P o s t a v a za vojvodstvo Kranjsko o šolskem, nadzoru po vladinem predlogu in po prenaredbah dcielnega zbora. II. Okrajni šolski svet. §. 28. Ravnatelji ljudskih šol in učitclji, kteri podučujejo v kakošnem šolskem razredu, morejo postati okrajni šolski ogledniki le takrat, ako priterdijo tisti, ki njihovo šolo vzdcržujejo. Takrat pa dobivajo po potrebsinab, dokler so pri opravilib, na lastni šoli za svojo osebo poducitelja, ki za ta čas pomaga podučevati, plačuje ga pa nonualni šolski zavod. §. 29. Okrajni šolski oglednik je postavljen, da obiskuje in ogleduje šole od časa do časa. On inia pravico, da nasvetuje v didaktično-pedagogičnih stvareh, in če v tej reči zapazi kaj napačnega, naj precej ustmeno podučuje. Tudi vodi on okrajne šolske shode (konferencije). Kedar šolski oglednik obiskuje njemu odkazane javne šole, naj posebno gleda na to le : 1. ali krajni šolski ogledniki spolnujejo svojo dolžnost zastran šolskega ogledništva; 2. da se spolnujejo postavna določila pri sprejemanji in spuščenji otrok; 3. kako se ponašajo, koliko so pridni in kako se sploh vedejo učitelji in kakošno verdevanje, kakošna rcdnost in snažnost je v šoli; 4. ali se ravnajo v šoli po učilnem načertu, kakošno metodo rabijo in kako napredujejo otroci sploh in v posaruesnih naukih; 5. ktera učilna sredstva iu kteri pripuniočki so vpeljani in kakošna je notranja vredba šol; 6. kakošni so prihodki pri šoli, posebno pa, kaka je placa učiteljska, — ali dobiva učitelj natančno to, kar mu je bilo zagotovljenega, ali ima kakošne postranska opravila in ktera? Kedar okrajni šolski oglednik obiskuje zasebne šole in odgojilnice, naj posebno gleda na to, ali zadoslujejo pogojem, s kterim so bile vstavnovljene in če ne prestopajo svojih pravičnih mej. §. 30. Okrajni šolski ogledniki naj o svojim delovanji poročajo okrajnemu šolskemu svetu, naj dodado potrebne nasvete in naj povedo, kar so precej na sainem inestu ukazali. Ta poročila in sklepovanje o njih predlagajo se deželnemu šolskemu svetu, ki se bo na nje ludi primerno oziral, ko bo poročeval ministru za bogočaslje in uk. §. 31. Privzeti svelovalci okrajnega šolskega sveta (§. 21.) imajo pravico, da obiskujejo šolc svojega vere-zakona v okraji, da pozvedo, kako je tam; tudi imajo pravico, takrat, ko okrajni šolski oglednik od časa do časa (periodično) šole obiskuje, vpričo biti, kar so zapazili naznanujejo okrajnemu šolskemu svetu, in stavijo nasvelc, kako zboljševati šole. Okrajni šolski svet je dolžan popraševati jih pri takih rcčeh; Iabko se (udi osebno vdeležujejo obravnav okrajnega šolskega sveta, v kterem iinajo določilni glas. §. 32. Okrajni šolski svel in ogledniki dobivajo naslov ncesarsko kraljevi". Pervosednik razdeljiije došla opravilna pisma udam, da jih izdelajo, in oskerbuje opravilstvo ter porabi delavne moči pri c. kr. okrajni gosposki. Potrebšine v pisarnici oskerbuje okrajna gosposka. Po rneslib, ktera iniajo svojo srenjsko postavo, daje srenjski zastop okrajnemu šolskemu svetu polrebno osobje v pomoč, in slroški za pisarnico se plačujejo s srenjskimi denarji. Okrajni šolski ogledniki občasno obiskaje in ogledaje šole dobivajo dnino kot splošen zncsek iz deržavnih denarjev. Pri občasneni šolskcni obiskovanji je pa šolska srenja dolžna skerbeti za voz. {Deielni zbor pravi): Potrebšine aa pisarnico daje okraj iz svojih denarjev; v Ijublanjskem mestu pa srenja. Okrajni šolski ogledniki občasno (periodično^ obiskaje in ogledaje šole dobivajo splošen zneselt [Pauschale~) za voinjo in dnino i% deržavnih denarjev. III. Deželni šolski svet. %. 33. Naj višješolsko nadzorništvo v deželi je c. k. deželni svet. Njemu so podložne: 1. šole in odgojilni zavodi, ki so odločeni okrajnemu šolskemu svetu v delokrog; 2. odgojilnice za učitelje in učiteljice na ljudskih šolab; 3. srednje šole, (gitnnazije, realne gimnazije in realke), ravno tako tudi privatne in posebne šole te verste, ako so te Ie pod višjim vodstvom naučnega niinisterstva. §• 34. V deželnem šolskem svetu so : 1. deželni poglavar ali nameslnik, kterega on imenuje kot pervosednik; 2. dva uda deželnega odbora, ktcra voli deželni odbor iz med sebe; 3. poročevalec za upravo in gospodarstvo pri šolah; 4. deželni šolski nadzorniki; 5. dva katoliška duhovna; 6. dva udu izmed učiteljev. [Deželni zbor pravi): V deželnem šolskem svetu so: 1. deželni pervosednik, ali namestnik, kterega on imenuje, kot pervosednik; 2. dva poslanca deželnega odbora; 3. poročevalec za upravo in gospodarstvo pri šolah; 4. dekelni šolski nadzornik; 5. dva katoliška duhovna; 6. dva uda izmed uciteljev. §. 35. Ude deželnega šolskega sveta, ktcrih omenja §. 34. pod št. 3. 4. 5. in 6., imenuje cesar po nasvetu ministra za bogočastje in uk; kar se tiče imenovanja duhovnih udov, naj se dogovon minister s cerkveno višjo vlado; kar se pa tiče poročevalca za upravo, naj se pa dogovori z ministrom notranjih zadev. Služba udov deželnega sveta v misel vzetih v §. 34. pod št. 2. 5. in 6. iraja šest let. Službeao stopnjo in prihodke upravnega poročevalca in deželnili nadzornikov določuje postava. Udje iz med učiteljstva dobivajo službnino iz deržavnili denarjev. [De&elni zbor pravi): Ude de&elnega šolskega sveta, kterih omenja $. 34. pod št. 3. 4. 5. in 6., imenuje cesar po nasvetu ministra za bogočastje in uk in sicer dva katoliška duhovna po predlogu knezoškofijskega konzistorija, dva uda iz med učiteljev po nasvetu deielnega odbora, in upravnega porocevalca v dogovoru z ministrom notranjih zadev. Sluiba udov dežsclnega šolskega sveta imenovanih v ,§'. 34. št. 2. 5. in 6. traja šest let. Udje iz med učiteljev dobivajo sluibnino iz der&avnih denarjev. §. 36. Deželoi šolski svet ima v zadevab sebi podložnih šol li•slo oblast, ktero je dosihmal iraela politična deželna vlada; in ktero sta imela višja cerkvena vlada in višji šolski nadzornik, ne krate pravice spoznane cerkvenim višjim gosposkam v postavi 25. maja I. 1868. derž. zak. št. 48. Njegovo delovanje tudi obsega: 1. da čuva nad okrajnim in krajnim šolskim svetoin, da ogleduje in vravnuje šole za učitelje ; 2. da poterjuje ravnatelje in učitelje na srednjih šolah, ktere vzderžuje srenja oziraje se vendar pri tem na posebne pravice, ktere o tem imajo srenjp, društva in zasebniki; 3. da odobruje učilne načerte, učilne pripomočke in učilne knjige za srednje in predelne šole (Facbschulen); 4. da vsako leto ministerstvo za bogočastje in uk poroča o vsem šolstvu po dežcli. (Deželni zbor pravi); Deželni šolski seet ima v zadevah sebi podloinih šol tisto oblast, ktero je dosihmal imela deielna politična vlada in ktero sta im ela, knezoškofijski konzistorij in višji šolski oglednik, ne krate pravice spoznane cerkvenim višjim gosposkam v postavi 25. maja l. 1868. deri. zak. št. 48. NjegoVO delovanje tudi ohsega (kakor v vladincm predlogu): §• 37. Seje deželncga solskega svcta so redne ali izvenredne. Pervosednik more izvenredno sejo sklicati vsaki čas, in jo tudi mora, če dva uda to zahtevata. Zadeve, o kterih gre razsodbo izreči ali nasvete ali predloge staviti ministerstvu za bogočastje in uk, obravnavajo se skupno v zboru; vse druge pa reši pervosednik pod svojo lastno odgovornostjo; on tudi v vsaki seji poveda, kaj je med tem časom ukrenil. Deželni šolski svet se more tudi v posamesnih zadevah podpirati z izvedenei, ktcri se pri zboru posvetujejo. S- 38. Da deželni šolski svet more sklepati, je jreba, da je nazoča večina udov. Sklepa se z večino glasov. Ako je število glasov enako, razsoja pervosednik, tudi ima pravico zoperstavljati se izverševanju sklepov, kteri so po njpgovih mislih zoper postavo ter obračati se do ministerstva za poduk in bogočastje, ktero zadevno reč razsodi. Kedar se posvetujejo in kedar glasujejo o zadevah, pri kterib gre za osebno korist kakega uda, se ta iega ne vdeležuje. Zoper razsodbe deželnega šolskega sveta se pritožuje pri ministerstvu za bogočastje in poduk. Pritožbe se vlože pri deželnem šolskem svetu in imajo odložilno moč, če se to zgodi v šlirnajstih dneh po tem, ko je bila reč razglašena, o kteri gre pritožba. g. 39. V nujnih primerljejih (§. 14.) more ludi pervosednik sam ukazovati ludi v tistih zadevah, ktere gre obravnavati skupno v zboru (§. 37.), vendar pa mora brez odlašanja in naj pozneje v pervi seji stvar predlagati deželnemu šolskemu svetu, da jo odobri. §. 40. Glede občasnega obiskovanja šol, ravnaje spraševanja čuje nad delavnostjo šolskih ravnateljstev, krajnega in okrajnega šolskega sveta i. t. d. imajo deželni šolski ogledniki neposredni vpliv do didaktično-pedagogičnih zadev v šolali, minister za bogočastje in poduk jim daje potreben službin poduk. Deželni poglavar more pa v posamnih primerljejih ta posel izročiti udam deželnega šolskega sveta. Ogledniki poročajo o svoji delavnosti deželnemu šolskemu svetu, njih sporočila predlaga deželni svet naznane, kaj se je v njih sklenilo in ukazalo niinistru za bogočastje in poduk. Deželni šolski ogledniki dobivši ukaz tudi naravnost poročajo ministru za bogočastje in uk. (_I)exelni zbor pravi) : Glede obeasnega obiskovanja, čuje nad delavnostjo šolskih ravnateljstev, krajnih in okrajnih solskih svetov ima deielni šolski oglednik v pervi versti neposredni vpliv do didaktično-pedagogičnih zadev, minister %a bogočastje in uk mu daje potreben sluibin poduk. Deželni poglavar more pa v posamnih primerljejih posel izročiti tudi drugim udom deželnega solskega sveta. Oglednik poroča o svoji delavnosti deielnemu šolskemu svetu, njegova sporočila predlaga šohki svet naznane, kaj se je v njih sklenilo tn ukazalo ministru za bogočastje in uk. Deielni šolski oglednik dobivši ukaz tudi naravnost poroča ministru za bogočastje in uk. %. 41. Pervosednik deželnega šolskega svtta razdeluje opravila posamesnim udam in izveršuje sklepe. Potrebna pomočna dela in potrebšine za pisarnico daje politična deželna vlada. Sklepna določba. §. 42. Kakor bitro se vstanovi deželni šolski svet, okrajni in krajni šolski sveti, prevzame šolska opravila dosedanjih cerkvenih višjih gosposek in šolskih oglednikev vsled te postave deželni šolski svet, opravila okrajnib gosposek in okrajnih šolskih oglednikov pa okrajni šolski svet, opravila dušnih pastirjev in krajnih šolskih oglednikov pa krajni šolski svet.