fjOVICE
;«-/v
►
LETO II. - ši. 46
V KOČEVJU, DNE 9. NOVEMBRA 1957
Cena 10 din
Na vodilnih položajih najboljši odborniki
'"J. E
vr!;D"Vi
t1 IMlf: 5' tt 1| f
fZAr^AR
^UTar 4 A$t ar lAMEt
Ovr
a
■ ‘ ; /
franc
AtO]Z"
AtOlf
fOt g -
Zl-AD|Mm loo.
: >0-i	-

«'115.
■o n,
iii; 1011,:
dbag o
5. novembra so se konstituirali novi občinski ljudski odbori, izvoljeni so bili predsedniki občinskih ljudskih odborov, predsedniki občinskih zborov in zborov proizvajalcev in člani okrajnega ljudskega odbora Ljubljana.
Ko iso se odborniki zbrali, so najprej ugotovili navzočnost, potem pa so odborniki prisegli. Nato so sestavili ljudski odbor, ki je izvolil iz svoje srede predsednika občine.
Lepa udeležba na prvih sejah občinskih ljudskih odborov v občinah Kočevje, Ribnica, Sodražica, Lašče in Dobrepolje je dokaz, da se ljudski odborniki v polni meri zavedajo odgovornosti, ki so jo prevzeli na svoja ramena kot odborniki občinskega ljudskega odbora.
Prve seje občinskih -ljudskih odborov so potekale v slavnostnem vzdušju. Vrsto perečih gospodarskih in drugih vprašanj bodo ljudski odbori reševali na prihodnjih sejah.
5. novembra smo obiskali sedeže občinskih ljudskih odborov na področju bivšega kočevskega okra-
r9Cat ktmtental
DRUŽINSKA RAZMERJA
Socialistična zaščita družine se vedno bolj usmerja k zaščiti družine kot celote, zato je prav, da to pojmovanje dobi tudi zakonsko osnovo. O novem zakonskem osnutku zaščite družine in razmerij med starši in otroci bodo te dni razpravljali na komisiji za socialno politiko pri Zveznem izvršnem svetu.
Naša družba je močno zainteresirana za položaj, pravilno rast in vzgajanje otrok v družini. Na drugi strani pa je neobhodno potrebno, da se tudi družini pusti svoboda pri opravljanju roditeljskih dolžnosti in izvajanju roditeljskih pravic. Zato tudi osnutek novega zakona predvideva, da starši svobodno vzgajajo svoje otroke, če bi pa nastale motnje v razmerju med starši in otroci pa ima družba pravico in dolžnost, da se po skrbniških organih vmeša v to razmerje in posreduje.
Treba je tudi določiti, ali naj se vse zadeve s področja zaščite prenesejo na skrbniške organe, oziroma kaj naj ostane v pristojnosti sodišč. Sprejeto je bilo stališče, da naj osnovno funkcijo v zadevah zaščite družine tudi v bodoče opravljajo organi skrbništva, medtem ko v kompetenci sodišč ostane vprašanje razmer roditeljskih pravic, vzdrževanje itd.
V glavnih navedbah tega osnutka je poudarjeno, da so starši dolžni svoje pravice do otrok uporabljati samo z namenom, pomagati otrokom in jih vzgajati v zavedne jugoslovanske državljane v duhu patriotizma in vdanosti socialistični domovini.
Predlagano je, da lahko mladoletnik s polnimi 15 leti sam razpolaga z zaslužkom, dolžan pa je od svojega zaslužka prispevati za vzdrževanje in po potrebi tudi za vzdrževanje družinske skupnosti.
Pravice staršev do otrok se bodo po novem lahko omejile le, če bi šlo za važne razloge in za koristi otroka. Omejili bi jih lahko šele tedaj, kadar so ostala brezuspešna vsa prizadevanja, da bi starši izpolnjevali svoje dolžnosti in pravice v korist otroka. Otrok pa se more vzeti staršem saino> če je nevarnost za njegovo Pravilno vzgojo. Roditelj, ki mu le odvzeta roditeljska pravica, ni oproščen dolžnosti vzdrževanja otroka, izgubi pa pravico do vzdr-evanja po otroku, če mu do pol-,,, tnosti otroka niso vrnili ro-‘"toljske pravice, driPriza<Ievanja socialistične so v tem, da bi osnovna , _<a družbe — družina — čim ePse uspevala ter da bi bili odnosi znotraj te celice dobri s ci-jem, vzgojiti duševno in telesno 'ju,li. ki bodo voljni in f ni voditi socialistično druž-
v bodoči napredek.
ja. Po podatkih, ki smo jih tam prejeli, so bili izvoljeni za predsednike in odbornike ■ OLO Ljubljana naslednji:
KOČEVJE
V	dvorani množičnih organizacij v Kočevju so se v torek 5. novembra prvič sestali novo izvoljeni odborniki obeh zborov Občinskega ljudskega odbora Kočevje. Na prvih ločenih sejah obeh zborov so ugotovili navzočnost odbornikov ter opravili zaprisego. Izvodili so tudi predsednike zborov. Za predsednika občinskega zbora je bil soglasno izvoljen tovariš Golob Franc-Tine iz Kočevske Reke, za predsednika zbora proizvajalcev pa Grm Karel iz Kočevja.
Za predsednika ObLO je skupina odbornikov predlagala dva kandidata. Z večino glasov je bil izvoljen dosedanji predsednik ObLO tovariš Janez Rigler. Izvoljena je bila tudi posebna komisija za spremembo staituta občine. Ob koncu so odborniki izvolili še odbornike za Okrajni ljudski odbor Ljubljana. Po dveh predloženih kandidatnih listinah so bili za odbornike OLO izvoljeni: Janez Rigler, Ignac Nagode in Pepca Debeljak.
Za okrajni zbor proizvajalcev pa sta bila izvoljena Grm Karel in Žagar Jože iz Kočevja.
DOBREPOLJE
V	občini Dobrepolje je bil za predsednika ObLO izvoljen tov. Marjan Miklič iz Vidma, dosedanji predsednik občine Dobrepolje, za predsednika občin, zbora tov. Franc Ponikvar iz Male vasi, za predsednika zbora proizvajalcev pa Itov. Anton Prelesnik iz Vidma. Za odbornika v okrajni zbor OLO Ljubljana je bil izvoljen tov. Marjan Miklič, v okrajni zbor proizva-
jalcev OLO Ljubljana pa tov. Anton Prelesnik.
LAŠČE
V	občini Lašče je bil za predsednika ObLO izvoljen tov. Alojz Pečnik iz Velikih Lašč, za predsednika občinskega zbora tov. Vladimir Prezelj iz Ortneka, za predsednika zbora proizvajalcev pa tov. Alojz Venturini iz Velikih Lašč. V Okrajni zbor OLO Ljubljana je bil izvoljen tov. Rajko Zgonc iz Se-kiršča, v Okrajni zbor proizvajalcev OLO Ljubljana pa tov. Jože Stritar iz Velikih Lašč.
SODRAŽICA
V	občini Sodražica je bil izvoljen za predsednika ObLO tov. Danilo Samsa iz Sodražice, dosedanji predsednik občine Sodražice, za podpredsednika ObLO tov. Ivan Bambič iz Travnika, za predsednika občinskega zbora tov. Evgen Ivanc iz Sodražice, za predsednika zbora proizvajalcev pa tov. Fran Fajdiga iz Sodražice. V Okrajni zbor OLO Ljubljana je bil izvoljen tov. Danilo Samsa, za odbomiaa v Okrajni zbor proizvajalcev OLO Ljubljana pa tov. Fran Fajdiga.
RIBNICA
V	občini Ribnica je bil za predsednika ObLO izvoljen tov. Ilc Stane. Za mesto predsednika sta kandidirala tov. Ilc Stane in Selšek Jože. Na tajnih volitvah je bi z večino glasov izvoljen za predsednika občine Ribnica tov. Ilc Stane Iz Ribnice. Za predsednika občinskega zbora je bil izvoljen tov. Jože Grebenc iz Sušja, za predsednika zbora proizvajalcev pa je bil izvoljen tov. Jože Starc iz Goriče vasi.
Za odbornika v Okrajni zbor OLO Ljubljana je bil izvoljen tov. Jože Selšek iz Gorenje vasi, za odbornika v Okrajni zbor proizvajalcev OLO Ljubljana pa tov. Tone Šobar iz Ribnice.
ŽALNA SVEČANOST V SODRAŽICI
Na Dan mrtvih so v Sodražici lepo počastili spomin mrtvih borcev in žrtev fašističnega terorja. Ob 9. uri dopoldne se je zbralo na pokopališču mnogo ljudi. Predstavnik obč. odbora ZB je položil pred spomenik padlih lep venec,
...IN V SUŠJU
Že ob 8. uri se je zbrala pred spomenikom padlih borcev pred osnovno šolo v Sušju šolska mladina pa tudi drugi, člani organizacije ZB so položili pred spomenik krasen venec, veliko je bilo tudi šopkov rož, ki so jih prinesli šolski otroci in svojci padlih in umrlih. Šolski upravitelj iz Sušja. tov. Grebenc, je v pretresljivih besedah opisal pomen padlih za našo svobodo. Potem so šolski otroci recitirali nekaj partizanskih pesmi.
e- ”n
!R2 ; c -
^ ^ ‘tl
,';5
AAihc. ■ '*rr**A, OSVALD
LAVRIČ
RA j Š EL)
PAVLIN ‘
Pavlin
iL1,z. I3°5,

Lt, ,8»9 1» L W AN iri1' reti ,AA°*Z 'Sčisti JOŽE ■ 1809. rili
ANTON 1891 1942 IVAN 19,,=,, ANTON 19IS retii
n rii J
Imena padlih junakov so za vedno vtisnjena tudi v naša srca. Spominska plošča padlih borcev in žrtev fašističnega terorja na pokopališču v Osilnici
...Sli so, a ne odšli...
1. november, Dan mrtvih. Dan, na katerega se spomnimo vseh naših dragih — staršev, bratov, sestra, vseh, ki smo jih ljubili in po-anali — pa jim je kruta usoda pretrgala nit življenja in odšli so ...
pckloniili smo se padlim borcem, talcem in vsem, Iti so svoje naj-ilražje — življenje — žrtvovali, da bi mi lahko v miru in svobodni domovini srečno in nemoteno ustvarjali in živeli. Srca so bila nemirna in v mislih smo še enkrat ponovili: »Šli 'so, a ne odšli...«
Ni ‘bilo vasi ali mesta, kjer bi grobovi ne bili skrbno urejeni, obdani s cvetjem in venci. V Kočevju so bile prve žalne svečanosti že ob 8. uri pred spomenikom na Rudniku, nato ob spomeniku »Osvoboditve«, ob spomeniku narodnemu he-
NAROCNIKOM NOVIC
Te dni vas bo obiskal pismonoša s položnico naše uprave. Prosimo vas, da poravnate zaostalo naročnino ! Olajšajte njemu in nam upravno-finančno poslovanje in si s takojšnjim plačilom zagotovite redno prejemanje domačega lista.
roju Mirku Bračiču, ob deveti uri pa je bila glavna kamemoracija na pokopališču padlih borcev na Trati. Več sto prebivalcev Kočevja se je že pred deveto uro zbralo na pokopališču, med njiim svojci padlih borcev in vidni predstavniki političnega in javnega življenja kočevske občine.
Ganljive so bile besede tovariša Zgonca, ko je govoril o težkih in usodnih dneh naše zgodovine, o junaštvu -borcev, velikih zmagah in žrtvah, ki jih je moral dati naš narod za svobodo. Več žalostink je zaigrala rudniška godba, vod predvo-jaške vzgoje pa je izstrelil časten strel.
Uprava Novic
Novoizvoljeni odborniki v Dobrepolju in Sodražici
V	današnji številki Novic objavljamo imena novoizvoljenih odbornikov zbora proizvajalcev v industrijski in kmetijski skupini iz občin Dobrepolje in Sodražice.
V	občini Dobrepolje so bili izvoljeni v zbor proizvajalcev v industrijski skupini naslednji odborniki':
Gruden Rajko, Predstmge 18, Novak Franc, Videm 47, Klinc Anton, Kompolje 71.
V	zbor proizvajalcev kmetijske skupine pa so bili izvoljeni naslednji odborniki:
Klinc Stane, Kompolje 53, Ada-mic Anton, Kompolje, Hren Anton, Ponikve 18, Hočevar- Davorin, Kolenca vas 2, Nose Anton, Kolenca vas.
V	volilni enoti št. 4, je kandidiralo osem kandidatov. Med njimi bi morali izvoliti pet odbornikov. Ker pa nihče od kandidatov ni dobil absolutne večine, je občinska
volilna komisija Dobrepolje razpisala ponovne volitve za to omenjeno volilno enoto, M so bile- 3. novembra 1957.
V občini Sodražica pa so bili izvoljeni v zbor proizvajalcev v in-
Travnik 100 in Kalifi Franc, Lazeč 12.
V zadnji številki Novic, smo v poročilu o novoizvoljenih odbornikih v občinski zbor občine Sodražica pomotoma izpustili ime odbor -
Največji dogodek tega tedna je proslava 40-letmice Oktobrske revolucije v Sovjetski zvezi. V Moskvi, glavnem mestu Sovjetske zveze, se je začela proslava 5. novembra. Proslavi velike Oktobrske revolucije prisostvuje veliko število tujih delegacij, med njimi tudi jugoslovanska partijska in državna delegacija na čelu s tov. Edvardom Kardeljem.
Proslava se je začela z zasedanjem Vrhovnega sovjeta ZSSR. Na zasedanju je govoril prvi sekretar CK KPSZ Hruščev, voditelji tujih delegacij pa so imeli pozdravne govore. 7. novembra je bila na. Rdečem trgu velika vojaška parada, na kateri je govoril sovjetski obrambni minister Malinovski. Naslednjega dne bo v Moskvi bogat kulturno-umetniški program. Delovni ljudje prostrane Sovjetske države bodo 7., 8. in 9, novembra praznovali 40. obletnico Oktobrske revolucije kar najslovesnejše.
Ne samo v Moskvi in ostalih mestih in krajih sovjetske 'države,
duisitrijski skupini naslednji odbor- nika Tvanc Evgena, Sodražica 23, ampak tudi drugod po svetu bodo
niki:
Fajdiga Franc, Sodražica 117, Lešnjak Franc, Sodražica 121, Vesel Stanko, Sodražica 126, ’Grebenc Alojz, Sodražica 65, Stupica Srečko, Sodražica 54, Vesel Jože, Sodražica 16, Benčina Franc, Travnik 61, Anzeljc Minko, Mali log 17, Levstek Franc, Travnik 57, Koš-mrlj Jože, Hrib 3 in Debeljak Rudi, Lazeč.
V zbor proizvajalcev kmetijske skupine so bili izvoljeni odborniki:
Kovačič Ivan, Sodražica 116, Lavrič Ludvik, Sodražica 96, Lavrič Franc, Hrib 32, Levstik Franc,
kar s tem popravljamo, tov. Ivanca pa prosimo, da nam neljubo pometo oprosti.
proslavljali obletnico Oktobrske revolucije. Proslave bedo tudi v naši državi v vseh naših krajih.
Vodovod iz Jakšičev do Fare
že dalj časa potekajo priprave za gradnjo vodovoda cd izvira Obrh pri Jakšičih, fei bo dovajal zdravo pitno vodo v Potok, Vas in Faro. Vodovod bo dolg okoli 2,5 km. Kmetijska zadruga Fara bo prispevala za gradnjo milijon dinarjev,
DOBRA VOLILNA UDELEŽBA NA PONOVNIH VOLITVAH NA VIDMU
V volilni enoti Videm so imeli 3. novembra ponovne volitve v zbor proizvajalcev kmetijske skupine občine Dobrepolje, ker je bila volilna udeležba 27. novembra premajhna. Vseh volišč je bilo devet, volitev pa se je udeležilo 73 odstotkov vseh volilnih upravičencev. Za odbornike so bili izvoljeni naslednji: Prelesnik Anton iz Vidma, Pajk Alojz iz Zdenske vasi, Boštjančič Alojz iz Vidma, Gruden Aleksander iz Predstrug in Jakopič Alojz iz Podpeči.
Travna gcira je v nedeljo 3. novembra že v zgodnjih jutranjih naslednji urah oživela. Njeni gostje so bili lovci, ki so prišli z avtomobili in drugimi prometnimi sredstvi iz vseh krajev bivšega kočevskega okraja pa tudi od drugod. Vzorna braka-da in lov sta lepo uspela. Ustrelili so 17 zajcev in eno lisico. Lov je trajal nad dve uri, potem pa so se lovci žbrali v Sodražici pri domu
STL-tat£5S.TJST
£mska btataixscina
V SODRAŽICI
dcTdohn’	^ Vas'L katere bo" no stalo, kakor vojaki. Na ramenih
vah z	r ’ Pa b0d° ŠTET 80 imeli puške, za klobuki pa smre-
vah z delom m prevozi v vrednosti
Lovrenčiča za razvoj lovstva na Slovenskem. Iz govornikovih besed je izzvenela velika ljubezen lovcev do pokojnika, ki je žrtvoval ves prosti čas za organizacijo in po-vzdigo lovstva v ožji Sodražici in na Slovenskem. Po končanem govoru je dr. Benigar odkril spominsko ploščo s posvetilom dr. Ivanu Lovrenčiču, ki jo je nato prevzel v varstvo član lovske družine
V	Adis Abebi, glavnem mestu Etiopije, je 'bilo v začetku novembra prvo zasedanje etiopskega Spodnjega doma, izvoljenega na prvih parlamentarnih volitvah, ki so bile v oktobru. Zasedanje je odprl cesar Halle Selatie ki. je govoril med drugim o uspehih dežele, o gospodarskem in prosvetnem razvoju.
Po 36 dneh politične krize v Franciji je prvak radikalne stranke Gaillard sestavil novo francosko vlado. V novi, koalicijski vladi sodeluje devet strank, razen komunistov in pujadistov. Novi krmar francoske vlade bo imel dovolj skrbi. Spomnimo se samo vojne v Al-žiru, ki terja od Francije nove in nove milijarde frankov za vojne operacije v tem delu Afrike.
V	Londonu je ob otvoritvi zasedanja britanskega parlamenta kraljica Elizabeta imela prestolni govor. Kraljičin govor je vseboval glavne točke zakonodajnega programa vlade. V debati o prestol-nem govoru je vodja opozicije Gaitskell pozdravil tisti del govora, ki pravi, da si bo vlada prizadevala krepiti OZN v svrho ohranitve miru na svetu.
V	Atenah je bil protikolonialni kongres dežel Sredozemlja in Bližnjega vzhoda. Na tem kongresu so bole sprejete štiri resolucije. Kongres se je postavil na stališče, da je treba Alžiru takoj dati pravico do neodvisnosti. Resolucija o Cipru zahteva takojšnje uveljavljanje načela samoodločbe. Na kongresu, ki so se ga udeležili predstavniki 14 držav, med njimi tudi jugoslovanska delegacija, je sklenil, da bo III. kongres leta 1958 v Egiptu.
V	Pariz je na uradni obisk prispela čehoslovaška parlamentarna delegacija, ki jo vodi profesor družbenih ved Stol. To je prva parlamentarna delegacija, ki jo je Ce-hoslovaška poslala po vojni v zahodnoevropsko državo.
Iz Moskve so sporočili, da naprave v drugem umetnem satelitu,
ca. 2,5 milijona din. Načrti za gradnjo vodovoda so že pripravljeni. Letos nameravajo nabaviti cevi. Če bo vreme ugodno bodo verjetno že letos začeli s prvimi deli.
Nov vodovod bo za te kraje zelo velikega pomena, ker morajo sedaj uživati nezdravo vodo. Tudi za-
200.000 TON PREMOGA IZ KOČEVSKEGA RUDNIKA?
Rudnik Kočevje bo predvidoma
letos izkopal za 5 odst. manj pre-, ce- v bllž™i tribune je stala tab
moga kot v preteklem letu. Povečali bodo namreč odkop površinskih slojev in če 'bodo na razpolago investicijska sredstva, bodo v prihodnjih letih dvignili proizvodnjo na 200.000 ton premoga letno.
Mc
Sodražica tov. Lojze Lušin. Ta je
v krajšem nagovoru dejal, da bodo katerega so Rusi spustili pred krat-lovci šli po stopinjah velikega kim v vsemirje, delujejo normalno vzomika-lovca, zaslužnega dr. Lov- in oddajajo dragocene podatke o renčiča.	temperaturi, pritisku in drugem.
Po slavnostnem delu spominske Tudi psica Damka, ki prebiva v Jikovanja. Potem se je dolga vrsta svečanosti pred Lovrenčičevo hišo umetnem satelitu, se dobro počuti, lovcev napotila pred rojstno hišo sovsi udeleženci odšli na pokopali- Satelit oddaja zelo močne, glasne
šče, kjer leže posmrtni ostanki dr.	111 se močno svati. V So-
Lovrenčiča. Tu je dr. Janko Lavrič govoril o delu in življenju tega velikega lovca. Desetina lovcev iz kočevske lovske družine je nato izstrelila častno salvo v počastitev zaslužnega pokojnika. Oglasil se je tudi lovski rog v pozdrav.
S tem je bil oficialni del lovske svečanosti zaključen. Sledil je veseli del ob kozarcih rujnega vina
kove vejice. Predsednik Okrajne lovske zveze Kočevje tov. Janez Lavrič je v imenu Okrajne lovske zveze podelil najboljšim lovcem od-
lovskega organizatorja na Slovenskem, pokojnega dr. Ivana Lovrenčiča.
Številni lovci so se v polkrogu vstopili v obširnem prostoru pred Lovrenčičevo hišo, kjer je bila lepo okrašena tribuna. Poleg lovcev je bilo zbrano tudi večje število prebivalcev iz Sodražice in okoli-
vdova pokojnega dr. Lovrenčiča, gostje iz Ljubljane, Hrvatske in drugih krajev.
Ko je lovski nog odpel, je stopil na tribuno predsednik Lovske zveze Slovenije dr. Jože Benigar, ki je v daljšem govoru orisal zasluge dr.
vjetski zvezi so organizirali 70 postaj za opazovanje drugega umetnega satelita.
V Rimu je nenadoma umrl generalni sekretar Splošne konfederacije dela in znani delavski voditelj Giuseppe di Vittorio. V dobi fašizma v Italiji, je bil aretiran in leta 1925 obsojen na 12 let ječe. Iz zapora je pobegnil v Francijo. Med
in klobasah, M so jih bili deležni špansko državljansko vojsko je so-
vsi lovci. Da je bilo veselja in raznih lovskih zgodbic na pretek, ni treba še posebej poudarjati.
Proslava 50-letnice lovstva v Sodražici je nadvse lepo uspela.
deloval pri organiziranju mednarodnih brigad.
Novice v vsako hišo!
Zunaniepotitičiu
kommUut
NA NEBU JE DRUGI »SPUTNIK«
Drugi umetni satelit, tudi tokrat je ruskega izvora, je na zmagoslavnem pohodu. Drugi umetni satelit je precej težji od prvega, v njem pa je tudi prvo živo bitje — psica »Damka«, ki se kar dobro počuti v vsemirju.
Sovjetski znanstveniki domnevajo, da bo satelit krožil okoli Zemlje precej dolgo in da bodo podatki, ki jih bo pošiljal, zlasti biološki, dragoceni za nadaljnje raziskave o vesoljstvu in za medplanetarna potovanja. V »Pravdi« pišeta dva ruska strokovnjaka, da so psa, ki je v satelitu, ponovno preizkusili v raketah in da zdaj živi v pogojih, kakršnim se je že nekoliko prilagodil in ki omogočajo njegovo bivanje v satelitu. Tudi posebna hrana, ki jo uživa med poletom, je rezultat mnogih raziskav. Urediti so morali cel sistem zelo zamotane opreme, da so omogočili potrebne življenjske pogoje za prvo živo bitje v satelitu. Zdaj je mogoče spremljati njegove reflekse in vplive na organizem v pogojih, v kakršnih še ni bilo doslej nobeno živo bitje in ki jih tudi v laboratoriju ni bilo moč ustvariti.
Na podlagi izkušenj s prvim umetnim satelitom so znanstveniki prepričani, da je malo verjetno, da bi satelit trčil ob kak meteor, kar bi utegnilo povzročiti hude motnje v pasjem organizmu.
Ameriški odbor za mednarodno geofizično leto je objavil sporočilo, v katerem pravi, da je izstrelitev drugega zemljinegn satelita v Sovjetski zvezi pomemben znanstveni dosežek. Hkrati izraža upanje, da bo mogoče izmenjati podatke o znanstvenih izkušnjah, pridobljenih s tem satelitom. Laboratorij vojne mornarice ZDA za znanstvena raziskavanja je sporočil, da je v noči med soboto in nedeljo več prisluškovalnih postaj ujelo radiofonske signale drugega sovjetskega satelita. Signale satelita so sprejeli tudi v drugih krajih, kot so Kjobenhaven, Cambridge, Bonn, Bern, London, Helsinki, Koln, Stockholm in drugih mestih v Avstraliji, Japonskem, Ameriki itd.
Uradni amer. predstavnik je izjavil, da vlada pazljivo analizira najnovejši sovjetski uspeh in da se je predsednik Eisenhower takoj sestal s svojimi svetovalci, ko je izvedel, da so v SZ izstrelili drugi umetni satelit.
Britanski atomski znanstvenik in Nobelov nagrajenec Thompson pa je izjavil, da bo človek lahko že v nekaj letih prispel na Luno, zlasti še, če bodo SZ in ZDA posvetile tej akciji vso pozornost in hitro reševale vse probleme v zvezi z njo.
Vse svetovno časopisje se danes na veliko ukvarja z drugim umetnim satelitom. Pariški »Liberation« je takole zapisal: »Naj bo komu všeč ali ne, toda vesti iz Moskve govore o fantastičnem napredku v Sovjetski zvezi. V štiridesetih letih je Sovjetska zveza napravila gigantske korake, ki so jo iz srednjeveške zaostalosti dvignili v dobo atomskih central in od nepismenosti do »sputnika«. Neki drugi francoski časopis pa je zapisal:	»Zdaj ni nobenega
dvoma več. Komur se je posrečilo izstreliti dva sputnika, bo jutri lahko uspel tudi na vsakem drugem področju. Sovjetska zveza ima na voljo znanstvenike, ki prekašajo vse ostale. Toda na tem svetu, razdeljenem v dva nasprotujoča si bloka, je prostor tudi za druge narode.«
„Jelki" v Podpreski primanjkuje hlodovine
Novice iz Velikega Osolnika
že v Loškem potoku so nam povedali, da so v podjetju »Smreka« resno zaskrbljeni, kako bodo v bodoče nabavljali hlodovino. Ko smo prišli v Podpresko in v pisarno podjetja »Jelka«, je naš pogovor takoj nanesel na problem št. 1 In sicer na pomanjaknje jelove hlodovine. Direktor »Jelke«, tov. Ka-teren in upravnik KZ Draga, tov. žagar, sta nam pripovedovala, v kakšnih težavah se je znašlo podjetje zaradi pomanjkanja hlodovine. Kriza s hlodovino se je začela pravzaprav že v poletnih mesecih. V Čabru na Hrvatskem so nenadoma dvignili ceno jelovi hlodovini in to kar 2000 din za kub. meter. Razumljivo je, da so kmetje iz dragarskega konca začeli prodajati les tam, kjer so zanj več plačali. Tako je odšlo v zadnjih mesecih ca. 600 kub. metrov hlodovine na Hr-vatsko v Čabar.
Kmetijska zadruga Draga In podjetje »Jelka« v Podpreski nista mogla tekmovati s hrvaškimi lesnimi trgovci, ker v naši republiki ni dovoljeno preplačevatl lesa, za katerega veljajo maksimirane cene. Čudimo se, _da je to dovoljeno v LR HrvatsM. Prizadeti v Dragi in Podpreski se upravičeno sprašujejo, zakaj je preplačevanje lesa na Hrvatskem dopustno in legalno, prav tako tudi tesanje tramov, kar je pri nas itudi prepovedano. Spet ena priložnost več za nakupovalce lesa iz Hrvaitske. V dragarskih vaseh so pokupili večje količine jamskega lesa. Ta les so potem prete-sali v trame in so jih potem z velikim dobičkom prodali zainteresiranim kupcem.
Podjetje »Jelka« se je znašlo v zelo težki situaciji, če jiim ne bo kmalu uspelo nabaviti hlodovine, bodo morali prenehati z obratovanjem, kar bi bil za 48-61anski kolektiv »Jelke« in za njihove družinske člane velik udarec. Ker nimajo
nobenih zalog hlodovine, bo treba najti neko drugo rešitev, da bo podjetje nemoteno obratovalo.
Kmetijsko gozdarsko posestvo — Gozdna -uprava Podpreska — upravlja na področju Drage s precejšnjimi površinami gozdov. Po nepopolnih podatkih posekajo v državnem sektorju na tem področju letno ca. 15.000 kub. metrov hlodovine. Ves ta les odpeljejo s kamioni v Kočevje 'in v Ribnico. Med državnim in zadružnim sektorjem velja dogovor in sicer ta, da les iz privatnega sektorja odkupijo zadruge in zadružna podjetja, les iz -državnih gozdov pa ostane za predelavo in prodajo svojim žagarskim obratom in lesnoindustrijskim podjetjem, konkretno LIP Ribnica. Do tu je vse v redu in prav.
Nelojalna konkurenca s hrvaške strani pa je prizadejala zadružnemu sektorju v bližini hrvaške meje hude skrbi. Privatniki so svoj les letošnje sečnje večinoma že prodali, kolikor ga še niso, ga pa bodo in ‘sicer po višjih cenah v čabar. Do nove sečnje bo treba še precej dolgo čakali in kmetje bi spet rajši prodali les drugam, 'kjer boljše plačajo.
Na podjetju »Jelka« v Podpreski so nam povedali, da so zaprosili Kmetijsko gozdarsko posestvo Kočevje, da bi jim iz svojega konti-genta lesa iz dragarskega področja prodalo nekaj sto kub. metrov jelove hlodovine. Prvi odgovor je bil negativen, kakšen bo odgovor na -drogi dopis glede te zadeve, še ne vedo.
Kot »nevtralni« opazovalci, simo mnenja naj bi KGP Kočevje razumelo trenutno (težko stanje podjetja v Podpreski in jim prodalo toliko hlodovine, da bodo lahko obratovali čez zimo.
V Podpreski porabijo letno za predelavo 1800 do 2000 kub. metrov hlodovine. Toliko hlodovine
OBISK NAŠEGA SODELAVCA V BANJA LOKI
Kmetijska zadruga dobri
Iz Banja loke in tamkajšnjih vasi se bolj redko Sliši, kako tam živijo. Zato smo pred kratkim obiskali upravnika kmetijske zadruge Banja loka tov. Opačiča in se pogovorili o tem in onem.
Kmetijska zadruga Banja loka je bila ustanovljena leta 1946 in je v enhjstih letih precej napredovala. Z adaptacijo zapuščene hiše, ki je (trajala od 1953. leta do lani, so uredili lep in prostoren zadružni dom. V njej so upravni prostori zadruge, trgovina, ambulanta. V domu je tudi skladišče za razne kmetijske pridelke, klavnica in mesarija.
Zadružni dom je zgradila zadruga iz lastnih sredstev. Zadruga upravlja tudi z zadružnim posestvom, ki lepo napreduje. Posestvo meri ca. 30 ha, od katerih je 8 ha sadovnjakov. Za ureditev teh sadovnjakov se je zadruga zelo potrudila, saj je 40 odst. jablan v novih nasadih. Tudi v bodoče bo zadruga posvetila vso skrb za razširitev in izboljšanje sadovnjakov.
Na zadružnem posestvu redijo 13 glav goveje živine, 1953. leta, ko je bilo posestvo ustanovljeno, pa so imeli samo troje goved. Vsa živina je v rodovniku. Zadruga je na svojem posestvu iz lastnih sredstev zgradila skladišče za poljske pridelke, živinski hlev in senik.
Pri KZ z uspehom deluje sodar-ska delavnica, ki zaposluje pet ljudi. Dela imajo vedno dovolj. Njihovi proizvodi so sodi za olje, za komserviranje sadja itd.
Živinorejski in čebelarski odsek sta najbolj delavna. Po zaslugi živinorejskega odseka zaznamujejo velik napredek v živinoreji. Lepi
v Banja loki je na poti
uspehi so bili doseženi tudi v čebelarstvu. Zadruga je odkupila letos ca. 10.000 kg -medu, kar nam dovolj pove o pridnosti čebelarjev.
Zadruga odkupuje vse kmetijske pridelke, razne gozdne sadeže in zdravilna zelišča. Letos so odkupili vsega tega, predvsem jurčkov, za približno milijon dinarjev. Dobro poteka tudi odkup mleka, ki ga pošiljajo v mlekarno v Kočevsko Reko.
Kakor smo zvedeli, bo kmetijska zadruga svoje delo tudi v bodoče usmerjala za pospeševanje kmetijstva, vzrejo rodovniške in klavne živine ter k nadaljnji razširitvi in izboljšanju sadjarstva.
Kmetijska zadruga Banja loka obsega enaindvajset vasi, zadružnih članov pa je skupno 225. To področje je pasivno in zato mora zadruga skrbeti, da vnovči čimveč tega, kar Iztisne žuljava roka kmeta iz skope zemlje, da preživi sebe in svojo družino.
*
TO JE BILO V ROBU
Preteklo soboto je šel neki vaščan na pošto Rob po paket. Prišel pa je le nekaj minut pred šesto uro zvečer, ko se pošta zapre. Srečal je poštnega uslužbenca že na cesti pred pošto, ki je zapuščal urad. Razgovor je bil čisto kratek. »Po paket pridite v ponedeljek,« je dejal uslužbenec in nič drugega. Ko pa ga je vaščan opomnil, da ura še ni šest, je rekel: »Pridem po svoji uri in po svoji grem.« Kje je uslužnost in nepotrebna hoja po gozdnih stezah, je pa drugo vprašanje. Prav lepa mu hvala!
Krompirjeva letina je bila letos zelo dobra
Ali imamo res preveč krompirja?
V naših krajih je letos krompir zelo dobro obrodil. Ko smo pred kratkim potovali po potoških in dragarskih vaseh, smo povsod slišali, da je bil letošnji pridelek krompirja nadpovprečen. Sedaj pa je nastal problem, kako vnovčiti višek krompirja. V kmetijski zadrugi Hrib so nam povedali, da znaša odkupna cena krompirja 9 din za kg, v Dragi pa smo zvedeli, da znaša pri njih odkupna cen-a 8 din za kg.
KZ Hrib je doslej vnovčila približno 25.000 kg krompirja, vsi viški krompirja na področju te zadruge pa znašajo ca. 100.000 kg. Tudi v zadrugi v Travniku imajo kmetje večje količine viškov krompirja.
Kakor smo zvedeli, bi kmetje radi Ita krompir prodali. Kje je torej vzrok, da ne gre v denar? Prvi bo najbrž ta, ker ni pravega povpraševanja po krompirju, drugi pa, ker je cena prenizka. Zato je razumljivo, da so se številni kmetovalci odločili, da bodo krompir -po-krmili prašičem in 'govedi.
Kot smo že omenili, je odkupna cena za krompir v Dragi in tamkajšnjih vaseh 8 din za kg. Ti kraji so namreč precej oddaljeni od prometnih žil in gre zato razlika v ceni na račun prevoza. Zato bodo tudi v teh -krajih verjetno prodali zelo malo (krompirja ali pa nič. Ljudje so nam pripovedovali, da se bolj izplača krmiti s krompirjem živino, kakor pa kupovati otrobe po 30 din kg.
Menimo, da ne bi bilo pretirano, če bi bile odkupne cene krompirju 10 din za kg spričo proizvodnih stroškov, potrošniki v mestih in večjih inudstrijskih središčih pa morajo plačevati razmeroma visoko ceno za krompir. Kje je krivda, da krompir ne gre v denar? Ali je za to kriva trgovska mreža ali pa preveliki donosi krompirja, nam ni znano. Vsekakor bo treba najti neko ustrezno rešitev, saj so mnogi kmetovalci sadili krompir in ga skrbno obdelovali zaito, da ga bodo
GRADNJA MOSTU CEZ CABRANKO
čez čabranko pri Osilnici gradijo most, ki bo povezoval slovensko stran s hrvaško. Občina Kočevje je prispevala za -gradnjo 150 tisoč din, prav toliko pa je obljubila tudi občina Čabar, vendar doslej še niso izpolnili obljube.
prodali. Za čimprejšnjo rešitev naj :bi -se zavzeli vsi pristojni v trgovski mreži.
Te dni s: vaščani iz Velikega Osolnika začeli delati prepotrebna gozdno pot iz Granjevce proti Robu. V ta -namen so iz gozdnega sklada debili 300.000 din. Pot bo zmanjšala veliko truda in stroškov, saj je mo-ral skoraj ves les prek: Velikega Osolnika v Dobrepolje. Po končanih delih pa bo lahko ves les z malenkostnimi stroški dostavljen na žagarski obrat KZ Rob ali pa do kamionske ceste.
Mrak Lcvrenc
Jože Starc, naš petdesetletnik
Naš jubilant tov. Starc Jože je pa je opravljal naporne in včasih 31. oktobra praznoval svojo 504et- tudi nehvaležne naloge ki jih je nico. Za seboj ima dolgo pot na- bilo treba rešiti. Jože je’garal in se pornega in revolucionarnega dela skupnosti popolnoma .posvetil. Deter težkega življenja. Mladost je lai je za tri, pri tem pa ni mogel preživel na majhni kmečki domačiji v Prigorici, še skoraj otrok si je moral služiti kru-h pri zidarjih, kjer je pok-azal toliko zanimanja za delo, -da je kmalu po-stal delovodja. živahno je sodeloval v športnem in kulturno prosvetnem delu. Poleg fantovske družbe je že tedaj iskal resnih in trdnih poznanstev pri -starejših, izkušenih in naprednih ljudeh, kjer je našel tudi pravilno politično orientacijo in osvojil prve socialistične nazore. Zato ni prav nič čudno, da ga kljub nenavadno mo-čnim klerikalnim vplivom svoje okolice najdemo že novembra 1941. leta v vrstah narodnoosvobodilnega gibanja, kateremu se je ves posvetil.
V poletju 1942. -leta so Jožetu prišli na sled Italijani, ga aretirali in zaprli, pozneje so ga odpeljali v taborišče smrti na Rab. Vendar naš Jože-črt ni odnehal. Bil je junak v borbi s sovražnikom, pa tudi pri novem revolucionarnem delu.
Ob razpadu Italije je vneto raz-oroževal italijansko vojsko, z Rab-sko brigado je sodeloval v bojih na otoku Cresu in Lošinju in drugod. Pozneje je sodeloval pri rajonski -gospodarski komisiji v Ribnici in v obveščevalnem centru v garniziji VII. korpusu NOV in POS, v Belokranjskem odredu in pri KNOJ.
Zaradi velikih zaslug in pripadnosti ljudstvu in domovini, je bil že leta 1943 sprejet v Komunistično partijo. Jože je bil človek, ki ni poznal besede: »Ne morem.« Tak je bil tudi pri svojem delu po vojni. V številnih organizacijah, kjer je imel vodilne funkcije, se je trošila njegova čvrsta naravna sila.
Od sekretarja OF in KP v Dolenji vasi, .preko poverjenika za gozdarstvo IO OLO, tajnika, podpredsednika In predsednika OLO Kočevje vodi njegova pot, povsod
Jože Starc
skrbeti za svoj počitek, redno prehrano in podobno. Zato se je prezgodaj izčrpal, kakor večina borcev iz NOB, ki so se odločili, da za interese domovine darujejo sebe. čeprav se je telesno izčrpal, ima pa še vedno čvrsto voljo-.
V prijetni družbi svojih vojnih in povojnih tovarišev je praznoval svoj rojstni dan. Našemu jubilantu želimo vrsto let življenja in uspehov pri delu, zlasti pa miru, ki si ga je pošteno zaslužil.
še danes so tam. Najbrž ne v clkras novi zgradbi! Prav bi bilo, da ibi se les nalagal drugje, ker mciti harmonijo okolice, da sena in konjskih odpadkov, ki običajno ostanejo na takih mestih, niti ne omenjam.
Pred novo šolo, ki smo jo dogradili letos, je ostalo mnogo materiala iz -gradbene jame. Material je zelo prikladen za popravilo vaških poti, ki so močno razdrte zaradi jesenskih nalivov že v neposredni bližini šole. Nekateri vaščani so pripravljeni pciti popraviti, ni pa človeka, ki bi delo organiziral. Ta primer kar kliče po tem, da bi organizacijska dela prevzel vaški krajevni odbor, ki spl, odkar je bil Izvoljen? Lahko smo veseli, da smo dobili denar za dograditev šole. Pustimo ofo strani take, ki pravijo, da so poti dobre, sc’ski otroci menda ne bodo večno skakali po kupih gradbenega materiala. Precej so res sami uravnali prostor okoli šale, vsega pa vendar ne morejo.
morajo imeti, da proizvodnja nemoteno teče. čim se bodo razmere s cenami lesa ustalile (to velja za nakupovalce na Hrvatskem), bo tudi vprašanje hlodovine rešeno.
Mlada lesno predelovalna industrija pomeni za pasivni dragar-ski konec in za tamkajšnje ljudi precej, če bo podjetje več proizvajalo, bo tudi skupnost več prejemala, kar je cilj nas vseh. V tej luči moramo gledati tudi trenutno težko sl tanje podjetja »Jelka«.
človeika boli srce, kc- vidi okrog raznih spominskih plošč in spomenikov toliko nepotrebne navlake. Dostikrat lahko vidiš v neposredni bližini Trubarjevega spomenika na Rašici zložene hlode. Na Majerjev! hiši na Osolniku je vzidana plošča, -ki molče pripoveduje o slavnih dogodkih med NOB. Pod njo pa je polno kamenja in hlodov, ki so včasih naloženi prav do spominske plošče. Zadnjič je neki voznik razložil hlcde -kar pred šolo in
Lesno industrijsko podjetje v sklopu gospodarstva Ribniške doline 3
— Levstek Franc
Vendar so z zmago ti gozdovi postali naši In v bodoče Iz njih ne bodo več tujci izžemali svojih velikanskih dobičkov. Tako so bali nacionalizirani vsi veleposestniški gozdovi, iz katerih se danes pretežno alimentira naša lesna industrija.
Po podatkih Gozdarskega instituta Slovenije je na VI. ribniškem gozdno gospodarskem področju 13.208 ha državnih in 20.589 ha privatnih gozdov. V te površine so seveda vštete tudi vse šakare in nerodovitna zemljišča. Skupni lesni prirastek znaša 116.700 kub. metrov bruto lesne mase, razmerje aned iglavci in listavci je ca. 53:47 cdst. To so samo grobi okvirni podatki o surovinskem zaledju naše lesne industrije.
Ribniško področje lahko po gravitaciji delimo na več -bazenov za predelavo lesa in sicer: Loški potok S Podpresko, Dobrepolje z Robom in Velikimi Laščami, Sodražico in samo Ribnico. V Ribnici, ki je središče gozdnega okolja, ima lesna industrija ob obeh -glavnih prometnih žilah (ob železnici in cesti v Ljubljano) najboljšo gospodarsko lego ter vse pogoje in pravice za razvoj lesne industrije. Tega dejstva sta se dobro zavedala že veJeposestniv Rudež, ki je leta 1934 prestavil svoj žagarski obrat iz Je-
lenovega žleba v neposredno bližino železniške postaje v Ribnici in lesni (trgovec Kunstelj iiz Vrhnike, ki je postavil obrat v Goriča vasi. Oba obrata sta danes osnovni edinka našega podjetja.
Lesno industrijsko podjetje v Ribnici je bilo ustanovljeno z odločbo vlade LRS št. S-zak. 268 z dne 18. maja 1948. Njegovi direktorji pa so (bili: Žigman Maks, Ilc Stane, Abrahamsberg Ciril, Kržišnik Anton, Debeljak Anton i-n Abrahamsberg Ciril, ki še danes vzomo vodi podjetje.
Največji obseg je imelo naše podjetje od 1948. do 1950. leta, ko je obsegalo naslednje obrate:	LIO
Ribnica, Goriča vas, Loški- potok, Podpreska, Rob, Ortnek, »Tomšič«, »Bračič«, »Šeško« in Novogradnjo v Kočevju. V letu 1950 je naše podjetje v takem sestavu proizvedlo preko 55.000 kub. metrov žaganega lesa iglavcev in oddalo okoli 4000 vagonov žaganega lesa, kar je povprečno ca. štirinajst vagonov dnevno. Sicer to ni bila najboljša rešitev, vendar je za takrat
bila potrebna i-n celo nujna, saj nismo imeli nikake predelave, temveč smo morali vse kriti s samimi polfabrikati.
Prva leta po vojni je težko zasledovati razvoj lesne industrije. Z gozdovi in lesno industrijskimi obrati so- upravljala večkrat reorganizirana podjetja:	Uprava državnih žag Ribnica,	Kočevsko
gozdno	gospodarstvo,	Ribniško
gozdno gospodarstvo in Lesno industrijsko podjetje Ribnica, ki je zajemalo prvotno po-leg Ribniške doline tudi vso lesno industrijo v Kočevju, od 1950. do 1952. leta pa samo ribniško lesno industrijo z vso gozdno eksploatacijo državnih gozdov na tem področju (G. m. Grčarice, Podpreska in Vel. Lašče), dokler -se ni izkristalizirala sedanja oblika podjetja.
Od leta 1953 dalje je bil v našem sklopu obrat v Goriči vasi in obrat v Ribnici z zabojaroo. Na teh obratih smo letno razrezali ca. 18.700 kub. metrov hlodovine iglavcev in ca. 4000 kub. metrov hlodovine listavcev. V zabojami pa
smo letno predelali v zaboje 3400 kub. metrov žaganega lesa. Racionalno gozdno gospodarjenje je glede na močno izkoriščanje in velik posek v povojnih letih narekovalo štednjo z lesom. Zaradi tega ni bilo dovolj surovin, da bi obe žagi obratovali stalno v dveh izmenah. Zaradi tega ni bilo dovolj surovin, da bi obe žagi obratovali stalno v dveh izmenah. Iskali smo drugo pot za povečanje produkta in zaposlitev delovne sile. Našli smo jo v finalni predelavi lesa.
Do tedaj edini predelovalni obrat Zabojama ni zadostoval čedalje večjemu povpraševanju in potrebi tržišča in samo- ta lesna predelava v svojii kapacitet ni zadovoljevala tudi kolektiva. Zabojaroo smo razširili, njeno zmogljivost povečali za preko 100 odst., zaposlili 38 novih delavcev ter pričeli misliti še na nadaljnjo razširitev, na izdelavo drobnih galanterijskih izdelkov. Prvi začetki so bili v sami zabojami, ko smo nabavili potreben stroj za izdelovanje bukovih met-lišč. Glede m razpoložljivo delovno
silo, ki je tradicionalno -kvalificirana za izdelavo suhe robe, smo v letu 1955, ko smo nastopali kot Medzadružno lesno industrijsko podjetje, pričeli Izdelovati razne drobne galanterijske izdelke, predvsem za notranji trg, pa tudi za izvoz. To delo pa je bilo večinoma ročno, obrtniškega značaja, ki ni imelo z Industrijo nič skupnega, posebno še, ker ni bilo potrebnih Strojev na razpolago.
V galanterijskem obratu, ki je zrastel skoraj samo iz lastnih sredstev, smo iskali poit za izdelovanje specializiranih izdelkov. Ko smo proučili notranje tržišče in inozemsko, smo se specializirali za izdelavo raznih okroglih palčic in ščipalk za perilo, ki jih sedaj izdelujemo že po 1 milijon kosov na mesec. Na ta način se je pri nas razvil samorasli obrat lesne galanterije, oziroma finalnih izdelkov.
če se povrnemo nazaj na žagarsko proizvodnjo, ugotavljamo, da smo na vsakem obratu delali le po 8 ur dnevno. Stroji so bili zastareli, oziroma izrabljeni, potrebni
generalnega popravila. Na dveh obratih smo imeli mnogo večjo re-iUjo, kakor bi jo imeli na enem modernejšem obratu s pravilno razmeščenimi stroji, ki bi delal v iveh izmenah dnevno. Vse -to nas e navedlo, da smo pričeli misliti iia rekonstrukcijo obrata Ribnice, iti naj bi bil prva faza izgraditve >odočega lesno industrijskega kombinata bazena Ribnica, ki bi imel nalogo predelovati vse lesne surovine VI. ribniška-gozdno gospodarskega področja.
Zaradi vseh teh in podobnih problemov so organi samoupravljanja našega podjetja že leta 1955 pristopili k reorganizaciji lesno-pre-delcvalne dejavnosti v ribniškem bazenu. Ta reorganizacija ima namen, da se iz raztresenih in zastarelih lesno predelovalnih obratov, oziroma žag formira en sam, moderen in mehaniziran lesno predelovalni obrat, M bo kot bodoči kombinat imel v svojem sestavu poleg modeme in mehanizirane žagalnice tudi tovarne vezanih vrat, luščenega furnirja in turnirske ambalaže z vsemi potrebnimi pomožnimi oddelki in servisi, ter modernimi prostori, vključno požarnovarnostna, sanitetske in hi-giensko-tehnične objekte in objekte družbenega standarda.
Se nadaljuje
NOGOMETNA TEKMOVANJA NAŠIH Živčna igra vodi v pogubo
MOŠTEV
PORAZ RUDARJA
0 mlečnih kuhinjah v laškem koncu
Tudi nedeljska tekma rudarjem ni prinesla potrebnih točk. Sedmo kolo je končalo med SK »Rudarjem« Kočevje in NK »Javornikom« iz Rakeka s 4:1 v korist gostov. Na dokaj razmočenem stadionu Partizna v Kočevju se je razvila tipična prvenstvena igra s hitrima prodori in akcijami, ki so dale že v začetku igre slutiti, da gre za točke pod vsako ceno. Prvi polčas je bil v igri precej izenačen in se je končal z 2:1 za goste. Z malo več sreče bi lahko domačini izenačili. V drugem polčasu je Rudar dobro začel, vendar trenutne premeči ni izkoristil. Po trdtjem golu gostov, ki so igrali mimo in prisebno, so rudarji izgubili živce in sploh smisel za kolektivno igro. Pričelo se je preigravanje, metanje pod noge v odprtem polju in izsiljevanje igre. Gostje so to dobro opazili in dosledno izkoristili živčno in raztrgano iigro domačinov terta-
TUDI MLADI RUDARJI PREMAGANI
V nedeljski predtekmi sta nastopili v prijateljski tekmi B moštvi SK Ruidarja Kočevje in TVD Partizana Kočevje. Tekma je končala s 6:1 v korist Partizana, kar popolnoma ustreza poteku igre. Mladi igralci Partizana so zopet pokazali zelo ubrano igro in s tem ponovno potrdili naše zaupanje vanje. Od njih res lahko v spomladanskem delu tekmovanja pričakujemo, da bodo izdatno pomladili in podkrepili prvo moštvo. TVD Partizan si je v razmeroma kratkem čaisu vzgojil dve solidni moštvi in tako temeljito prebrodil krizo zadnjih dveh let. Preko zime bo treba krepko; poprijeti v telovadnici, da si bodo igralci obdržali vzdržnost.
ko dosegli še četrti gol. Proti koncu je bilo opaziti tudi nekaj nešportnih gest; je pač res, da je žoga okrogla. Vsak nogometaš se mora zavedati, da je treba tudi poraze športno preboleti, kar velja ibudi za gledalce. Živčno navijanje z raznimi medklici na sodnika nič ne koristi; ravno obratno! Vzpodbuja nasprotno moštvo, ki vidi v tem, da nekaj ni v redu, kar bi se dalo izkoristiti v' njihov prid. Ravno na ta način je bila v tej tekmi obrabljena enajsterica Javornika — in zmagala je.
SK Rudar Kočevje je v četrtek igral zaostalo prvenstveno nogometno tekmo z "NK Bela krajina iz Črnomlja. Lanskoletna rivala na vrhu tabele sta se razšla v tej tekmi s 5:3 v korist Bele krajine. Tako sta ostali obe točki v Črnomlju, kar je precej pripomoglo, da so se Črnomaljci pomaknili od nevarne cone, da bi izpadli. Tudi rudarji bodo morali pošteno poprijeti, da se bodo od itie cone pomaknili v mimo sredino na tabeli, za kar bodic izredno važne vse naslednje tekme.
Ribniški nogometaši zmagujejo
V nedeljo je enajsterica Partizana Ribnica morala odigrati ponovno tekmo s Partizanom Grosuplje. Nič ne nasprotujemo1 2 * * * * * 8, če se igra čim več, ker gre končno za igro in ne za točke, vendar mislimo, da bi morala biti Ljubljanska nogometna podzveza do vseh dosledna v izvajanju pravil. Prvenstvena tekma med obema društvi bi morala biti že minuli .mesec, toda medtem, ko so ribniški nogometaši čakali na stadionu že v dresih, nasprotnika enostavno ni bilo. Niti TVD Partizan Grosuplje niti Ljubljanska nogometna podzveza ni sporočila društvu, da igralcev ne bo. Po vseh pravilih je v tem primeru dobilo moštvo Ribnica s 3:0 p. f. čudno je le to, da je bila odrejena ponovna tekma.. Kljub temu, da so Ribničani v nedeljo tudi v tej tekmi zasluženo zmagali z 2:1, naše prvotne ugotovitve nič ne spremeni. S to tekmo se je TVD Partizan Ribnica zopet pomaknil za dve toč-
ki, kar mu bo v spomladanskem delu tekmovanja zelo 'koristilo.
V	začetku letošnjega šolskega leta so se na vseh šolah ustanovile šolske mlečne kuhinje. Pri ustanavljanju so aktivno sodelovali poleg skrbstvenih organov in učiteljstva tudi šolski odbori, aktivi že-na-zadružnic in zdravstveno osebje.
V	občini Velike Lašče se je ustanovilo osem novih mlečnih kuhinj, lansko leto pa sta delovali dve. Precejšnje težave pri ustanavljanju novih kuhinj so se pokazale zaradi tega, ker starši tem kuhinjam ne zaupajo dovolj.
šoloobvezni otroci so vsako leto zdravniško pregledani. Vsak Ima svoj zdravstveni karton, kamor šolski zdravnik vpisuje nepravilnosti otrokovega razvoja in težje bolezni. Ko človek pregleduje zdravstvene karton, lahko hitro ugotovi podhranjenost mladine, zastoj v rasti in teži in s tem tudi duševno zaostalost za ene ali celo več
let. Taki otroci težje sledijo pouku, ponavljajo razrede, skratka dela se nepopravljiva škoda, ki jo vse naše gospodarstvo prej ali slej občuti.
To stanje pa bi lahko v veliki meri popravile šolske kuhinje, če bi Starši znali te kuhinje ceniti. Dokaj čuden odnos imajo starši otrok v Velikem Osolniku. Smatrajo namreč, da morajo otroci dobiti hrano popolnoma zastonj. To pa seveda ni mogoče, saj je vendar treba hrano pripravljati, peči kruh itd. Iz prispevkov po 6 din za malico bi se komaj krili obratovalni stroški, »škoda denarja,« pravijo in po enem mesecu bo kuhinjo tre-
ba zapreti, ker starši ne vidijo, kakšne koristi bi imeli otroci od. nje. Na sosednji šoli v Robu je prav nasprotno. Starši so na isti gospodarski stopnji kot na Osolniku, vendar se kuhinje poslužujejo vsi učenci. Zavedajo se koristi, ki jo ima otrok od malice, in denar, ki ga vlagajo v kuhinjo, se bo bogato obrestoval na zdravju in pravilnem duševnem razvoju njihovih otrok.
Torej, stran s predsodki, prispevajmo, kolikor moremo za šolsko kuhinjo, saj koristimo s tem svojim otrokom.
Nova številka revije „$odobno gospodinjstvo'
Tudi ta dva sta sodelovala na zadnjem tekmovanju v Ribnici
Te dni je izšla nova, dvojna številka revije »Sodobno gospodinjstvo«. Po svoji vsebini je izredno pestra. V uvodu prinaša poročilo o uspehih, .ki jih je dosegla vaška skupnost v Braslovčah. Braslovče so lep primer, kaj vse vaščani lahko storijo za .dvig svojega življenjskega standarda. Sledi članek o delu otroškega vrtca v Kranju.
V svoji stalni rubriki »Stanovanje in oprema« prinaša revija zanimive skice kombinirane otroške -posteljice in skice o opredelitvi sobe, kjer .bivata dva otroka. Inž. Marjeta Kregar piše o rožah kot o sobnem krasu in seznanja bralce z zanimivim načinom vlaganja šopkov v vaze. Bruno Leban je prispeval članek o uničevanju mrčesa v stanovanju.
Zelo zanimivi so prispevki o oblačenju, zlasti članek o individualnosti oblačenja in članek o pranju
OBVESTILA
Še o dirkah v Ribnici
VELIKE LAŠČE
Rodili sta: Jeličič Vera, gospodinja iz Ortneka 3 — deklico Renato in Marolt Marija, gospodinja iz Levstikov 2 — dečka Franceta.
Srečnima mamicama čestitamo!
Umrli sta:. Jaklič Marija, pre-užitkarica iz Podkraja 1, stara 78 let in Ivanc Marija, kmetica Iz Pušč 3, stara 71 let.
LOŠKI POTOK
Rodili sta: Car Marija, gospodinja iz Srednje vasi 13 — dečka Dragota in Radoš Pavla, gospodinja iz Retij 104 — deklico Branko.
Srečnima mamicama čestitamo!
Umrla sta: Vesel Alojzija, pre-užitkarica iz Hriba 38, stara 87 let in šega Ivan, kmet iz Šegove vasi
2, star 85 let.
RIBNICA
Rodile so: Metelko Anica, gospodinja iz Gorenje vasi 10 — deklico Jožico, Levstek Angela, delavka iz Ribnice 232 — deklico Ireno, Tr-dam Nežka, gospodinja iz Sušja 18 — dečka Alojza.
Srečnim mamicam čestitamo!
SODRAŽICA
Poročili so se Starčevič Dragan, oficir JLA iz Ljubljane, star 30 lest in Lovšin Anica, nameščenka iz Ljubljane, stara 20 let, Kožar Alojz, delavec iz Ribnice, star 24 let in Francelj Angela, kmečka hči
iz Zapotoka 17, stara 22 let, Kozina Fortunat, kmet iz Sušja, star 30 lit in Nosan Ljudmila iz Vinic 26, stara 22 let.
Srečnim zakoncem čestitamo!
Rodile so: Drobnič Marija, gospodinja iz Globeli — dečka Janeza, Petrič Magdalena — deklico Marijano in Debeljak Ana — dečka Ludvika.
Srečnim mamicam čestitamo!
Umrli sta:	Košir, roj. Čampa
Frančiška, gospodinja iz Sodražice 105, stara 73 let in Ogrinc roj. Brinšek Marija, gospodinja iz povščice 18, stara 78 let.
V nedeljo 27. sept. t. 1. so -bile v Ribnici prve ocenjevalne terenske vožnje tamkajšnjega Avto-moto kluba, kar je vsekakor za mladi klub zelo pohvalno, zato tudi uspehi niso izostali. O tem smo v našem časopisu pod naslovom »Trdna volja —• lep uspeh« že podrobno poročali. Ker pa gre pri vsaki podobni prireditvi tudi za 'lik športnikov, svetujemo klubu, da že v kali zatre vso nediscipliniranost posameznih članov-tekmcvalcev. Ugotovitev, da nekateri neresni tekmovalci med krožno vožnjo posedijo v gostilni, medtem ko jih sodniki čakajo, kdaj bodo prišli na cilj, ne Li- potrebuje komentarja. To je kakrer »Vsak dan ena«. Res, da so Rib-
ničani šegavi, vendar so tu le preglasno zabrenkali. V 'bodoče naj tehnično vodstvo tekem preudari, koga lahko pusti na tekmovanje. Le disciplinirani tekmovalci dajo prireditvam športen in resen karakter. Agilnemu -klubu pa v bodoče želimo še veliko uspeha. Začetne težave so prebrodili — sedaj pa pogumno naprej.
tekstilnih izdelkov iz umetnih vlaken, ki ga je napisal inž. V. Povoden. V tem delu revije ne manjka tudi skic za praktične obleke dečkov in deklic.
V reviji najdete tudi praktične nasvete za lepotno nego. V prispevku o lasnem prhljaju in o mozoljasti koži boi marsikdo našel dober nasvet za odpravo teh nevšečnosti. Tu najdemo tudi 7 čednih pričesk za mlade deklice.
Pestri po svoji Vsebini so prispevki o sodobni prehrani. Inž. Emilija Letonja piše o špinači, o graham kruhu in o škodljivosti salicilne 'kisline kot kemservnem sredstvu. Anite Beg je prispeval članek o naših gobah z zanimivo razpredelnico gob po njihovi kvaliteti. Pe-pika-Levstek objavlja nekaj jedilnikov z gobami, Olga Starc pa piše o kisanju zelja "in o njegovi uporabi skozi vse leto. Omeniti je treba še recepte za kanserviranje jesenskih gozdnih sadežev.
Za spretne reke objavlja revija nekaj" lepih vzorcev za vezenje in pletenje.
Mnogim gospodinjstvom bo dobrodošel .prispevek inž. Viktorja Repamška o nabavi in shranjevanju krompirja za zimsko zalogo.
Revija obsega 40 strani. Celoletna naročnina znaša 400 din. Naroča se pri Centralnem zavodu za napredek gospodinjstva v Ljubljani, Miklošičeva 4-II.
Sta snteJt Ut tLabza ooljn
O B J A V E
»Zakaj je pri nas kava tako draga?«
»Zato, ker jo uvažamo.« "
»Zakaj je meso tako drago?«
»Zato, ker .ga izvažamo!«
.»Zakaj je pa kislo zelje tako drago ? «
»Pa zato, ker ga ne izvažamo in tudi ne uvažamo!«
Ribničan je prodal Kočevarju konja. čez tri dni se srečata, pa reče Kočevar Ribničanu: »No, lepo ste me potegnili. Ko sem hotel konja, ki sem ga kupil od vas, izpreči, je padel na tla in poginil.«
»Čudno,«pravi Ribničan, »tega pri meni ni prej nikoli storil.«
PREDGRAD
Poročila sta se: Curl Alojz, dimnikarski pc-momik iz Kočevja, star 24 let in Price Majda, kmetovalka iz Dolenje Podgore, stara 24 let1.
Srečnima zakoncema čestitamo!
DOLENJA VAS
Umrl je: Oberstar Jože, kmetovalec iz Rakitnice 7, star 69 let.
KOČEVJE
Poročila sta se: Repar Leopold, rudar iz Kočevja, Podgorska ui. 5, star 26 let in Janež Dragica, gospodinjska pomččnica iz Hrvatske
8, stara 24 let; Špiletič Anton, šofer iz Kočevja, Roška c. 2, star 31 let in Obranovič Marija, nameščenka iz Kočevja, Kolodvorska 16, Stara 29 let.
Srečnim zakoncem čestitamo!
Umrla sta:	Jurjevič Jožica,
otrok, Morava 1, umrla v Kočevju, Ljubljanska c. 18, stara 4 mesece, Zabukovec Franc, osebni upokojenec iz Slovenske vasi 9, star 54 let.
KINO
JADRAN, Kočevje: 8. nov. amer. barvni film »Strel čaka«, 9. nov. v počastitev 40. obletnice Okto brske revolucije ob 18. in 20. uri ruski film »Poslednja noč«, 10. nov. amer .barvni film »Strel čaka«, 13. in 14. nov. amer. barvni film’ »Stekleni čeveljčki«, od 15. do 17. nov. amer. barvni film »Dva tedna ljubezni«.
SVOBODA, Rudnik: 9. in 10. nov. amer. film »Onstran v gozdu«,
16.	in 17. nov. ruski film »Mati«.
SODRAŽICA: 9. in 10. nov. amer. film »Kadar žene ljubijo«, 16. in
17.	nov. češki barvni film »Cesarjev slavček«.
LOŠKI POTOK: 9. in 10. nov. avstrijski film »Gospodična Casanova«, 16. in 17. nov. jugosl. film »Milijoni na otoku«.
DOBREPOLJE:	9. in 10. nov.
amer. barvni film »Ujetnik gradu Zenda«, 13. nov. amer. film »Visoka Barbaree«, 16. in 17.
Obvestilo
Obveščamo upnike in dolžnike, da poravnajo svoje obveznosti Upravi cest pri bivšem Okrajnem ljudskem odboru Kočevje najpozneje do 30. XI. 1957, v nasprotnem primeru bomo izterjali potom Gospodarskega sodišča.
Uprava za ceste, bivšega OLO Kočevje
nov. amer. barvni film »Kvišku glavo«.
PREDGRAD: 9. in 10. nov. amer. film »Mesto iluzij«, 16. in 17. nov. slov. film »Trenutki odločitve«.
RIBNICA: 9, in io. nov. amer. film i»V soteskah Colorada«, 16. in 17. nov. angl. film »Pod rdečim morjem.«
VELIKE LAŠČE: 9. in 10. nov. danski film »Še ni prepozno«, 16. in 17. nov. .mar. film »Opičje’ delo«.
KOČEVSKA REKA: 9. in 10. nov. amer. film »Ukročena trmoglavka«, 13. nov. amer. film »Skrivnost Indijanke«, 16. in 17. nov. amer. barvni film i»Destry«.
PREKLIC
Podpisani Osterman Franc, kleparski mojster iz Kočevja, Trg 3. oktobra 20 preklicujem neresnične besede, ki sem jih izrekel o Briški Andreju, poslovodji gostilne »Rog« Kočevje, dne 14. sept. 1957 zvečer v navedeni gostilni.
Razpored cepljenja
V ponedeljek dne 11. novembra 1957 bomo v kočevski občini pričeli s cepljenjem proti otroški paralizi. Cepljenje se je zakasnilo za en mesec, ker nismo pravočasno dobili cepiva. Cepljeni bodo zaenkrat samo otroci, ki so rojeni v letih 1951 do 1956 ter otroci, rojeni v prvih treh mesecih 1957. leta. Za vsakega otroka, ki bo cepljen, bodo starši dobili pravočasno vabilo, iz katerega bo razvidno, kje in ob kateri uri bo cepljen. Ponovno opozarjamo, da samo popolno, to se pravi, trikratno cepljenje, resnično zavaruje otroka proti obolenju. Drugo cepljenje bo decembra tretje pa julija prihodnje leto. Za vsakega popolno cepljenega otroka bodo morali starši plačati 600 din, in sicer ob prvem cepljenju ali pa v dveh obrokih po 300 din ob prvem in drugem cepljenju.
Prosimo starše, da se točno drže ure, ki bo navedena na vabilu za cepljenje, ker bomo samo tako uspeli cepljenje zadovoljivo izvršiti. Vabilo mora vsakdo prinesti s seboj.
Cepljenje bo po naslednjem razporedu: Ekipa A bo cepila v ponedeljek (11. nov.), torek in sre-
POHITITE V ŠEŠKOV DOM Dramska sekcija DPD »Svoboda« Kočevje se bo 9. novembra 1.1. ob 20. uri predstavila občinstvu z Nestroyevo komedijo »Utopljenca«. Ponovitev tega dela bo v nedeljo 10. nov. ob 15. uri, v torek 12. nov. ob 20. uri pa bo zadnja predstava. Kdor se želi dve uri prisrčno nasmejati, naj v teh dneh pohiti v Šeškov dom.
OBVESTILO
Obveščamo cenjene bralce, da knjižnica zopet redno posluje. Prostori knjižnice so na Ljubljanski c. 7 — pritličje (stavba komiteja).
Uprava knjižnice
ZAHVALA
Tov. dr. Vizjaku Marku se iskreno zahvaljujem za njegovo skrb in požrtvovalnost v času moje bolezni, čeprav je bil zaradi epidemije gripe močno obremenjen.
Sovre Justa, Kočevje-Rudnik
proli otroški paralizi
do v Kočevju, vsakokrat od 8. do 14. ure in od 16. do 18. ure, v četrtek 14. nov. v Stari cerkvi od 8. do 14. ure in od 15. do 19. ure, v petek 15. nov. v Štalcarjih od 8. do 10. ure, v Kočevski Reki od 11. do 14. in v Borovcu ob 15. uri. Ekipa B bo cepila v ponedeljek 11. nov. od 14. do 18. ure v šalki vasi, v sredo 13. nov. v obratni ambulanti na Rudniku od 8. do 13. in od 15. do 18. ure, v petek 15. nov. pa v željnah od 14. do 18. ure.
Ekipa C bo cepila v ponedeljek 11. nov. ob 8. uri v Papežih, od 9. do 11. ure v Osilnici, ob 11. uri v Bosljivi Loki, ob 12. uri v Kuželju, Fari-Vas od 14. do 16., v Novih selih ob 17. uri, v Banja loki pa ob 18. uri. V torek 12. nov. v Pred-gradu od 10. do 12. ure, v Dolu pa ob 12. uri. V četrtek 14. nov. od 8. do 10. ure v Mozlju, ob 10. uri v Spodnjem logu, ob 11. uri v Knežji lipi, ob 12. uri v Nemški loki, od 14. do 16. ure v Koprivniku in ob 17. uri na Oneku. V petek 15. nov. od 8. do 14. ure v Livoldu, v soboto 16. nov. ob 8. uri na Smuki, ob 9. uri v Starem logu in ob 11. uri v Polomu.
★
V nekem rudniku so imeli rudarji strokovne izpite. Predsednik komisije je vprašal nekega kandidata, kaj je bil Primož Trubar. Rudar, preprost možak, se je zelo malo spoznal na pisatelje in podobne ljudi. Prepričan je bil, da je bil tudi Trubar nekje zaposlen koit rudar. Predsedniku komisije pa je takole odgovoril: »Primož Trubar je bil »bager majster.«
★
. Učitelj: »Tonček, povej mi, kaj je bilo leta 1941 na Slovenskem?«
Tonček: »Ne vem, tov. učitelj. Takrat se namreč jaz še nisem rodil.«
Ribničan Urban je bil v prvi svetovni vojni »pomočnik« pri zdravniku. Prenašal je kangle in škropil mrliče z živim apnom. Ko je nekega dne spet škropil mrliče, se je neki mrtvec dvignil na kolena in zavpil: »Pusti me, jaz sem še živ!«
Urban pa z jezo: »Buoš tihu, krouta! Buoš ti več vedu ku jest in dohtar? Zame si mrtu in amen,« pa ga je pošteno poškropil.
★
Nekega znamenitega zdravnika in bakteriologa je hotel nekdo v družbi ponižati. Vprašali ga je:
»Kajne, vi ste živinozdravnik?«
.»Da,« je odgovoril zdravnik. »Kaj vam pa manjka?«'
Volk v vasi
Vesela družba je bila zbrana pri sladki kapljici. Pesem za pesmijo je vrela iz žejnih grl in živahno družbo je ovijal oblak cigaretnega dima.
Ves omotičen od vina in dima se je Janez dvignil in stopil k oknu. Odprl ga je in porinil glavo skozenj. Hotel si jo je nekoliko ohladiti. Janezu je udaril v obraz val svežega zraka. »Ah, kako dobro de,« je zamrmral.
Zunaj je bilo popolnoma mirna. Vsi vaščani so že spali. Tudi Janeza je zgrabil spanec. »Aaah!« je široko zazehal in se še bolj nagnil skozi okno.
Tedaj je nočno tišino presekal rezek glas: ,»Na pomoč! Ljudje, pomagajte! Volk mi bo odnesel ovco!« Janez je kar ostrmel. »Ali sem prav razumel? Volk? Ah, preveč sem pil!« Tako je sam zase mrmral in se prijel za glavo, v kateri je šumelo kot v panju.
»Ljudje, pomagajte! Volk mi bo odnesi ovco!« se je spet razleglo v noč. Janez se je zdrznil. Zdaj ni več premišljeval. Skočil je k pijanemu omizju in vzkliknil: »Fantje, volk je v vasi!« Nekaj gostov je skočilo pokonci. »Kaj praviš ? Volk? Kje neki!« Janez pa je medtem že privlekel od nekod sekiro in izginil 'skozi vrata. Nekaj treznejših fantov mu je sledilo.
Pri sosedu je bilo zbranih že precej ljudi. Janez je planil mednje. »Kje je?« je vprašali in čvrsto
stisnil sekiro. Navzoči so s strahom kazali v hlev.
»Možje, kole v roke, pa nadenj!« se je ©glasil nekdo. In res so stopili trije s koli v rokah naprej. Prednje je 'stopil Janez s sekiro, nakar so se počasi pričeli pomikati proti hlevu.
V hlevu je bilo temno kot v rogu. Možem je postajalo tesno pri srcu. Janez je privlekel iz žepa vžigalnik in ga vžgal. Tedaj je iz kolta švignila temna senca. Zver je v skoku planila proti vratom in podrla dva moža, zunaj pa je nastal preplah. Janez je prvi prišel k sebi. Skočil je za zverjo. Zagledal jo je, kako je tekla proti njemu, še hip in zamahnil je. Sekira je zadela v živo. V noč je odjeknil presunljiv krik živali.
Drugega jutra se je na mestu boja zbralo precej ljudi. Nekateri so se smejali, drugi so majali z glavami. Na tleh je ležala »strašna mrcina« — sosedov prašič.
Danilo Škulj
Izdaja in tiska ČZP »Kočevski tisk« v Kočevju. Urejuje uredniški odbor, odgov. urednik Jože Košir. Uredništvo in uprava v Kočevju, Ljubljanska cesta 14 a. Telef. 3-89 Naročnina je 400 din, polletna 200 din in je plačljiva vnaprej. Za Inozemstvu 800 din. Poštnina plačana v gotov_m. Rokopisi se ne vračajo.
NOVI OBČINSKI VODITELJI
Janez Rigler
Na zadnjih volitvah za predsednika Obe. Ijud. odbora Kočevje je bil ponovno izvoljen tov. Janez Rigler iz Kočevja. Rigler se je rodil 21. jan. 1922 na Bregu pri Ribnici. Osnovno šolo je obiskoval v domačem kraju, kjer se je tudi izučil obrti. Zaradi naprednega delovanja in aktivne pomoči naraščajočemu partizanskemu gibanju so ga Italijani leta 1942 aretirali in poslali v koncentracijsko taborišče. Ko se je vrnil, je prostovoljno vstopil v partizanske enote in vse do konca leta 1945 opravljal važne naloge v partizanskih enotah. V članstvo Komunistične partije je Ml sprejet leta 1944. Je rezervni kapetan in nosilec treh odlikovanj. V povojnih letih je končal srednjo partijsko šolo in ekonomsko srednjo šolo. Opravljal je razne odgovorne funkcije v političnih in oblastnih organih, bil je med drugim tudi sekretar okrajnega odbora OF za okraj Kočevje, leta 1953 pa je bil izvoljen za predsednika občine Kočevje.
Tov. Riglerju čestitamo, da je bil ponovno izvoljen za predsednika ObLO Kočevje.
Iz naših krajev
Družbeni plan Predgrada
NAM RIŠEJO
Pritožba iz Papežev
Tov. Tunik Anton iz Papežev pri kako je z delitvijo paketov in dra-
Ositnici nam je poslal daljše pismo, kjer opozarja na nekatere nepravilnosti, ki se baje dogajajo pri delitvi pomoči organizacije Rdečega križa. Med drugim ipiiše, da so njega pri zadnji razdelitvi moke izpustili iz seznama, češ da ni član in da ni plačal članarine. Tov. Turk pravi, da je bil 14 let član Rdečega križa in Zveze borcev in da je redno plačeval članarino. V pismu tudi pravi, da so razdelili pomoč RK vsem enako, kar po njegovem ni prav.
Ker zadeve ne poznamo, naj nam krajevni odbor RK Papeži objasni,
gih stvari med ljudi, ki so pomoči potrebni.
V PREDGRADU SO LEPO PROSLAVILI DAN MRTVIH
1. novembra — na Dan mrtvih se je na pokopališču v Predgradu udeležilo slavnosti na grobovih padlih borcev precej ljudi. Gasilska godba iz Predgrada je igrala žalo-stinke, tov. Jože Lovrenčič pa je govoril o veličini padlih borcev, ki so darovali življenja za svobodo domovine. Potem je moški pevski zbor iz Predgrada ubrano zapel pesem »žrtvam«.	J. Š.
NAPOVED VREMENA
Do srede tega meseca se nam obeta precej padavin, hkrati pa tudi močna ohladitev in verjetnost snega do nižin.
Kljub temu, da je z novo teritorialno razdelitvijo občin in okrajev v Sloveniji bila občina Pred-grad uničena, ima za letošnje leto še svoj družbeni plan, katerega je te dni objavil Glasnik, uradno glasilo OLO Ljubljana.
V družbenem planu za leto 1957 je predvideno, da bo občina imela
V Osilnici je bilo najtežje
Kako težka je ibila borba za svobodo, so najbolj občutili prebivalci Osilnice in okoliških vasi. V teh revnih krajih, kjer živijo dobri ljudje, se je vstaja najprej razširila. Prve partizanske enote so tu našle varno zatočišče, možje in fantje pa so pomnožili naraščajoče partizanske enote.
Prišlo je leto 1942, verjetno najtežje za te kraje. Okupator je može in fante, ki se niso pravočasno umaknili v hribe, postrelil, vasi požgal, žene, otroke in starčke pa odgnal v taborišča smrti.
»Težki so bili ti, dnevi,« pripovedujejo prebivalci Osilnice. Ob Dnevu mrtyih so tudi oni množično obiskali grobove svojih dragih, šol-
MOZELJ
Na pokopališču v Moz-lju je zakopan partizan, ki je bil ob napadu na Kočevje težko ranjen in je med prevozom do Mozlja umrl. Vaščani Mozlja so tudi letos lepo uredili ta grob in posadili cvetje na njem.
ska mladina pa je poskrbela, da so bili grobovi in spomeniki tako urejeni in okrašeni, kakor to zaslužijo naši najdražji, ki so žrtvovali sebe za našo svobodo in lepšo bodočnost.
Spomenik padlim borcem v Kočevski Reki
Kočevska Reka za Dan mrtvih
Grobovi padlih borcev in žrtev fašizma na področju Kočevske Reke so bili na Dan mrtvih povsod lepo urejeni, šolska mladina, organizacija ZB in drugi so okrasili grobove im spletli številne vence, ki so jih na Dan spomina na padle borce položili na grobove in spominske plošče.
Z venci je bil obdan spomenik na Preži, kjer je pohsemeli okupator v svoji nemoči storil strahovit zločin. Talce, ki so jih polovili po hišah in poljih, so tu na zverinski način pobili, žene pobitih mož so s krstami ma glavi prišle na kraj morišča im komaj spoznale pobite može.
Lepo so bili urejeni tudi grobovi v Možah, na Brigi, Borovcu, Novih Lazah, partizanski bolnišnici in drugod.
KZ HRIB IMA 315 ČLANOV
Kmetijska zadruga Hrib-Lo-ški potok šteje skupno 315 članov in članic iz Retij, Malega loga, sagove vasi in Hriba. Zadruga dobro gospodari. Poleg drugega se zadruga bavl tudi z odkupom lesa in živine.
11 milijon;,v dohodkov in toliko izdatkov. Dohodki od gospodarstva bodo znašali 523.000 din, od uradov in ustanov 100.000 din, dohodki od prebivalstva 6,5 tmilij. din, dotacija okraja bo znašala 3,5 mil. din, ostalih dohodkov pa bo približno za 400.000 dinarjev.
Ta sredstva so namenjena v naslednje svirhe: za prosveto iq kulturo 4 milijone din, za socialno skrbstvo 1,5 milijona din, za zdravstveno zaščito 1,5 milijona din, za upravo občine 3 milijone, ostalo pa je namenjeno za dotacije, garancije in proračunsko rezervo. O občinskih skladih pa bodo naslednja sredstva: v stanovanjskem skladu 1,5 milij. dinarjev, v investicijskem 520.000 din, sredstva cestnega sklada pa bodo znašala 320.000 din.
USPEL ŽIVINSKI SEJEM V OSILNICI
Pred kratkim je bil v Osilnici živinski sejem, na katerem je bilo precej živine. Cena goveji živini je bila takale: teleta cd 155 do 160 din za kg žive teže. krave od 60 do 80 din, voli od 120 do 135 din, biki pa 140 din kg žive teže. Na tem sejmu je bilo prodanih okoli 20 goved.
ELEKTRIKO V OSILNIšKE KRAJE
Od osemnajstih vasi, ki so spadale nekoč pod občino Osilnica, imata samo dve elektriko in sicer Osilnica in Papeži. V Papežih imajo elektriko samo v šoli in dveh hišah. Drugo leto ‘bodo verjetno debile elektriko tudi druge vasi, kar je"največja želja ljudi.
DANES BOSTE BRALI
Iz preteklosti Ribnice
(Nadaljevanje in konec)
Vloga 'se konča s ponovno prošnjo, da se na pristojnem mestu priporoči ustanovitev slovenske meščanske šole v Ribnici.
Prošnjo krajevnega šolskega sveta v Ribnici je poslal okrajni šolski nadzornik pod št. 3124 dne 3. decembra 1908 na deželni šolski svet (K. K. Landesschulrat fur Krain) v Ljubljano. Odgovor je prejelo glavarstvo v Kočevju presenetljivo hitro. (Dopis (ki je pisan v nemškem jeziku) je imel številko ZL 7008 z dne 11. decembra 1908 in ga je podpisal sam deželni predsednik (K. K. Landesprasi-dent) kranjske deželne vlade v Ljubljani. Skoraj polovica prve strani tega dopisa obsega uvod, ki je poln samih citiranj zakonov in členov ter sklicevanj na okrožnice, dosledno s takraitno birokratsko doktrino avstrijskega upravnega aparata. Iz vsebine spisa se vidi nezaupanje deželnega predsednika do dokazov, ki jih je navedel v svoji vlogi ribniški krajevni šolski svet. Okrajni glavar je dobil nalog, da ponovno zahteva od prizadetih občin direktne izjave in pristanek, če so za ustanovitev meščanske šole v Ribnici ali morda tudi v kakem dragem kraju oziroma šolskem okolišu. Za tem naroča deželni predsednik dalje, naj občine izjavijo, koliko bi prispevale r obeh primerih za vzdrževan je šole. Glavarstvu je balo naročeno, da čbere še naslednje podatke: ali bi
štetimi
Kakšni
koristila meščanska šola vsemu okraju ali 'samo določenemu delu, če bo imela zadostno zaledje in dovolj učencev ter še vrsto dragih vprašanj, ki kažejo veliko previdnost, da se ne bi ustanovila šola, ki bi ‘škodovala nemštvu in oljema šalama v Kočevju, t. j. gimnaziji in lesno-obrtni šoli. Ker sta bila ta dva zavoda močne postojanke za potujčevanje slovenske mladine, je bilo oblasti mnogo na item, da bi se ohranila tudi z dotokom slovenske mladine. Kočevska nemška gimnazija je bila vse od ustanovitve leta 1872 pa do leta 1907 samo nižja gimnazija, čim se je pričela akcija za ustanovitev slovenske meščanske šole v Ribnici in sploh po slovenskih krajih Kranjske, so jo postopoma dvigali do leta 1911 v popolno gimnazijo. Kljub temu je bil dotok slovenskih dijakov malenkosten, ker so raje hodili v ljubljanske srednje šole. Lesno-oibrtno šolo so morali celo ukiniti, ker ni bilo dovolj dijakov, tudi nemške narodnosti ne. Ribničani so šli mimo vsega tega in so vztrajali pri svoji zahtevi in prošnji za ustanovitev meščanske šole.
Ker j,e deželni predsednik zahteval omenjene podatke do konca meseca marca 1909. leta, so pričeli mrzlično akcijo in iskali podatke z željo, da bi dokazali, da taka šola larjem pomoč. Doslej je zadruga
vprašanji in zahtevami, so stroški ? Kakšna je šolska stavba? Ali so stanovanja za učitelje? itd. V istem smislu so se potem izmenjavali dopisi na razne ustanove in tako je potekal čas. Spis ni zaključen, ker se je vlekel iz leta v leto in je bil verjetno ob času prve svetovne vojne vložen v arhiv z oznako a/a v kup spisov iz leta 1914, kjer sem ga slučajno našel. Vsekakor bi ta spis moral priti v ribniški krajevni muzej.
Iz teh vrstic je razvidno, kako trdna in upoma je bila -volja in skrb starih Ribničanov za šolstvo. Z istim ali še večjim elanom so se ponovno lotili istega vprašanja takoj po končani prvi svetovni vojni. Uspelo jim je. Ustanovili so in zgradili novo meščansko šolo, to je sedanjo nižjo gimnazijo, ki je v zgodovini ribniške doline na najvidnejših straneh, o čemer priča v avli šole vzidana skromna, toda iz srca dana spominska plošča padlim boreem-dijakom iz NOV Ribniške meščanske šole.	A. Arko
V OSILNICI SO ODKUPILI 5000 KILOGRAMOV MEDU
čebelarstvo je v Osilnici in okoliških vaseh lepo napredovalo. Kmetijska zadruga Osilnica nudi čebe-
ni potrebna. Iz koncepta za dopis na okrajnega šolskega nadzornika v Postojni je razvidno, da so zaprosili za podrobne podatke z ne-
odkupila od čebelarjev s slovenske in hrvaške strani (KZ Osilnica ima namreč člane tudi med Hrvati) 5000 kg medu.
IZNAJDLJIVOST, PA TAKA!
V	San Francisco v ZDA je neki pobegli kaznjenec pohajal po najbolj prometnih ulicah kar v obleki, ki jo je imel v zaporu in vendar ni pri nikomur vzbudil suma. Na prša si je namreč .pripel tablico z napisom »V pomoč izpuščenim .kaznjencem«, v rtikah pa je držal skrinjico, v katero so mimoidoči prav marljivo vlagali svoje prispevke. Ker je v Ameriki beračenje zelo -razvito pa tudi zbiranje pomoči v najrazličnejše namene, tudi ta kaznjenec ni vzbudil posebnega zanimanja. Neki policaj pa se je le pozanimal za tega moža in ga bolj iz radovednosti kakor iz suma povprašal za osebne dokumente. Seveda je bilo to dovolj, da je moral kaznjenec neprostovoljno zamenjati svoj dokaj donosni posel z zaporom.
TUDI TO JE ZANIMIVO
Prvi bankovec je prišel v promet leta 1661 na švedskem, vendar nimamo ohranjenega nobenega primerka. Švedi se ponašajo tudi s tem, da so imeli v prometu najtežji kovanec. Tehtal je nič manj kot 10 kg, kovali pa so ga 1664. leta in sicer iz bakra,
Najstarejši ohranjeni bankovec imajo Angleži. Izdan je bil 1669. leta in je bil vreden približno naših 500.000 din. Angleži imajo tudi bankovec največje vrednosti in sicer za milijon funtov. Obstojata pa samo dva -primerka in ju uporabljajo samo za interno obračunavanje angleških bank.
Bankovec največje vrednosti, ki je v prometu, imajo v ZDA in velja 100.000 dolarjev.
KAM S KROMPIRJEM?
V	dobrepoljski občini imajo kmetje okoli 150 vagonov viškov krompirja. Kmetje bi krompir radi prodali, vendar je premalo kupcev.
NAJVAŽNEJŠE VPRAŠANJE
Med mnoge avtomate, ki jih postavljajo predvsem v zahodnih državah na prometnih krajih, da strežejo strankam po načelu daj-dam, so v Londonu uvrstili še enega. Ta vam postreže, ko ste vanj spustili novec, z odgovorom na eno izmed mnogih vprašanj, na katera avtomat odgovarja. Večina strank je tu iskala odgovor na vprašanje:
TEHTEN RAZLOG
Neka Avstralka je živela 37 let v srečnem zakonu s svojim možem, sedaj -pa je zahtevala ločitev. Ko so jo pred sodiščem vprašali, kaj jo je privedlo do tega, da na stara leta zapušča moža, je navedla kaj čuden razlog. Njen mož je namreč takoj po poroki naročil mrliško krsto -za svojo ženo in jo imel ves čas zakona spravljeno pod za-
»Kaj naj rečem žena, ko se vrnem konsko posteljo. Sodišče je razlog domov v zgodnjih jutranjih urah?« upoštevalo in na ločitev pristalo.
Nove knjige ob jubileju Oktobrske revolucije
Kot prispevek k proslavam 40-letnice Oktobrske revolucije so slovenske založbe pripravile vrsto lepih knjig, na katere želimo opozoriti vse naše .bralce.
Šolski mladini sta namenjeni knjižici »Naš Iljič« in »Deček iz navrske stražnice«. Prva je drobna -knjiga spominov na mladost V. I. Lenina in njegovo delo za socialistično domovino, draga pa obsega opis dogodkov iz časa revolucije, M
vih letih SZ in sicer Alekseja Tolstoja »Trnova pot«; izšel bo v eni knjigi (1.1946 je izšel v 3 knjigah na 900 str.). I. Babela -»Rdeča konjenica« je knjiga drobnih črtic iz življenja sl-avne konjenice generala Budemnija. Pozornost bo vzbudil roman V. D. Dudinceva »človek ne živi samo od kruha« (500 str.), ki posega v sodobno življenje v SZ (izšel lansko leto). Pod naslovom »Viharni piš« pa je zbranih v eni
jih je doživljal sovjetski pisatelj knjigi 30 novel in odlomkov iz del
Bolšincev 'kot otrok v Leningradu. Omeniti moramo še tretjo knjigo za mladino, v kateri nam J. Gazi opisuje, kako je mladina doživljala porevolu-cijeko dobo v stari Jugoslaviji. Knjiga nosi naslov »Z obrazom proti viharju«.
Ostale knjige so namenjene zrelim bralcem. Med -njimi so tri pesniške zbirke najpomembnejših med-revolucijskih ruskih pesnikov: A. Bloka pesnitev »Dvanajst«, V. Ma-jakovskega »Pesmi« in istoimenska zbirka pesmi S. Jesenina (170 str.), štiri nadaljnje knjige obsegajo povesti in romane. V ponatisu bo bralcem zopet dosegljiv priznani roman iz življenja inteligence vpr-
18 vodilnih sovjetskih pisateljev.
Knjigi »Iz Leninove dediščine«, »-Spomini na Lenin-a« (450 str.) dopolnjujeta bralcu podobo Leninove osebnosti in njegovega dela, V prvi, sicer drobni knjižici, je nekaj malo znanih Leninovih člankov, zapiskov in pisem, med njimi pismo XII. kongresu Partije, ki ga imenujejo »Leninova oporoka«; v drugi so Zbrani spomini sorodnikov in sodelavcev ter prispevki domačih (Mr. Gorki) in tujih pisateljev, ki so se srečali z V. I. Leninom -po leta 1917.
Večina navedenih knjig je ilustrirana.	B. G.
Lenin
in Oktobrska socialistična revolucija
Te dni, -ko obhajamo 40. obletnico velike Oktobrske socialistične revolucije je prav, da se spomnimo moža-genija, ki je v praksi izvedel velike ideje Marxa in Engelsa, ki je bil oče tin voditelj prve zmagovite socialistične revolucije v zgodovini človeštva — tovariša Vladimirja Ejiča Lenina.
Lenin se je rodil v mestu Ulja-rovsk leta 1870. Ko mu je bilo 17 let, se je vpisal na kazansko univerzo. že v Kazanu je Lenin vstopil v marksistični krožek, toda kmalu je bil prijet in izključen iz umverze, ker je sodeloval v revolucionarnem študentovskem gibanju.
Ko se je Lenin preselil v Samaro, se je okrog njega hitro zbral prvi krožek saanarskih marksistov.
Ob koncu leta 1893 se je Lenin preselil v Peterburg, kjer se je takoj vključil v peterburaki marksistični krožek. Nenavadno globoko poznanje Marxovih del, goreča vera v zmago delavske stvari in izreden organizacijski talent, vse to ga je napravilo za priznanega vodja peterburških marksistov.
Leta 1895 je Lenin zedinil v Pe-
terburgu vse marksistične delavske krožke (bilo jih je 20) v eno samo »Zvezo borbe za osvoboditev delavskega razreda«.
že ob koncu leta 1894 je Lenin napisal prvi proglas na delavce, ko so stopili v stavko in jiih v njem vzpodbujal na borbo proti obupnim razmeram, v katerih živi delavstvo. Istočasno je pa razkrinkaval Na-rodmike, ki so se vsiljevali za prijatelje in voditelje delavskih množic ter je v ta namen napisal knjigo »Kdo so prijatelji ljudstva«, v kateri je tudi očrtal glavne naloge ruskih marksistov, predvsem pa potrebo po enotni socialistični delavski partiji.
Prav tako je začel Lenin že v tem letu odločno borbo proti legalnim marksistom.
Po zgledu peterburške »Zveze borbe za osvoboditev delavskega razreda« so organizirali tudi v Moskvi, Kijevu, Jekaterinoslavu in drugod »Zvezo borbe« iz marksističnih .krožkov.
Leta 1898 je nekaj zvez napravilo prvi poizkus, da bi se združile v Socialno demokratsko partijo. S tem namenom so se njihovi pred-
stavniki zbrali na prvem kongresu ruske -socialdemokratske delavske partije marca 1898. leta v Minsku. Tega kongresa se je udeležilo 9 delegatov. Lenina na kongresu ni bilo, ker je bil v tem času v pregnanstvu v Sibiriji. Centralni komi-te partije, ki je bil izvoljen na kongresu, je policija kmalu prijela in zaprla. Manifest, ki so ga izdali na kongresu, je -bil še pomanjkljiv.
Kljub kongresu pa še ni bila ustanovljena marksistična socialnodemokratska partija v Rusiji. Kongresu se ni posrečilo, -da bi združil posamezne marksistične krožke in Zveze borbe po vsej prostrani Rusiji in jih organizacijsko povezal. Nd bilo še statuta in programa partije, ni bilo vodstva iz enega središča.
Zato in zaradi cele vrste dragih vzrokov se je začela povečavati idejna zmeda v osnovnih organizacijah -in se začela v delavskem gibanju krepiti oportunistična struja — ekonomizem.
Lenin, ki ga je carska vlada .potem, ko -ga je dalj časa držala v peterburških ječah, poslala v pregnanstvo v Sibirijo, v vas šušen-
skoje, je tudi v pregnanstvu nadaljeval svoje revolucionarno delo. Tam je Lenin -dokončal važno znanstveno delo »Razvoj kapitalizma v Rusiji«. Prav tako je v pregnanstvu napisal brošuro »Naloge ruskih socialnih demokratov«.
Ne -glede na -to, da je bil Lenin odtrgan od meposred-ega revolucionarnega praktičnega dela, je vendar znal ohraniti, zvezo s praktiki, dopisoval si je z njimi iz pregnanstva, zastavljal jim vprašanja in jim dajal nasvete. V tem času je Lenina posebno zanimalo vprašanje ekonomistov in njihovo razdiralno delo. Zato je začel neusmiljeno razbijati ekonomiste že od prvega dne, iko so se pojavili.
V letu 1899 je skupina ekonomistov izdala ideje marksistov in nastopila proti revolucionarnemu marksizmu iter zahtevala, da se prepusti politično udejstvovanje meščanskim strankam, delavstvo pa naj bi se -borilo le na ekonomskem polju. Ta skupina je izdala tudi svoj manifest.
Ko se je Lenin seznanil s tern .oportunističnim dokumentom, je takoj sklical posvetovanje političnih pregnancev-marksistov, živečih v bližini in so na tem posvetovanju, kjer je bilo sedemnajst ljudi z Leninom na čelu, sestavili oster protest, v katerem so razkrinkavali nazore ekenoanistov. Ta protest se je
razširil v marksističnih organizacijah po vsej Rusiji.
V	začetku leta 1900 so sc Lenin in nekateri drugi člamii Zveze borbe vrnili iz sibirskega pregnanstva v Ruisijo. Lenin si je zamislil ustanoviti velik občeras-ki nelegalni marksistični list, kateri naj -bi povezoval vse marksistične krožke v Rusiji med seboj in pripravil tla za ustanovitev resnične marksistične delavske partije. Zaradi policijskega preganjanja pa takega lista v carski Rusiji ni bilo mogoče organizirati. Cez mesec ali dva bi carski vohuni list izsledili in ga uničili. Zato je sklenil, da ga bo izdajal v inozemstvu.
že v jeseni leta 1900 je Lenin odpotoval v tujino, da bi se dogovoril z v tujini živečimi tovariši iz skupine »Osvobojenja dela« glede izdajanja občeruskega političnega lista.
V	-decembru 1900 je v tujini izšla prva številka lista »Iskre«, katero so v Rusiji ponatisovali v tajnih tiskarnah v Bakuju, Kišinjavu in drugod. List »Iskra« naj bi bil propagandist, kolektivni agitator in kolektivni organizator revolucionarne vseruske delavske partije, katera naj bi vodila delovno ljudstvo prostrane ruske države preko revolucije do zrušitve carizma.
S sodelovanjem Lenina je smer »Iskre« zmagala med socialnode-
mekratičnimi organizacijami v Rusiji. Zato je bilo mogoče sklicati II. partijski kongres, ki se je začel 17,. junija lelta 1903 v Bruslju. Vendar pa je -moral na ukaz belgijske policije Lenin zapustiti belgijsko ozemlje, zato se je preselil v London. Na ta kongres je poslalo 26 organizacij skupaj 43 delegatov. Ker pa je imela vsaka delegacija dva glasova, je bilo skupaj 51 odločujočih glasov. Na ta kongres je prispelo 24 pristašev »Iskre«, 9 pristašev Martova, 3 ekonomisti, 5 bundovcev in 10 omahljivcev. Ker je pri glasovanju zmagala ideja Lenina in »Iskre«, se je -njegova skupina imenovala boljša — boljševiki, njeni nasprotniki pa manjševiki.
Ko so rusko armado in mornarico "uničili Japonci v rusko-japonsfci vojni leta 1904, so narodi Rusije videli vso nesposobnost carskih generalov in gnilo carsko oblast, že itak obupni življenjski pogoji delavcev in kmetov so se -po tej vojni še znatno poslabšali. Zato je bila v decembru leta 1904 pod vodstvom ibajkuskega boljševiškega komiteja izvedena ogromna, dobro organizirana stavka baj-kuskih delavcev, Id je bila signal za slavne januarsko-fehruarske akcije, ki so se -vrstile po vsej Rusiji.
Se nadaljuje