljxifoljani popravili, a nezaupanje pri mladih je ostalo. Ni moj namen, da bi bodočemu celj- skemu literarnemu časopisu predlagal, naj na račun prospiracije mladih, za- miži nad kvaliteto in iimetniško vred- nostjo začctniških del. Ponovim naj besede Vladimir j a Levstika, ki je de- jal, da je tistim najmanj hvaležen, ki so mu dobrohotno objavili manjvredne stvari. Zato bodoče uredništvo ni dolž- no prezreti vrednosti časopisa, zavoljo vzigoje mladih, lahko pa nudi pomoč z odgovori predvsem pa z ustmenimi po- govori, ki so vselej več vredni kot pi- smena kritika aU .priobčitev slabega prispevka. Mladi pisci in začetniki pričakujejo uresničitev zamisli dr. Tominška poseb- no zato, ker čutijo za tem močne in tizkužene roke. Dr. P, Strmšek: OB GORENJI SOTLI Čudni so ti kraji na ,gorenjji Sotli, čudoviti. Breg se preliva v breg, obli- zujejo jih potočki, ki hite v Sotlo. In Sotla že stoletja loči slovenski in hr- vaški svet, a zdi se, da sta si vedno bližja, kajti šola dn urad, ki ju jezi- kovno ločdta, ne morete napraviti ti- ste zapreke, ki bi ju ne zbliževala vsak dan še trdneje. Ne veš, kedaj si pre- ko Sotle, če poslušaš govorico in opa- zuješ ljudi... Nekaj iposebnega je v ljudeh. Nimajo središča, nimajo šol in vendar so svojevrstno nadarjeni, svo- jevrstni tudi po značaju in sposobno- stih. Taki so, da so posebni v vseh ozirih, posebni tudi po duševnih zmož- nostih. Za sposobnost pa ni treba šol, spo- sobnost ustvarja volja, in te je v teh ljudeh mnogo: Dneve in dneve tuhta preprosti kmečki delavec, ki je vstopil v steiklamo v Rogaški Slatini, kako bi napravil boljše, kako bi napravil lep- še... Za lepoto mu gre v prvi vrsti... Z želelzno voljo poskuša in uspe, da se ponaša steklatna in domovina z nje- govimi izdelki. Odkod je mojster? Ci- sto ob Sotli je doma: če je pihač je s Hrvaške, če je brusač, je s Štajer- ske... Sedaj že nastaja tu kar rod steklarjev, kajti steklar je bil oče, ste- klar je sin in steklar je vnuk... Vsi pa vedo, da gredo stekleni dobi na- sproti, za železom pride steklo, kajti že delajo steklene gumbe in izdelujejo že signalno steklo. Njihov čas prihaja in je že prav blizu. Z ljubeznijo se o- klepajo svojega dela, posvečajo se mu popolnoma, ko vedo da od njihovega dela zavisi v veliki meri tudi njihov lasten in hkrati tudi dohodek države, ki se postavlja z njihovimi uspehi. Ko gledamo to steklarno, M dobiva novo ogrodje in nove stroje, razumemo ponos ljudi, razumemo njih voljo, razumemo njihovo Ijuberzen do domačih krajev. Ko vse to premislimo, se vprašamo: Zakaj toliko neuspešnega truda drugod po šolah, če je tx&aj že toliko naravnih sposobnosti posejanih po kmečkih braz- dah, če imajo steklarji brez šol toliko finoče v svojih občutkih, da se z njimi ponašamo po svetu... Ko tako pre- mišljtijemo našo resnično in današnjo stvarnost, se mi zdi vendarle, da je nastopila res doba novega človeka, ki bo zajemal iz svojega, oz naravnega studenca in (odvrgel tisto priiičeno umetnost, s katero se je tako bahavo kazal doslej. In to je nauk s steklarne ob Sotli. Dr. Josip Tominšek: JEZIČNI DOHTAR RAZPRAVLJA v. Teden čistoče — snage Napovedan je bil tak teden, pa sa- mo kot teden »čistoče«, ne pa »snage«. Zato o njem razpravlja jezični doh- tar. Njega se ne tiče, da li je imel ta in tak teden kaj vidnega uspeha za lepo zunanjo obliko ulic, hodnikov, ce- stišča, stopnišč, ograj; on tokrat ne gleda na to, da li so odstranjene uma- zanije, pospravljeni kupi sežaganih drv, ki so na ozkem hodniku neke uli- ce razstavljene že kmalu mesec dni; ne moti ga, če ob slabi razsvetljavi čo- fota po mlakah, ki se samovoljno ši- rijo, ker pač še ni dosti motik in mo- tikarjev in ker n. pr. na novih cestah vodni odtoki nadvisujejo cestno povr- šino. Niti ga ne preseneča, da nikjer ne zapazi učinka napovedanega tedna čistoče, ki je nabita na oglasnih de- skah in natisnjena v časopisu, štiri- najstkrat bere o čistoči in čiščenju, sa- mo enkrat o nesnagi, nobenkrat o snagi; mar snage ne poznamo več? Snaga v Celju še ni popolnoma od- stranjena. Ohranjenih je še kakega pol ducata lepih košaric z napisom »Pazi na snago«; nekatere so izginile nekam in služijo svojemu namenu v kakem izasebnem tovarištvu; ponekod so ïïri- ročna igrača zapuščenim otrokom. V toliko pa le še opravljajo — dasi ved- no prazne — svoj poklic, da očuvajo spomin na pristne, prav slovenske be- sede »snaga, snažnost, snažiti«, doma- činke, ki jih odrinja srbskohrvaška imenitnica »čistoča«. Ukoreniinjena slo- venska pohlevnost (posneta po hlevu)! Ker snaga, snažen pomeni v srbohrva- ščini moč, močan, se v našem sloven- skem nadrednem jeziku opušča doma- činka snaga — snažnost in se impe- rialistično uvaja v njenem pomenu či- stoča, ki jo pozna tudi naš, bogatejši, jezik v drugem pomenu. V svojo škodo tvarjamo, utvar j amo nekako jugoslo- vanščino; ta .pa bi morala naš jezik bogatiti — in ga marsikje res bogati — ne pa ubožati. Ce smo nedavno (26. oktobra) brali v dnevniku, da »so Ljubljančani slo- veli kot ljubitelji snage«, nadalje v drugem časopisu, da je »snaga pogoj zdravja otrok«, ali da sq v Kalkutta v Indiji vrši »kampanja za snago«, po- tem je pač umestno, da se v našem staroslavnem, nekdaj odličnem leto- viškem mestu ne samo s košarami, ampak povsod »pazi na snago«. Obe besedi pozna in rabi naš jezik, vsako v svojem pomenu: snaga — sna- žen, čist — čistoča (čistoba), oziroma snažnost — čistost. Raizlika? Cisto je to, kar je brez vsake primesi. Zato je voda čista, čisto 2Ìato, čistokrven konj, čist alkohol, čista juha, čisto veselje, čista vest (brez greha); ljubezni či- stost (Prešeren); kakor v tem, pa v vseh teh primerih služi samostalnik čistost; upira se čistoča, kakor se v ne- ki objavi izrecno graja, da »oljarji ni- so posvetili pozornosti čistosti«. — Pa snaga, snažnost? Posebni pomen je najbolj razviden, če vzamemo nega- tivno, nikalno stran, to je, kar nima snage, kar ni snažno; to se namreč da umiti, oprati, medtem ko se kaj neči- stega ne umiva in ne opere; nečiste ju- he ne operemo itd., itd. Nasprotje sna- ge je umazanost; ta se umije, opere, je-nekaj zunanjega, vidnega, otipljive- ga, navadno po vrhu. Umazana miza se pobriše, umije, da je snažna; roka, ruta, rjuha je snažna, ko se umije, opere; krava je snažna (ne čista), ko z nje postrgajo in umijejo gnoj. More pa biti oboje združeno; hlev je čist in snažen (gnojnica se odteka, vse je umi- to in pobrisano); slično veliki vodo- toki, steklenice, celo nos, oči, glava. »Jezik očistite peg« zahteva Koseška, to želi tudi jezični dohtar, ko z mtiza- njem nabira navlako, odpadke jeziko- slovnih brigad predšolarjev, šolarjev iz klopi in s katedra. Le čistimo jezik, da postane čist in sn""cn; snažen v našem in srbskohrvaškcm pomenu. To- krat le nekaj drobljencev: Zobje se ne ruvajo, ampak (iz)đerejo, tudi se ne pulijo; ruva se grmovje, puli se гера^ korenje. Diši po klobasah ali čemu (prav: po čem). Govorimo o kapetanu, drugemu oficirju (prav: o drugem). U- spehi apnenja (apnjenja). Vesela je tr- gatev, a grozdje sé ne trga, ampak be- re. Šolska hiba je pri njemu (namesto pri njem), početvorjena v nekem dnev- niku takole: pri slehernemu, današnje- mu, državnemu, xisluzbenemu... (po- vsod stoj ibrez končnega u, ker ni da- jalnik, ampak mestnik). Poglavje o »Tednu čistoče« končam s sledečo zadovoljivo ugotovitvijo. Je- zični dohtar se je zavzel za to, da naj se domačinsko spoštuje in dosledno rabi naša pristna, prav in izrazito slovenska beseda snaga in naj se ne vriva nedomačinska, tuje se glaseča »čistoča«. Izvrševanje, strogo izvedbo snage pa zakonito zahteva in predpi- suje »uredba o ljudski dnšpekciji« (Ur. list, št. 28, 2. aprila 1949). Ta uredba pozna le »snago«; na njo se mora gle- dati povsod, v prostorih trgovin, go- stišč, menz, domov, zdravilišč, brivnic i. dr., na snago predmetov in oseb. To snago naj nadzirajo ljudski inšpektorji po navodilih kontrolne komisije. — Sklep: Ce kak Celjan — nesnaga ne poslaxsa na палдк jezičnika, mu bo ne- kaj povedal na uho ali zapisal na li- stek — ljudski inšpektor dohtar. (Ob prüiki dalje) stran 4 »SAVINJSKI VESTNIK«, dne 2. decembra 1950 Stev. 48 Organizacija Zveze borcev v СеЦи \e bila doslej v svojetn dela osami/ena v nedeljo 19. t. m. je bila v Celju redna letna iskupščina Zveze borcev mesta Celja, kjer so pregledali doseda- nje delo organizacije, izvolili nov od- bor in delegate za republiški kongres, ter sprejeli sklepe o delu v predkon- gresnem tekmovanju. Organizacija ZB v Celju je sicer do- segla nekaj uspehov v zadnjem letu, vendar bi z 1296 vključenimi člani lah- ko storila še mnogo več. Malo je or- iganizacija storila, da bi v svoje vrste pritegnila vse borce NOV, da bi vsi njeni člani sodelovali v političnem in gospodarskem razvoju države ter bili vsemu iniciatorji. Organizacija je pod- pirala družine padlih borcev, poma-. gala vojnim sirotam, z invalidi pa je imela premalo povezave, zato marsdkje še do danes ni rešeno vpreišanje in- validnin. 4. junija so organizirali ii>ar- tizani pohod v Jurklošter ter obdaro- vali najboljše ljudi z raznim blagom v vrednosti 170.000 din. Okrog 20 članov organizacije je bilo poslanih v razne počitniške domove, več pa na zdrav- ljenje. Za Teden matere in otroka je organizacija darovala 5000 din. Da bi oživeli bojne tradicije in spomin na padle, so sklenili postaviti spomenik ter v ta namen zbrali čez 400.000 din. Pomanjkljivo pa je bilo delo orga- nizacije pri vzgoji množic za obrambo idomovine, pri krepitvi budnosti proti vsemu, kar je sovražnega. Mnogo čla- nov sodeluje v raznih športnih organi- zacijah kot je FZ, Ljudska tehnika, ga- silna društva, RK in drugod. Najslaibše pa se člani ZB zanimajo za delo PAZ, čeprav se ravno .v tej organizaciji moč- no krepi budnost in pripravljenost za obrambo domovine. ZB v Celju ima org^iizirane po te- renu krajevne zveze, katere naj bi se letos še močneje okrepile, a kjer jih še ni, naj bi organizirali nove. Glav- na je pomanjkljivost v delu zvez na terenu, ker nimajo prave ali pa sploh nobene povezave z ostalimi množični- mi organizacijami. Organizacije ZB so osamljene, zato tudi njih delo doslej ni moglo biti zadovoljivo. Najboljše so doslej delale organizacije na Jožefovem hribu, Zavodni in Dolgem poljui. V Gaberju pa, kjer je organizacija številč- no sicer najmočnejša, pa delo ni bilo dobro. Marsikje tudi partijske orgarii- zacije delu ZB ne posvečajo potrebne pomoči, posamezni člani Partije pa v organizacijah marsikje sploh ne sode- lujejo. Organizacije na terenu tudi ni- so dovolj izkoristile pomoči JA, ker v svoje vrste niso pritegnile vseh ofi- virjev JA v območju mesta. Zato bo organizacija v 'bodoče mo- rala razširiti svoje vrste z novimi čla- ni, ki bodo voljni delati in ki so še iz- ven organizacije. Vskladiti bo morala svoje delo z ostalimi množičnimi or- ganizacijami ter jim pomagati pri nji- hovem političnem in propagandnem delu. Zlasti pa bodo morale izboljšati svoje delo pri vključevanju novih članov v FD, Ljudsko tehniko, PAZ in ostale organizacije. Večjo pomoč bo v tem pogledu treba nuditi tudi delov- nim kolektivom ter ix>deželju, kjer še nimajo organiziranih FD, Ljudske teh- nike itd., ali Pa je nj'ih delo slabo. Več bo treba sodelovanja tudi pri raz- nih tekočih vprašanjih našega gospo- darstva, pri preskibi družin padlih borcev, stanovanjskih vprašanjdh bor- cev in sirot, izboljšati stike z upravo vojnih invalidov ter reševati še mno- ga druga vsakdanja vprašanja. Člani ZB naj bodo tudi danes vzgled vsem ostalim v svojiüi dehh, pa tudi pri varčevanjiu, o čemer je bilo le malo govora. Organizacija je doslej zbrala preko 1000 komadov različnega zgodovin- skega materiala ter od tega oddala mestnemu muzeju okrog 300 komadov. 29. novembra pa bodo v muzeju od- prli kotiček partizaniskih spominov. Po izvolitvi novega upravnega odbo- ra :in petih delegatov za republiški kongres, so sklenili, da bodo v pred- kongresnem tekmovanju razširili svojo organizacijo, ustanovili terenske orga- nizaoije, kjer jih še ni, pregledali član- stvo ter uredili kartoteke, organizirali več sestankov z 80% udeležbo, poaiveli delo kulturnih sekcij ter organizirali partizanske večere. Prihodnje leto pa bodo organizirali 4 partizanske pohode, zbirali zgodovinski material, organizi- rali predavanja o izvenarmijski vzgoji, reševali razna stanovanjska vpr^anja itd. Ob zaključku skupvščine so poslali pozdravne brzojavke GO ZBJ, GOZBS in CK KPS. j (Nadaljevanje s 1. stranu) Iz prvega zbora Osvohodiíne fronte v Cel/u Frontne organizacije nwrajo bolj po- jasnjevati svojim članom, da ima vsak državljan samo toliko pravic, kolikor izpolnjuje svoje obveznosti do skup- nosti V diskusiji je sodelovalo več dele- gatov, vendar je bila diskusija pomanj- kljiva v toliko, ker je bilo premalo diskutantov, ki bi prikazalli delo, uspe- he in pomanjkljivosti v osnovnih front- nih organizacijah. Med diskusijo je govoril tudi itovariš Miha Marinko, ki je delegatom pojas- nil nekatere važnejše probleme naše notranje in zunanje politike. Tovariš- Marinko je obširneje prikazal razvoj naše demokracije in poudaril, da mora Fronta stalno skrbeti za razvijanje ljudske inšpekcije in raznih svetov, da bodo ti čimbolj trdni in sposobni po- magati in kontrolirati delo izvršn'ih organov. Pri nas često le kritiziramo izvršne organe, premalo pa se trudi- mo, da bi politična organizacija ustva- rila tako vzdušje, kjer bi vsak posa- meznik vedel za svoje pravice in dolž- nosti. Naše frontne organizacije morajo bolj pojasnjevati svojim članom, da ima vsak državljan samo toliko pra- vic, kolikor izpolnjuje svoje obveznosti do skupnosti. Večina delavcev in kme- tov izpolnjuje svoje dolžnosti do skup- nosti, so pa še vedno posamezniki, ki gledajo le na svoje koristi. Fronta bo morala v večji meri skrbetii, da kmetje v celoti izpolnijo svoje obveznosti do skupnosti, kakor to delajo naši delav- ci. Tudi po vaseh naj bi tekmovaM v izpolnjevanju 'in preseganju odkupnih planov, kakor so ta tekmovanja mno-^ žično razvita v naši proizvodnji. Nato je tovariš Marinko govorili o uspehih, ki jih je dosegla jugoslovan- ska delegacija na zasedanju OZN in ki so zelo dvignili ugled Jugoslavije v svetu. Dotaknil se je tudi pomoči, ki nam jo bo nudila Amerika, in to brez vsakršnih političnih ali ekonomskih koncesij. Ob zaključku je tovariš Ma- rinko dejal, da mora Fronta v svojih organizacijah razviti širše debate o vseh važnejših problemih, pojasnjevati tako, da bodo vsa notranja in zunanje- politična vprašanja članstvu jasna. Od diskutantov je tovariš Orel ob- ravnaval probleme ljudske prosvete v Celju, tovariš Gajšek stil dela v osnov- nih frontnih organizacijah, tovariš Lov- šin o sanitarno zdravstvenih proble- mih v Celju. K besedi se je oglasil tudi najstarejši frontovce na zboru to- variš Tominšek, ki je kritično orisal nepravilno planiranje v zvezi s prosto- voljnim delom. Opozoril je, da je bo- lje, če so planli stvarni in izvedljivi* in je dal vzpodbudo za poživitev prosto- voljnega dela. Dobri usoehi vitinjskih živinorejcev Vitanjäki kmettje so daleč na okrog znani, vzorni rejci plemenske živine. Njihova tradicija sega že desetletja nazaj. Naravni pogoji, ki jih nudijo sončna pK>bočja Pohorja s svojimi pro- stranimi pašnikii in sočno travo, so kakor nalašč ustvarjeni za gospodar- ske prilike tamkajšnjega kmeta. Da se je kvaliteta njihove živino- reje dvignila na toliko stopnjo, je za- Tov. Jelenko Anton, i iz Ljulbnice pri Vitanju je prejel II. na- grado za 1 leto starega bika »Bora« in pol leta staro žrebičko »Floro«. sluga predvsem posameznih zavednih in naprednih kmetov, ki so bili že pred več leti pobudniki živinorejske organizacije, ki je ümela namen se- lekcijsko odbiro plemenske živine. Dne 5. novembra so Vitanjčani prd- rediUi pokalno živinorejisko razstavo, kamor je bilo postavljenih okrog sto glav plemenske in rodovniške živine in to samo iz njihovega okoliša. Lah- ko trdimo, da kaj takega ni v stanju nobeden 'drugi krajevni ljudski od- bor v okraju, ter je to tudi edinstven primer v Sloveniji sploh. Kvaliteta razstavljene živine nI do- sti zaostajala za okrajno raizistavo v Šentjurju. Sest najzaslužnejših živino- rejcev, ki že nosijo tradicijo vzornih rejcev, je prejelo diplome s prvimi nagradami. Skupni znesek vseh raz- deljenih nagrad je znašal 50.000 din. Prav lepo živino je razstavila tudi Za- družna ekonomija Vitanje, ki je že po-; kazala prve uspehe dela pri raizvojiu zadružništva. Ima vse pogoje in mož- nosti, da se razvije v veliko in vzorno planinsko živinorejsko farmo. Kar pa je še posebnega poudarka vredno, je to, da je bdla razstava orga- nizirana brez posebnega posredovanja okraja. Največ brige o tem so vo'dili v pripravljalnem odboru tovariši Hru- stelj, Jelenko, Berčnik. Krajevni ljud- ski odbor jim je nudil tudi vso pomoč pni njihovem delu. Niso pa vitanjsfci kmetje uslužni in zavedni samo v takih primerih, če se gre za njihov ponos, ampak se izka- zujejo tudi napram skupnosti in drža- vi. Obvezne oddaje živine vršijo red- no, isto tudi krompirja. Težje pa je bilo pri belem žitu, ker jih je občut- no prizadela letošnja suša, posebno še v višjih predelih, zatem še toča in to kar dvakrat. Toda kljub temu iz- polnjujejo svoje dolžnosti do skxipnodti. So pa seveda tudi pri njih posamez- ni sovražno nastrojeni elementi, ki pa nikjer ne morejo priti do izraza, ker jih zavedno in delovno ljudstvo raz- krinkava na vsakem koraku. Dobri uspehi vitanjske živinorejske razstave naj ostanejo slehernemu obi- ^ovalcu vzpodbuda za uspešno delo pri dvigu naše živinoreje. Ureja uredniški odbor. — Odgovorni urednik Tone Maslo. — Naslov uredništva: Celje, Titov trg 1. — Telefon 7. — Валсш račun pri Komunalni banki v Celju št. 620-1-90200-4 — Tiska Celjska tiskarna v Celju. — Poštnina plačana v gotovini. — četrtletna naročnina 33 din, polletna 66 din, celoletna 1312 din. — »Savinjski vestnik« izhaja vsako soboto. Delo novoizvoliene Ljudske inšpekcije v Šoštanju Frontovci, M so nedavno na masov- nem sestanku izvolili Ljudsko inšpek- cijo, se dobro zavedajo, kako velike važnosti je Ljudska inšpekcija, zato so v njo .izvolili najboljše ljudi, ki vedo, kaj je njihova dolžnost. V Šoštanju se je že dolgo časa go- vorilo, da se vršijo nerednosti v raz- nih podjetjih in ustanovah. Zato je Ljudska inšpekcija pregledala poslo- vanje Okrajnega magazina št. 8 v Šo- štanju, Mlekarno in eno stanovanjsko zadevo in ugotovila različne nepravil- nosti. Poslovodkinja poslovalnice Okr. magazina št. 8 v Šoštanju je imela pod ;prodajalno mizo rezervirano raiz- no blago, za katero je trdila, da je njeno, ali da ga je stranka kupila, pa ga še ni odnesla in slično. Vendar pa tega na Okrajni kontrolni komisiji ni mogla dokazati. Nadalje je bilo po Ljudski inšpekciji v tem lokalu ugo- tovljeno, da ta lokal ne vodi pritožne knjiige, niti nima pravilno munerirano blago tako, da bi stranka lahko takoj ugotovila, koliko stanejo posamezni artikli. Ljudska inšpekcija je dala nalog, da se take nepravilnosti odstranijo, kar se pa tiče rezerviranega blaga, pa bo poslovodkinja prejela zasluženo kazen. Kdo je kriv za prazno vožnjo kamionov Zaradi preobremenitve rudniškega avtoparka in vedno večjih potreb pre- voznih sredstev za proizvodnjo in in- vesticije, je upravni odbor Rudnika lignita Velenje Sklenil, da bo hrano za rudarje prevažal iz skladišč Okrajnega trgovskega magazina v Smartnem ob Paki le s priložnostnimi vožnjami, ker obstoja možnost prevoza po železnici, kar velja posebno za vagonske pošilj- ke. Rudnik je prevozil v zadnjih 4 me- secih s svojimi kamioni 13.395km za preskrbo rudarjev. Od skupno prevože- nih kilometrov je bilo 5315 km prai2mih voženj ipo krivdi Okrajne trg. maga- zina Šmartno ob Paki, ker kljub na- ročilu avtomobila ni bilo blaga za pre- voz. Za ostalih 8080 km je bilo v ,Šmarit- nem pripravljenega le 610 ton blaga, kar idokazuje neracionalno izkorišča- nje voženj, ki jih je naročil Okrajni magazin. Rudnik je v istem razdobju moral forsirano graditi izvozni stolp na No- vem jašku, za kar je moral dovažati gramoz iz Savinske doline. Ce bi iz- koristili vse vožnje, naročene po Okr. magazinu Šmartno vto Paki, za grad- beni oddelek rudnika, bi bil lahko iz- vozni stolp dograjen že 1. in ne šele 20. oktobra. Zaradi pomanjkanja gra- moza, ker ni bilo dovolj prevoznih sredstev, so zastala tudi razna druga nujna gradbena dela na Novem jašku. Sindikat in uprava rudnika Velenje ce že več let br^izuispeišiao trudita, da bi dosegla prevoz hrane za rudarje di- rektno po železnici do Velenja. S tem bi se prihranili stroški razkladanja in ponovnega nakladanja v Smartnem ob Paki, kakor tiodi avtoprevoz do Vele- nja. Zato je v interesu varčevanja in čim hitrejše dostave hrane, da se to vprašanje končno že zadovoljivo reši.^ Te idni je bila uprava ru'dnika ob- veščena od Odkulpnega podjetja Šo- štanj, da lahko prevzame krompir v Gornji Savinjski dolini za rudarje. Za- radi vremenskih neprihk je uprava rudnika poslala tri avtomobile dva dni kasneje po krompir. Kamioni so se zvečer vrnili prazni, ker je krompir odvzel odsek za trgovino in preskrbo OLO Šoštanj, ne da bi o tem obve- stil rudnik. Tako so zopet trije težki kamioni napravili prazne vožnje, 12 delavcev pa je bilo brezplodno odteg- njen'üi proizvodnji. Nekoliko je kriv te prazne vožnje tudi skladiščnik Ru- darskega mazina tov. Zaje, ker ni pred nastopom vožnje vprašal na okraju Šoštanj, če je krompir za rudarje še vedno pripravljen. Mnenja ismo, da bo treba tesnejše po- vezave okralja z rudarsko vipravo, ki predstavlja največji delovni kolektiv v vsem Okraju, ker bi na ta način od- padle mnoge nevšečnosti in гдргау1сепе kritike s .strani rudarjev, ki vlagajo vse sile v borbo za dosego proizvodnega plana premoga. -gi- OBJAVE IN.^OGLASI V smislu člena 60 ZSLO sklicuje MLO Celje VIII redno zasedanje, ki bo dne 6. de- cembra 1950 ob 8. uri zjutraj v sejni dvo- rani MLO z naslednjim dnevnim redom: Otvoritev in pozdrav. Izvolitev delovnega predsedstva (predsed- nika, člana in zapisnikarja). Preveritev sklepov zadnjega zasedanja. Pregled gospodarskega udejstvovanja in delo LO. Diskusija. Kulturno prosvetna dejavnost v obdobju od zadnjih volitev. Diskusija. Poročilo o delu okrajnega sodišča. Diskusija. ' Razrešitev in izvolitev stalnih sodnikov in sodnikov porotnikov. Izvolitev svetov za prosveto in kulturo, za ljudsko zdravstvo, za soc. skrbstvo in za lokalno industrijo. Sprejetje odlokov in odločb. Predlogi in sklepi. Udeležba je za ves člane MLO po zakonu obvezna. KONCERTI Mariborski trio Brandl-Jevdjenijević (vio- lina) Bajde Oton (čelo) in dr. Klasinc Ro- man (klavir) bo koncertriral v Celju v sredo, 6. decembra v Domu ljudske prosvete. Na sporedu je Beethovnov trio v D-duru, Hal- vorsen: Passacaglia za violin in čelo. Sme- tana: Iz domovine — za violino in Brahms: Trio v c-molu. Začetek koncerta je točno. ob 19.30. Pred- prodaja vstopnic v Glasbeni šoli. Violinist Marjanovnc iz Beograda ba gosto- val v Celju v sredo, 13. decembra. Koncert bo v Domu ljudske prosvete. Pevski zbor Slov. filharmonije bo pel v Celju skladbe našega slovitega skladatelja Gallusa 20. decembra v dvorani kina Metro- pol. OBJAVA Potrdila za dojenje se izdajajo vsako prvo in drugo sredo oÄ 10. do 12. ure po raz- poredu, ki je nabit na vratih otroške posve- tovalnice. Mati mora priti z otrokom. Poverjeništvo za zdravstvo Cel:e-mesto OBVESTILO V soboto 2. decembra bo v Domu ljudske prosvete ob 20 zvečer koncert pevskega zbo- ra SKUD »Lojze Hohkraut« iz Trbovelj. Zbor sestavljajo člani nekdanjega mladin- skega zbora »Trboveljski slavček«. Vabimo Celjane, da posetijo koncert polnoštevilno. Predprodaja vstopnic v papirnici MLO (Go- ričar) in zvečer pri blagajni. Upokojenci vsi brez izjeme ste vabljeni na članski sestanek, ki bo v četrtek dne 7. 12. 1950 ob 20. uri pri Braniboru, pritličje desno. Nedeljska zdravstvena dežurna služba. Dne 3. 12. 1950 tov. dr. Bitenc Maks, Cankarjeva ulica ll-I. Nedeljska zdravstvena dežurna služba traja od sobote opoldne do ponedeljka do 8. ure zjutraj. Preklicu jem, da sem po krivem obsoàila tovariša Fijolčnik Jožeta, da mi je vzel žepno uro. Hanček Fani PRODAM ročni voz. Nosilnost 300 kg. čret Številka 104. PRODAM nekaj komadov na novo vzgojenih dobrih pevcev, športni gojitelj žlahtnih vr- vivcev kanarčkov (Harzer-EdelroUer) (5oz- nikar, Celje, Stanetova 19-1 ZAMENJAM novo moško kamgarn obleko za dobro ohranjen 4 cevni radioaparat. Razliko doplačam. Naslov v upravi. Službo hišnika, vratarja, čuvaja ali druga lažja dela sprejme upokojenec. Naslov V upravi Usta. Ženska oseba dobi opremljeno sobo, ka- tera bi bila voljna streči bolniku, prednost imajo upokojenke, pogoji po dogovoru, naslov v upravi lista. Za hromoga bolnika nujno rabim pre- vozni stol, katerega kupim ali vza- mem v najem proti odškodnini, na- slov v upravi lista. OBVESTILO ! Obveščamo, da bo poverjeništvo za notranje zadeve OLO Celje-okolica pričelo z izdajanjem osebnih izkaznic v ponedeljek dne 4. 12. 1950. Izkaznice se bodo izdajale vsak dan, razen ob nedeljah in državnih praznikih od 7 —12 ure in od od 14 —19 ure na sedežih KLO. Datum in razpored izdajanja osebnih izkaznic na sedežih posameznih KLO bodo KLO pre- bivalstvu pravočasno objavili. Osebe, ki so obvezne, da imajo osebno Iz- kaznico, morajo ob izdaji novih osebnih iz- kaznic priložiti sledeče: 1. Izpolnjeno prijavo za osebno izkaznico in izpolnjeno prijavo stalnega bivališča. Obrazci se dobijo pri pristojnem KLO oziroma VOOF. Prijave morajo biti spisane s črnilom ali s pisalnim strojem, čitljivo in natančno. Oseba, ki se prijavlja, jih mora lastnoročno pod- pisati, le če ne zna pisati, jih sme podpisati kaka druga oseba, ki to pripomni in potrdi s svojim podpisom. (N. pr. Anton Zupan, podpisal ga Ivan Sušnik). V prijavi za osebno izkaznico mora prija- vitelj navesti dve verodostojni priči (z na- vedbo njihovega naslova), ki lahko, če bo potrebno, potrdita njegovo istovetnost in dr- žavljanstvo. Priči ni treba, da se na prijavnici podpišeta ali da sta navzoči ob prijavi. 2. Dosedanjo osebno izkaznico, če jo ima. To je treba ob izdaji nove oddati. 3. Listine, iz katerih je mogoče ugotoviti istovetnost. To so: Ali rojstni Ust ali po- ročni list, ali delavsko ali uslužbensko knji- žico, ali dijaško knjižico in podobno. 4. Potrdilo, da je vpisan v državljanski knjigi. To potrdilo morajo priložiti le tiste osebe, ki so vpisane v državljanski knjigi kje drugje in ne v tistem matičnem okolišu, kjer se izdajajo osebne izkaznice. 5 Vse osebe moškega spola v starosti od 18. — 55. leta oziroma rezervni oficirji do 60. leta se morajo poleg omenjenega izkazati še z eno izmed naslednjih listin, iz katerih bo razvidno, da so uredili svojo vojaško obve- znost: a) Z vojaško knjižico. To morajo imeti vo- jaški obvezniki, ki so uredili kadrovski rok v JA ali. ki jim je bil priznan čas, ki so ga pribili v NOV ali drugih vojskah ali ki so starejši letniki. b) Z oficirsko legitimacijo, ki jo morajo imeti rezervni oficirji. C) »Uverenje o prethodnem regrutovanjus^;. Imeti ga morajo vsi mladeniči rojeni v letih 1930 in 1931. č) »Regrutna isprava«. Imeti jo morajo mladeniči, rojeni leta 1930 in starejši. Tisti, ki so rojeni leta 1929 in starejši in ki jim je bila služba v kadrovskem roku odložena, irorajo poleg tega imeti še »Uverenje o odla- ganju vojne službe v JA, v obUki odločbe, ki jo izda vojaško okrožje. d) »Uverenje o privremenoj nesposobnosti«, ali »Uverenje o stalnoj nespoobnosti«. e) »Uverenje o priznanju službe v JA«. 6. Dve fotografiji v velikosti 3x4 cm. Foto- grafija mora prikazovati obraz, posnet na- ravnost (ne od strani) in ne sme biti retu- širana in ne starejšega datuma. Glava mora biti brez pokrivala. Le redovnice, ki so po predpisih svojega reda pokrite, se lahko sli- kajo s pokrivalom. 7. Din 10.— v gotovini za tiskovine. j Vse osebe, ki so obvezne, da imajo osebnoi izkaznico opozarjamo, da si pravočasno pri-^ skrbe potrebne dokumente, da bo izdajanje izkaznic nemoteno potekalo. Pozneje se iz^ kaznice ne bodo več izdajale na KLO, temveíj le na sedežu poverjeništva za notranje zadeve- OIO Celje-okolica ve Celju. Osebno izkaznico morajo imeti vsi držav- ljani FLRJ obeh spolov, stari nad 16 let, ki imajo svoje stalno prebivališče na ob- močju krajevnega oziroma mestnega LO. Iz pisarne poverjeništva za notranje zadeve OLO Celje-okolica Proglašam za neveljavno izgubljeno partij-] sko knjižico, OF izkaznico, mladinsko knjigi žico in sindikalno izkaznico izdano od sin-i dikalne podružnice Cinkarne v Celju na im* Krhlanko Franc, Platinovac 18, Grobelno. Proglašam za neveljavno prometno knjižico št. tablice 13734/S-13 na ime Goršek Leopold, Dobrna. Proglašam za neveljavno tablico od Motorja št. S-03336 na ime Zupane Franc, čret 44. Ugodno se prodajo novi trodelni vložki za dve postelji. Naslov v upravi lista. Proglašam za neveljavno vojaško knjižico iz- dano od vojnega odseka Celje-okolica na ime Romih Štefan Sv. Jurij. Proglašam za neveljavno potrdilo od Stari- narne Celje št. K 108-8 na ime Zagozda Alojz, Trnovlje 120. Proglašam za neveljavno prometno knjižico št. tablice 4947-S-12 na ime Petretič Ema, Aškerčeva 4. Proglašam za neveljavno prometno knjižico št. tablice 519-S-12 na ime Zupane Ivan, Ko- vinarska 12, Celje. Proglašam za neveljavno prometno knjižico ät. tablice 8848-S-13. Sindikalno knjižico iz- dano od železarne štore. Mesečno vozno karto šentjurij—štore. 80 točk na ime Bra- čun Vinko, Bobna Brda št. 14. Proglašam za neveljavno spričevalo od nižje tečajnega izpita izdano od Drž. gimnazije Celje na ime Baume Leopold, Miško Kranjčeva 37. Proglašam za neveljavno prometno knjižico št. tablice 10303-S-13 na ime Selšek Anton, št. Rupert 70, Laško. Proglašam za neveljavno prometno knjižico št. tablice 14405-S-13 na ime Centrih Ma- rija, štore 58. Proglašam za neveljavno prometno knjižico št. tablice 1883-S-13 na ime Gebel Jožica, žt. 1882-S-13 na ime Gebel Karel, Brezova 18, Šmartno v Rožni dolini. Proglašam za neveljavno delavsko knjižico št. 1333728 izdano od železarne štore na ime Ramšak Leopold, Prešernova 13, Celje. Izgubljena je bila dne 1. nov. broška z gra- nati temnordeči mali kamni, podolgovate oblike, ker mi je drag spomin, prosim najditelja, da jo proti nagradi vrne na ime Kalan, Gregorčičeva 7-1. Proglašam za neveljavno izgubljeno OF iz- kaznico, 1 tekstilno karto, živilsko karto, 200 kom. kmečkih bonov na ime Arnšek Frančiška, 1 tekstilno karto D-I na ime Arnšek Anton, živilska karta na ime Arn- šek Anton, 1 živilska D-I, Arnšek Milan, Vrhovlje 34. Tekstilna karta 2 kom. R-I s 66 točkami in 460 bonov na ime Arnšek Anton, Prekorje 3. Celje.