Pnitnln* plačana t gotovini. '^£ IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO. Cena posamezni številki Din 1'59. TRGOVSKI LIST Časopis z« trgovino, industrijo in ok>rt. Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za Va leta 90 Din, za V4 leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici št. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Račun pri pošt. hranilnici v Ljubljani št. 11.953. — Telefon št. 30-69. Leto XV. V Ljubljani, v četrtek, 4. februarja 1932. štev. 15. Na delo za gospodarsko obnovo Do avgusta prosi ega leta smo poznali pravzaprav gospodarsko krizo le v obliki časnikarskih poročil iz širokega sveta. Poslej pa se je pričel pravi krizni metež. S polomom največjega dunajskega denarega zavoda so postali zapadni finančniki in bančniki pozorni na Avstrijo in Nemčijo. Preko noči so poromali ogromni krediti iz teh držav nazaj v Francijo, Anglijo in Združene države. Sledili so polomi bančnih zavodov v Nemčiji in kot posledica vsega tega je nastal gospodarski pojav, ki mu pravimo nezaupanje. Nemčiji je predsednik Združenih držav Hoover priskočil na pomoč in zahteval moratorij. S tem so ti finančni veledogodki posegli tudi v usodo naše države. V državnem proračunu je zazijala na strani reparacijskih dohodkov skoro milijardna vrzel. — Okolu nas so čez noč narasli carinski zidovi. Avstrija je uvedla živinski napolmono-pol. Naš izvoz je zastal. Doma, v Dravski banovini pa so pritisnile reperkusi-je. Nezaupljivost je prešla v široke sloje. Denar je izginil v zapečke. Trgovina in industrija sta prišli ob poslovne kredite. Industrija je našla gluha ušesa, kar se tiče njene zaščite. Krošnjarjenje in vsiljevanje blaga po inozemskih trgovskih potnikih cvete v škodo domačega marljivega trgovca. Industrije krčijo v vedno večji meri obrate. Mnogi tisoči so pospravili svoje pridne roke v žepe brezdelja in nezaposlenosti. In tem in podobnim dogodkom so sledili nezadostni ukrepi, kakor omeji-te v Javnih del, krčenja javnih proračunov glede investicijskih gradenj itd. Tako smo v drugi polovici leta 1931 iepo zašli v konkretno, na lastni koži občuteno gospodarsko krizo, ki pod njo ječe i trgovci i poljedelci i uradniki i delavci in naposled i industrija. . Dravska banovina je izgubila na svojem rednem dohodku zadnjih let okolu milijardo dinarjev, z drugimi besedami vsak njen prebivalec, od novorojenčka Pa do nebogljenega starčka, je izgubil kakih 1000 dinarjev na svojem prejšnjem dohodku. Tak je denarno izra-°unjen facit gospodarske krize, ki jo Preživlja prebivalstvo Dravske banovine. To so hude in težke stvari za narodnega gospodarja, za našo politiko, za naše parlamentarno zastopništvo, za slovenske ministre in za vse one, ki jim je nsoda slovenskega človeka in našega gospodarskega življenja pri srcu. .Slovenski trgovec, industrijec in obrtnik so sredi gospodarskega snovanja in zato prvi, ki neposredno krvave na fenomenu sedanje gospodarske krize. ,A kakor so naši gospodarstveniki pr-J’1’. k* .Uh je zadela gospodarska kriza, ako nihče ne misli na to, da bi obupal. ^e! V najtežjih časih slovenski gospodarstveniki ne bodo vrgli puške v Koruzo. Bolj kakor kdaj prej se zaveda-v’in v čem je njihova zgodovinska 1 oiznost in naloga. j/^ovenski gospodarstveniki ne bodo onili. Navajeni trdega, praktičnega (j, a’ navajeni resnice, da se v gospo-ai stvu prav nič ne stori od sebe in da Jf, človeška, usmerjena, z razumom j ‘esinjena in k dobremu hrepeneča vo-kr-P.1 vi element dogodka in napredka, : ‘C?I? vsem, ki jim je do javnega dela in občega blagra: Zavihajmo rokave, zagrabiujp za delo n posežimo še aktivnejše v gospodar* '•o snovanje, to pot pa tako, da nas do-I °(,i ne bodo-več prehiteli in da jih v >odoce obvladamo v njihovi elemeutar-ii°sh in splošnosti. ' Slovenci smo znani kot podrobni delavci. kot metodični graditelji. Stfoja vprašanja smo doslej reševali na manjšinski način. Po tej metodi krenimo na delo za gospodarsko obnovo naše dežele in s tem za procvit vse naše države. Umstvena zaščita naših gospodarskih interesov tako proti inozemstvu, kakor v izravna- vi z drugimi pokrajinami in banovinami naše države mora stopiti poslej v prve vrste vsega našega javnega udejstvovanja. Tu se odpira široko polje za naše narodno predstavništvo, za trgovska, obrtniška in vsa druga interesna zastopstva. In pa: pričnimo ceniti gospodarsko delo, ekonomsko pijonirstvo. Svoj naraščaj vzgajamo iz prakse za prakso. — Svoj rod odvrnimo od nebuloznih strem- 1 jenj in učimo ga živeti v poštenem pridobitnem življenju najprvo za eksistenco in nato kajpak za življenje in snovanje duha. Udeležujmo se aktivnega javnega dela, oklenimo se tesneje svojih stanovskih zastopstev, svojih zagovornikov, da bodo mogli še lepše izpolniti svoje naloge in s še večjim povdarkom zastopali naše interese in še temeljitejše zagovarjati naše specifične potrebe. Potrudimo se, da bo naša šola in vzgoja na višku sedanjega praktičnega stoletja, in če bomo doma nekoliko urnejše gradili svoje pridobitne in industrijske ustanove, potem se ni bati, da bi se nam zapirale duri v lepšo in svetlejšo pri-hodnjost in lahko rečemo tudi v bližnjo in najbližnjo bodočnost. Gospodarski svet Po pooblastilu Nj. Vel. kralja je 3. t. m. minister za trgovino in industrijo g. dr. Albert Kramer predložil Narodnemu predstavništvu načrt zakona o gospodarskem svetu. S tem zakonskim predlogom se pričenja izvajanje programa, ki je bil obeležen v prestolnem govoru Nj. Vel. kralja in v adresi Narodnega predstavništva ter se zadovoljuje bitni potrebi po ustanovitvi institucije, ki bi na zahtevo kraljevske vlade dajala strokovno mišljenje o zakonskih načrtih, o načrtih uredb in pravilnikov za izvrševanje- zakonov, s katerimi se regulirajo gospodarski in socialni odnaša-ji, obsegajoč tudi vprašanja prometa, javnih financ, davkov, trošarin, carin in sličnega kakor tudi konkretna vprašanja splošne gospodarske in socialne politike. Prav tako bo imel gospodarski svet nalogo, dajati strokovno mnenje o inicijativnih predlogih članov Narodnega predstavništva, ako bosta Narodna skupščina ali senat sklenila zahtevali strokovno mnenje od gospodarskega sveta. Gospodarski svet bo imel tudi pravico inicijativne pobude za naoetje vseh vprašanj gospodarskega in socialnega značaja, pri tem pa bo moral dobiti za vsako tako inicijativno akcijo pristanek vlade. Gospodarski svet bo štel 60 članov in ravno toliko namestnikov. Člani in namestniki bodo postavljeni iz vrst gospodarskih krogov in strokovnjakov v gospodarskih in socialnih vprašanjih, dane gospodarskega sveta bo imenoval predsednik vlade po zaslišanju ministrskega sveta. Za kmetijstvo in šumarstvo je predvidenih v zakonskem načrtu 24 članov, za trgovino, industrijo, obrt, pomorstvo, ' banka rstvo in rudarstvo 16 članov, iz vrst delavcev in zasebnih nameščencev bo imenovanih v gospodarski svet 5 članov, ostalih 15 članov pa bo imenovanih iz vrst javnih delavcev in strokovnjakov (prosvetnih delavcev, in-ženjerjev, zdravnikov in novinarjev). Zastopniki za kmetijstvo, šumarstvo, trgovino, industrijo, obrt, pomorstvo, bankarstvo, rudarstvo ter zastopniki delavcev in zasebnih nameščencev bodo imenovani v prvi vrsti iz vrst stanovskih organizacij, v kolikor take organizacije obstojajo, ter iz vrst strokovnjakov. Gospodarski svet se bo sestajal k rednemu zasedanju vsako leto na dan 1. oktobra, izredne seje pa bodo sklicane na poziv vlade ali kadar bo to sklenil izvršni odbor gospodarskega sveta in bo vlada tak sklep potrdila. Na prvi plenarni seji se bo gospodarski svet konstituiral ter izvolil predsedništvo, izvršni odbor, druge potrebne odbore ter določil poslovni red. Predsedništvo gospodarskega sveta bo sestojalo iz predsednika, treh podpredsednikov in dveh tajnikov, izvršni odbor pa iz predsedni-štva in sedmih članov, ki jih izvoli plenum gospodarskega‘sveta. Izvršni odbor bo vršil vse posvetovalne funkcije gospodarskega sveta, kadar plenum gospodarskega sveta ne bo zasedal. Predsednik gospodarskega sveta bo vsako došlo vprašanje dostavil vsem članom gospodarskega sveta. Na osnovi zbranega gradiva in podanih mnenj bo izvršni odbor formuliral o vsakem vprašanju stališče gospodarskega sveta. Gospodarski svet ima pravico pozvati k sodelovanju tudi strokovnja-ke-specialiste za posamezna vprašanja, ki bodo imeli v gospodarskem svetu pravico, da posegajo v razprave. Gospodarski svet se bo sestal k prvemu zasedanju najkasneje v roku treh mesecev po uveljavljenju tega zakona. Novi državni proračun Predlog državnega proračuna za 1.1932-1933 znaša 11 milijard 400 milijonov Din Predlog proračuna državnih izdatkov in dohodkov za leto 1932-33, ki je bil izročen Narodnemu predstavništvu, znaša v skupni vsoti Din 11.400,000.000. Glede tehnične sestave obsega tudi novi predlog proračuna kakor so vsi dosedanji proračuni izdatke in dohodke splošne državne administracije ter izdatke in dohodke državnih gospodarskih podjetij. Predlog proračuna državne administracije znaša 7.550.807.708 Din, predlo«? proračuna državnih podjetij pa 3.849 milijonov 92.292 Din. Sedanji proračun za leto 1931-32 je bil odobri v skupnem iznosu Din 13.210,303.954. Glede na to je novi predlog proračuna manjši od sedanjega za 1.Slo,303.954 Din. Da bi se dobila prava slika o zmanjšanem obsegu izdatkov v novem predlogu proračuna, je treba upoštevati na eni strani, da je bilo treba v tekočem proračunskem letu odobriti naknadne in izredne kredite v skupni vsoti 436 milijonov Din, na drugi strani pa, da se je služba državnih dolgov v novem predlogu proračuna zaradi novih posojil in povečanja anuitet starih posojil, torej izdatkov, ki se niso pojavili v sedanjem proračunu, morala povečati za 338 milijonov Din. S tema dvema korekturama, ki sta bili potrebni, da se dobi prava primerjava med sedanjim proračunom in predlogom za 1. 1932-33, je faktično zmanjšan novi predlog proračuna za znesek približno 2.611,000.000 Din. Zmanjšanje izdatkov je izvedeno v vseh proračunskih oddelkih, razen, kakor že omenjeno, v oddelku državnih dolgov, ki vsebuje urejene državne obveznosti, katerim mora država brezpogojno zadostiti. Zmanjš: ni so tudi osebni in materi-jaini izdatki do skrajnih mej možnosti. Predlog proračuna je uravnotežen v celoti. Ravnotežje je doseženo s strogo in dosledno izvedeno- redukcijo izdatkov. Tudi državni dohodki so predvideni v znatno zmanjšanem iznosu kakor v sedanjem proračunu. Pri neposrednih davkih je predviden za 431 milijonov Din manjši dohodek, pri posrednih davkih za 316 milijonov manjši dohodek. Dohodki oči nemških reparacijskih plačil sploh riso predvideni. Dohodki državnih gospodarskih podjetij so za 565 milijonov manjši. Predlog proračuna za 1. 1932-33 je bil izdelan z iskrenim stremljenjem, da odgovarja do skrajne meje možnosti sedanjim gospodarskim razmeram v državi in zmanjšani plačilni sposobnosti naroda. Na drugi strani obsega ta predlog neizogibne potrebščine državnega aparata. V zvezi s proračunskim predlogom bo kr. vlada predložila Narodnemu predstavništvu gotove ukrepe, s katerimi se bo na eni strani olajšala fiskalna obremenitev naroda, na dru^i strani pa zagotovil pravilni dotok dohodkov v državno blagajno, brez katerega se normalno in zdravo financiranje ne more zamisliti. Za redno državno financiranje bo ta predlog proračuna služil kot solidna in sigurna podlaga. Razen tega je doseženo resno in stvarno ravnotežje proračuna, tako da je predlog za leto 1932-33 na. sigurnejše jamstvo za ohranitev stabilnosti narodnega novca, brez katere ne bi bilo rešitve našega narodnega gospodarstva in naših državnih financ. čuvanje vrednosti narodnega novca je zato predmet največje skrbi vl?.de. DOBAVA OPREME ZA PLANINSKE EDINICE Ministrstvo vojne in mornarice v Beogradu namerava nabaviti spncijalno opremo za planinske edinice (smuči, sweaterje, rokavice, čevlje, razne smučarske in turi-stovske potrebščine itd.). Da dobi ministrstvo najprvo po en komad vs eli potrebnih predmetov kot model, se bo dne 13. februarja t. 1. sprejemalo pri intendanturi Dravske divizijske oblasti v Ljubljani pismene kolkovane ponudbe za dobavo po enega komada, oziroma para potrebnih predmetov. Pri tej priliki se bo odkupilo od vsakega ponudnika po en komad, oziroma par oferiranih predmetov v ta namen, da izbere ministrstvo od ponujenih predmetov najboljše in najpovoljnejše za na-daljno nabavo. (Natančnejši podatki kakor tudi seznam predmetov, ki jih je ponuditi, so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.) mšn^^mmsstmvmssvmmtKSM >P - ali čita svoje glasilo. m £n$Ul| Ce najdeš trgovca, ki 9 še danes ne čita •4**m/s* Tr&'°.yskega lista, ii^VUElSd prepričaj ga, da s svojo nezavednostjo zaničuje sebe in škodi vsem tovarišem. — 3 svojim dolgoletnim delom in uspehi, je »Trgovski list« dokazal, da je trgovstvu koristen in nujno potreben. V težki borbi je močno glasilo potrebno bolj kot kedaj prej. Zato razširjajte »Trgovski list«, ria bodo o naših težnjah in stremljenjih informirani čim širši krogi. Dobro je, če eitaš tudi druge liste, toda čitaj predvsem svoje glasilo; ker boš s tem najuspešnejše pomagal sebi in svojemu stanu. Trgovec, ki nima razumevanja za svoje glasilo, ne more imeti ra-umevanja niti za svoj poklic in ■*» ne bo mogel nikdar uspevati. Ostal bo vedno majhen, za drugimi in se tolažil z večnim tarnanjem, ki nima nikakega haska. vmsfvm muzam mmsfiuai sas»*r «s mvszam I Pomen štednje za naše narodno gospodarstvo Ko smo objavili odgovor na prestolni govor Nj. Vel. kralja, srno zlasti poudarjali, da smatra adresa Narodnega predstavništva kot eno prvih potreb v našem gospodarstvu — štednjo. Vprašanje štednje je postalo aktualno v trenutku, ko se je narodni dohodek radi splošnega padca cen tako zmanjšal, da so postale javne dajatve nesorazmerne z dohodki. Tako nesorazmerje pa zelo kvarno vpliva na potek in ugoden razvoj vsega gospodarstva. Da bi se to ravnotežje doseglo, se je pričela izvajati vsestranska redukcija javnih izdatkov oz. zmanjšanje javnih proračunov ter s tem zmanjšanje javnih dajatev. Z naraščajočo krizo, je naraščala tudi važnost tega vprašanja ter ono tvori danes eno glavnih gospodarsko-finančnih vprašanj države- Razumljivo je zato, da je našlo svoj odmev i v prestolnem govoru i v adresi narodnega pred-rfslavništva. Da je vprašanje štednje v resnici zelo upra\ ičeno, nam jasno kaže situacija v najvažnejših nalili gospodarskih granah. Cene poljedelskim produktom so v zadnjih par letih strahovito padle, zmanjšal se je za prav toliko tudi dohodek poljedelcev. Ce pa hočemo obdržati poljedelsko produkcijo na zadostni višini, je potrebno, da omogočimo poljedelcu, da si je v stanu nabaviti najpotrebnejše, kar od njega življenje terja in česar rabi za vzdrževanje produkcije same. Prav isti pojav opažamo tudi v trgovini, kjer se je ne samo zmanjšal promet, nego je tudi nesorazmerno padel dohodek, vsled česar jo razumljivo, da tudi trgovina ne more več brez škode prenašati sedanjil? javnih bremen. Obrt in industrija preživljata težko krizo, ki je pri prvi še potencirana radi tovarniške konkurence. Tako naš vrhovni poglavar kakor tudi naše narodno predstavništvo sta se tega dobro zavedala in si zato stavila kot eno svojih glavnih nalog, da dovedeta javne dohdke in izdatke v tisto sorazmerje, ki bo na eni strani omogočalo neoviran razvoj našega narodnega gospodarstva, na drugi strani pa ne škodovalo pravilnemu in točnemu lunkcijoniranju državne uprave. S tem, da država pričenja izvajati Slednjo pa nikakor še ne pomeni, da je država do sedaj denar razsipala, nego to pomeni, da se je morala država z ozirom na obstoječe gospodarsko stanje odreči ali omejiti gotovim svojim izdatkom, da je torej prinesla tudi ona svoj obulus v splošen dobrobit. Naglasiti pa moramo — tako poudarja »Trgovinski Glasnik« — da bo izvajanje štednje samo tedaj koristilo splo-šnosti, če se bo ta dosledno in povsod izvajala, tako zlasti tudi pri naših samoupravah in občinah ter pri privatnih podjetjih in posameznikih. Toda štednja naj gre vedno le tako daleč, da se dovedejo v sklad izdatki z dohodki, kajti vsako pretiravanje v štednji utegne prav tako škodovati našemu gospodarstvu, kakor razsipanje samo. Smotreni trgovci in industrijci Utajo vse dobavne razpise, ki jih redno prinaša naš list. Dobav potom javnih licitacij se more udeležiti vsak trgovec in vsak producent! Čitajte in ne opuščajte ugodnih poslovnih prilik, ki Vam jih nudijo udeležbe na javnih licitacijah! Naša potujoča kmetijska razstava Kakor smo že poročali, je ministrstvo ■poljedelstva obenem z ministrstvom za promet sklenilo, da organizira potujočo kmetijsko razstavo. Železniška delavnica v Smederevu je v ta namen že izdelala 23 vagonov, katere je 1. februarja t. I. že izročila posebnemu odboru, da izvede notranjo organizacijo te razstave. Ta dela bodo dovršena tekom 14. dni tako, da bo svečana otvoritev razstave predvidoma že 13. februarja t. 1- ob 10. uri na beograjski postaji. Po dvodnevnem postanku, bo vsa garnitura krenila po Moravski in Vardar-eki banovini. Vsi oni predmeti, ki so namenjeni razstavi, morajo biti najkasneje do 8. t. m. v Smederevu. Natančnejša pojasnila o vsem daje Sekretarijat potujoče razstave, palača prometnega ministrstva, soba št. 293, preko telefona lokal št. 510. Pomorski promet Jugoslavije 1931 Par podatkov iz Splita in s Sušaka naj navedemo: Po podalkih trgovske zbornice v Splitu je bilo izvoženega v preteklem letu preko mestnega in severnega pristanišča 8,810.000 stotov portlandskega cementa, približno ista količina kot je bila izvožena leta 1930. Produkcija cementa pa nikakor ne odgovarja zvišani kapaeiteli cementnih tovarn (racionalizacija in modernizacija). Tudi finančni uspeh iivoza bi Wl lahko boljši. Vsled močne konkurenc-* bo bile cene zelo nizke. Izvoz cementnega kamna je padel od 3,800.000 na 2,000.000 stotov; s količino vred je padla tudi cena. Italijanske cementne tovarne so svojo produkcijo omejile, deloma so pa pričele z izdelavo umetnega cementa, ki jih napra- vi neodvisne od uvoza jugoslovanske surovine. Mali ljudje, ki izvažajo cementni kamen, so vsled tega razvoja posebno prizadeti. Dalje je bilo preko mestnega in severnega pristanišča izvoženega v preteklem letu 73.100 stotov »salonita« proti 94.500 stotom v letu 1930. Uvoz črnega premoga je znašal lani 1,150.000 stotov proti 950.000 stotom v letu 1930. K prirastku je pripomogla potreba luksuznega parnika »Kraljica Marija«. O Sušaku imamo sledeče podatke: Leta 1931 je znašal ves promet tega pristanišča 559.790 ton proti 728.613 tonam v letu 1930. Skupni uvoz se navaja s 197.766 tonami proti 304.758 tonam v letu prej, izvoz pa s 362.024 tonami proti 423.855 tonam. Uvoženega je bilo črnega premoga 55.366 ton (79.658), fosfatov 21.856 ton (88.422 ton), pirita in solitra 7054 ton (22.812), reparacijskega blaga 32.887 ton (24.423), vina 5.133 ton (5.466), cementa 39.285 ton (28.481), soli 12.115 ton (13.590), kolonialnega blaga 12.414 ton (3.249), asfalta 2.638 ton (2.934). — Izvoz izdelanega lesa je znašal 315.579 ton (361.525 ton v letu 1930), izvoz drv 8.890 ton (13.111 ton). — V pristanišče je prišlo lani 3.762 parnikov proti 3.671 v letu 1930; tonska vsebina je znašala 2,640.000 proti 2,500.000 tonam. Kakor vidimo, so bili parniki pretežno majhni. Jadrenic je bilo 882 proti 934. — Leta 1931 je prišL) preko pristanišča Sušak v Jugoslavijo 140 tisoč 235 oseb, odšlo jih je pa 131.086, za 3646 in za 13.436 manj kot v letu 1930. Od navedenih 3.762 prišlih ladij je bilo jugoslovanskih 3.230 v redni plovbi in 254 v prosti plovbi, italijanskih 10 in 177, angleških vseh skupaj 34, nemških 10, holandskih 20, grških 8, francoskih 6, španskih 5, egiptska 1, rumunska 1. — Med jadrenicami je bilo 405 italijanskih in 382 jugoslovanskih; samo 5 je bilo drugih. — Leta 1930 je bilo od 530 večjih parnikov 218 italijanskih in 312 jugoslovanskih, lani od 431 večjih parnikov 254 jugoslovanskih in 177 italijanskih. O jugoslovanski trgovski mornarici v pričetku tekočega leta beremo sledeče: Jugoslovanski Lloyd d. d. razpolaga s 27 parniki ali z 223.181 tonami nosilnosti; Dubrovačka plovidba s 24 parniki ali 81.600 tonami; Jadranska plovbna družba d. d. na Sušaku s 56 parniki ali 13.393 tonami (25.253 registerton); Paroplovbna d. d. Progres na Sušaku s 5 parniki ali 35.800 tonami; Plovbna d. d. Oceania, Beograd, z 8 parniki ali 31.070 tonami; Prva Dalmatinska Trgovska družba z o. z., Dubrovnik, s 3 parniki ali 11.278 tonami; Plovbna zveza »Prosta plovba« z 1 parnikom oziroma 14.000 tonami; Plovbna d. d. Boka, Kotor, z 11 parniki ali s samo 540 tonami (1375 reg. ton); Ladijsko podjetje Kapitan Miloševič, Kotor, s 3 parniki ali z 12.815 tonami; »Jadran« d. d., Sušak, z 2 parnikoma ali s 14.200 tonami; Plovba »Rad«, Dubrovnik, z 1 parnikom ali 7600 tonami; Marin Ferič, Split, 1 parnik ali 59Q0 ton; Prosta plovba Boka, Tivat, 2 parnika ali 4500 ton; »Ilirija« d. d., Zagreb, 1 parnik ali 6100 ton; »Levanta«, Šibenik, 1 parnik ali 4100 ton; Barbaro-vic Ante i dr., Milna, 2 parnika ali 2450 ton; Splitska plovbna družba »Spad«, 3 parniki ali 5445 ton; Danko Vezič, 1 parnik z 2200 tonami. Razni lastniki: 40 jaht, 10 vlačilcev, 35 jadrenic z motorjem in brez njega; v mali obrežni plovbi 5000 ribiških čolnov in 4000 numeriranih ladij in čolnov z motorjem in brez njega. Fotoaparate, očala, daljnoglede, ure in zlatnino kupite najboljše pri tvrdki Fr. P. Zajec, optik in urar, Ljubljana, Stari trg 9. KONKURENCA NA SVETOVNEM TRGU JAJEC Iz Rima poročajo: V zadnjih mesecih je konkurenca trgovine z jajci v več deželah zavzela največje dimenzije, s čimer so cene močno padle. Tako je prispelo pred kratkim v Neapol 2.800 zabojev turškega blaga in 8000 zabojev iz Sirije, prav tako velike množine egiptskega blaga iz Aleksandrije preko Trsta na italijanski trg. Zahteva se zanje vseskoz 260 lir za originalni zaboj, dočim je hrvaško (jugoslovansko?) blago cenejše. Kakor se poroča iz švice, se nudijo tam bolgarski eksporter-. ji, ki hočejo prodati svoje blago po nizkih cenah. Nemčija trenotno sploh ni kupec, ker preplavljajo ondotne trge belgijski krošnjarji v avtomobilih. Prekupna trgovina je skoraj popolnoma prenehala. Pri tem nastopajo zmeraj novi konkurenti iz severnih in severovzhodnih dežel, vsled česar cene seveda še bolj padajo. oTLIDL M., TRGOVINA Z MEŠANIM BLAG03'. VIRJE, želi stopiti v kupčijske zveze s tukajšnjimi izdelovalci domačih čevljev in copat. NEKA BEOGRAJSKA TVRDKA potrebuje pri izdelovanju posebnih podov lesno moko (Kolzmehl), ki jo je dosedaj uvažala iz inozemstva, nabavila bi jo pa vsled visokih uvoznih carin raje v tuzemstvu ter želi stopiti v kupčijske zveze s tukajšnjimi izdelovalci te lesne moke. Informacije je dobiti pri Zavodu za pospeševanje zunanje trgovine v Beogradu. TVRDKA FRANCESCO GIACIIliLLICH, TRST, Viale Regina Elcna st. 51, se zanima za naslove trgovcev-grosistov mesnih izdelkov. Ponudbe je poslati tvrdki neposredno. TVRDKA FRATELLI BAGNASCO, GENIJA, Via Caffarto 11, Italija, želi stopiti v stik s tukajšnjimi uvozniki cvetja. Korespondenca nemška. RO-LEX knjigovodstvo VSAK DAN BILANCA ,.KARTOTEKA" d. z o. z. Ljubljana, Selenburgova 6/1 Telefon štev. 35-38 Skoplje za skupne zbornice V ' skopeljski Trgovsko-industrijski zbornici se je te dni vršila 28. plenarna seja, na kateri so bile sprejete številne resolucije: Resolucija glede sistema zbornice se glasi: »Paragrafa 393. in 394. novega obrtnega rakona (ki se tiče zbornic) naj se razveljavita, zato pa se naj izdela poseben zakon o zbornicah, ki jim tudi citirani obrtni zakon pripisuje veliko važnost. V tem novem zakonu naj se uveljavi sistem skupnih zbornic za vso kraljevino, ker je izkušnja pokazala, da je samo pri tesnem sodelovanju med obrtništvom, industrijo in trgovino pričakovati splošni napredek gospodarstva.« V resolucijah zahteva skopeljska zbornica med drugim tudi naslednje: Po vzgledu drugih držav naj se tudi pri nas izdela splošen gospodarski načrt, čim prej naj se izda poseben zakon Ea pospeševanje industrijske delavnosti. ,:>o vzorcu Privilegirane agrarne banke j j treba ustanoviti posebno privilegirano industrijsko banko, železniške tarife se morajo zmanjšati v enakem razmerju, kakor so padle cene. Končno je v resolucijah iznešena zahteva, da se izvede decentralizacija državnih dobav, zlasti za vojsko, tako da bodo od teh dobav imeli koristi tudi širši narodni sloji. Iz gornje resolucije vidimo, da so se tudi predstavniki gospodarstva južne Srbije izrekli za skupne zbornice v vsej državi. Slovenski zagovorniki ločenih zbornic trdijo na vsakem zboru, da delajo v interesu uedinjenja, če zahtevajo ločene obrtniške zbornice! Gornja izjava zbornice v Skopl.iu kaže, kako smešna je taka trditev. Zelo žalosttno je, če se take argumente uporablja celo za denuner^etje. Kako smešni postanejo taki ljudje. K sreči so taki med našim ''hjtništvom le zelo redke izjeme! Trgovska bilanca Jugoslavije je s prav majhnim zneskom aktivna. Na to se povrnemo v članku. Vzroke svetovne gospodarske krize vidi gen. dir. Westininsterske banke Beckett v pretiranem gospodarskem nacionalizmu, ne pa v visokem življenskem standardu itd. Število brezposelnih v USA ceni Green, predsednik ameriške delavske zveze na 8,300.000. Za tekoče leto. jih ceni povprečno na 6 do 7 milijonov. Čslov. izvoz v Holandijo hoče holandska vlada kontingentirati in je češkoslovaško vlado o tem že obvestila. Za Čslov. bo to velik udarec. Nemška in francoska električna industrija sta se dogovorili glede uvoza elektrotehniških strojev iz Nemčije v Francijo. Indeks avstrijskih delnic je narasel od decembra do srede januarja od 649 na 695. General Motors Corporation je imela v preteklem letu 110 milj. dol. čistega dobička proti 150 milijonom v letu 1930 in bo razdelila na prednostne delnice dividendo 2-01 dol. proti 3 32. Cene živil v Franciji rastejo, kar je po- 1 sledica politike kontingentiranja. Najbolj je narasla cena surovega masla, od 14 na 22 frankov. Največje podjetje v Češkoslovaški je čslov. državna železnica s 177.600 osebami; sledijo čslov. pošta s ca. 50.000 osebami, Bata s ca. 35.000, Škoda s 25.000 itd. Največja nemška kovinska tvrdka Aron Hirosch in sin se bo razdelila in bosta ob udeležbi inozemstva ustanovljeni iz nje dve novi delniški družbi. Likvidacija sindikata za eksport žita v Ogrski je zahteva ogrskih produktnih eks-porterjev. Pravijo, da sindikat stavljenih mu nalog ni izvršil in da mora biti zato razpuščen. Cene tekstilij v Nemčiji so bile v sredi decembra 1931 za 12-6 odstotkov nižje kot na koncu junija 1931 in za :-19-l°/o nižje kot sredi decembra 1928. Izvoz vina iz Jugoslavije v Avstrijo je znašal v novembru 4875 hi (leta 1930 v nov. 2409 hi), od januarja do novembra 36.014 hi. Poljska je dovolila kljub splošni ostri uvozni omejitvi uvoz 50.000 hi ju- I goslovanskega vina. Posvetovanja o novem čslov. bančnem zakonu so se završila s sprejetjem vseli paragrafov razen petih. Na ogrskem lesnem trgu se uveljavlja v zadnjem času zlasti Rumunija; po podpisu rusko-ogrske trgovske pogodbe se bo pojavila seveda tudi Rusija. Produkcija železne rude v Avstriji je znašala v preteklem letu 5'1 mil. met. stotov proti 11-8 milijonom v letu 1930, produkcija surovega železa pa 145-000 ton proli 297.000 tonam. Produkcijo manganove rudo hočejo kar-telirati in se vršijo zadevna pogajanja med angleškimi, ruskimi in ameriškimi producenti. Dosedanoa konkurenca je kontinentalni jekleni industriji mnogo koristila. Glede označbe jajec se je dosegel v Bruslju sporazum in mora biti na njih zapisano, odkod so in če so sveža. Sporazum je podpisala večina evropskih držav in Uruguay, proti njemu so se izrekle Rusija, Poljska, Ogrska, Bolgarija in Turčija. Uvoz čevljev hoče Holandija kontingen-tirari; gre v prvi vrsti proti Češkoslovaški. Ker pa Holandija po trgovski pogodbi ne more takoj preiti h kontingentaciji, so potrebni posebni razgovori. Občina Beograd je bila napravila za preteklo leto proračun 383-8 mil. Din. izdatkov in 384-8 mil. Din dohodkov; faktično je bilo pa izdanih 311-8 mil. Din in je bilo dohodkov 342'2 mil. Din. Zlato zalogo Francosko banko so presegle 70. milijardo in se bližajo 71.; če bo šlo tako naprej, bo v kratkem ves obtok bankovcev, ki ga je nekaj nad 80 milijard, krit v zlatu. Mednarodna vinska konferenca se bo vršila od 7. do 11- marca v Parizu. Priglašenih je 29 držav. Razpravljalo se bo o vseh vprašanjih, tičočih se mednarodne vinske trgovine. \t 9/1 lirah barva’ pIesira *” ke‘ V uHt Ul <111 mično snažl obleke, klobuke itd. Škrobi in svetlolika srajce, ovratnike in manšete. Perc, suši, monga in lika domače perilo tovarna JOS. REICH Občni zbor gremija trgovcev v Krškem Dne 27. t. m. dopoldne se je vršil v posebni sobi hotela .Gregorič v Krškem redni letni občni zbor gremija za srez Krško. Zborovanje je vodil poslevod. podnačel-nik g. Fran Černe, ki je po otvoritvenem nagovoru podal izčrpno načelslveno poročilo, iz katerega posnemamo, da je gremij v preteklem letu v polni meri vršil svojo nalogo. Zlasti poudarja poročilo važnost novega obrtnega zakona in zahtevo po izpremembi zakona v pogledu nadomestitve učne dobe in enega leta zaposlitve z absolviranimi štirimi razredi meščanske ali njej enake strokovne šole, kolektivnosti gremijalne organizacije in krošnjarstva. G. poslev. podnačelliik je v svojem poročilu omenjal važnost vajenske preizkušnje in bodril navzoče člane k večji delavnosti v organizaciji. Po preči lan ju zapisnika lanskoletnega občnega zbora, je podal gremijalni tajnik g. Kend la pregledno poročilo o delovanju gremija. Gremij je štel konec preteklega leta 225 članov. Po strokah šo pripadali člani: 103 trgovini z mešanim blagom, 3 s špecerijskim in kolonijalnim blagom, 5 z manufakturo, 5 z galanterijo, 15 z kisom, 17 z deželnimi pridelki in sadjem, 24 z jajci in perutnino in 53 ostalim strokam. Pomočnikov je bilo registriranih 91 j vajencev in vajenk 59. V gremijalnem okolišu obstojajo štiri trgovsko nadaljevalne šole in sicer v Krškem, Št. Jerneju in Radečah, dočim se v Mokronogu še vedno ni otvorila. Po inicijativi Zveze trgovskih gremijev se je izvedla pri gremiju reorganizacija administrativnega poslovanja. Uvedla se je za člane in pripadnike kartoteka. Kartotečni sistem se je uvedel tudi za gremi-jalno doklado. Blagajniško poročilo izkazuje, da je imel gremij v preteklem letu 19.870-85 Din dohodkov in 18.914-75 Din izdatkov in konec leta 12.853-72 Din imovine. Na predlog računskega preglednika gospoda Tume je bila blagajniku in odboru soglasno izglasovana odrešnica. Zvezni tajnik g. I. Kaiser je poročal nato o splošnem gospodarskem položaju v Preteklem letu, o najvažnejših akcijah veze trgovskih gremijev v pogledu obrtne zakonodaje in orisal zlasti prizadevanja Zveze, da se ugodi težnjam trgovstva v pogledu posečanja zasebnikov po potnikih, krošnjarstva, učne dobe in bolniškega ter starostnega zavarovanja trgovstva. Obširno se je bavil v svojem govoru z davčno preobremenitvijo trgovstva in akcijami Zveze za dosego revizije davčnega zakona zlasti glede pridobnine. Proračun za tekoče leto, ki ga je predložilo občnemu zboru načelstvo, izkazuje 30.935 Din izdatkov. V kritje teh izdatkov se je^ določila gremijalna doklada po pri-dobnini in sicer v pet razredov. Za člane, uvrščene na osnovi predpisa pridobnine, v 1. razred se je določila doklada za 560 Din, Dobava zabojev. Centralna mlekara drž. dobra »Belje«, Beli Manastir (Baranja) sP>'ejema ponudbe za dobavo 500 zabojev z); tesarji —, (t); tlakari —>, (1); vodovodna instalacija 2, (—); Krovci 2, (—); ličarji —, (1) pleskarji 5, (o), sobni slikarji 6, (4); črkoslikarji 1, (2); fotografi 5, (2); elektrarne 3, (—); občasno prevažanje oseb z avtomobili —, (4); avtotaksi 28, (12); izvoščki 2, (2); prevozniki 16, (8); postrešček 1, (—); plakaterji —, (1); konjači 1, (—); izposoje vanje mlatilnic 3, (1); godbeniki 1, (5); masaža t, (—); gostilne 56, (34); gostilne brezalkoholne 5, (4); žganjetoč 1, (—); kavarne 1, (—); pečenje kostanja 7, (3). Skupaj: prijav 491, odjav 383. Izpremembe v stanju trgovskih in pomožnih trgovinskih obrtev v Dravski banovini v času od 1. oktobra do 31. decembra 1931. Po izkazu Zbornice za TOI so se izvršile v času od 1. oktobra do 31. decembra 1931 pri trgovskih in trgovskopomožnih obrtih naslednje izpremembe (Odjave so navedene v oklepajih): Trgovina s konji, prijava 1, (odjava 1); trgovina z živino 3, (8); trgovina s prašiči 3, (6); trgovina z železnino 2, (—); trgovina s šivalnimi stroji in kolesi 1, (1); trgovina z biciklji 1, (—); trgovina z avtomobili in motornimi vozili 1, (2); trgovina s pletilnimi stroji 1, (—); trgovina z radioaparati 4, (—); trgovina 3 steklom in porcelanom —, (1); trgovina z zlatnino, srebrnino in optičnimi predmeti —, (1); trgovina z lesom 10, (18); trgovina s kurivom'5, (1); trgovina z lesenimi izdelki —, (1); trgovinaz manufakturnim blagom 4, (4); trgovina s konfekcijskim blagom 2, (—); trgovina s perilom —, (t); trgovina z modnim blagom 3, (—); trgovina z orijentalskimi preprogami 1, (—); trgovina s klobuki 1, (—); trgovina z vrvar-skimi izdelki 1, (—); trgovina z usnjem 1, (1); trgovina s kožami —, (1); trgovina s čevlji 3, (—); trgovina z deželnimi pridelki 20, (9); trgovina š senom in slamo 1, (—); trgovina s semeni —, (5); trgovina s cvetlicami 1, (1); trgovina z žimo —, (1); trgovina z živili 23, (27); trgovina z moko —, (2); trgovina z mlekom in mlečnimi izdelki 2, (1); trgovina s sadjem 4, (I); trgovina z delikatesami 9, (2); trgovina s perutnino 10, (20); trgovina s spe-J cerijskim blagom —, (1); trgovina s ko-lonijalnim blagom 1, (—); branjarije 15, (II); trgovina z mešanim blagom 64, (43); trgovina z galanterijskim blagom 7, (3); trgovina s papirjem in pisalnimi potrebščinami 2, (2); trgovina s parfumi in toaletnimi potrebščinami 2, (—); trgovina s tehničnimi predmeti 1, (—); drogerije 1, (1); trgovina z obrtnimi in ind. potrebščinami 2, (—); trgovina z bencinom 2, (—); trgovina z bučnim,oljem 1, (1); trgovina z mineralno vodo 1, (—-); trgovina z vinom 4, (6); trgovina s pivom 1, (—); trgovina s pivom v zaprtih steklenicah —, (1); starinarji —, (1); sejmarsfvo 8, (14); agenture in komisijske trgovine 7, (9); špedicije 3 (1); mešetar 1, (—); tehtnice 7, (1); razno 3, (—). Skupaj: prijav 251, odjav 211 Zadolžitev Poljske. Poljski uradni list priobčuje seznam poljskih državnih dolgov po stanju od 1. januarja t. 1. Med drugim dolguje Poljska Zedinjenim državam Severne Amerike 302-9 mil. dol. in 1’68 mil. funtov, Franciji 2296 mil. frankov, Veliki Britaniji 4-67 mil. funtov, Italiji 353-6 mil. lir, Švedski 6-25 mil. Šved. kron in 32 34 milijonov dolarjev. Ceno bakra v U. S. A. so znižali od 7-25 na 7-125 cents, dočim jo je evropski mednarodni bakreni kartel znižal na 7’/» cents. Posteljne žične vloge Vam nudi najceneje Prva ljubljanska izde-lovalnica žičnih vlog Pavel Sirgulec Ljubljana Gosposvetska cesta 13 Oglašajte v »Trgovskem listu" TISKARNA MERKUR - LJUBLJANA - GREGORČIČEVA 23 se priporoča za naročila vseh trgovskih in uradnih tiskovin. Tiska časopise, knjige, brošure, cenike, statute, tabelo i.t.d, LASTNA KNJIGOVEZNICA SLOVENIA Železniško-carinsko, špedicijsko in transportno podjetje Špedicija Ocarinjenje Tarifni biro Ljubljana, Miklošičeva 21 MEDNARODNI TRANSPORTI PREVOZI - PRESELITVE Telefon 27-18 Ureja dr. IVAN PLESS. — Za Trgovsko-lndustrijsko d. d. »MERKUR« kot Izdajatelja in tiskarja: O. MICHALEK, Ljubljana,