St. 5. V Gorici, 3. februvarja 1888. „3dfi»** i»h«i* *8*k petok in f eija p»poid prcj«man* %Y\ t Ooriri na flow po$i!jana: " • Vsp teto . ... • f. !.¦»* Pi>! 1m ...... V.2' Cettrt Icta....., I H Pri oznauiHb in tako tudi pri „/»<*- §!anicdh" se plaSuje 2a uavaduo tristop- no mto: 8 kr. fie se ti«ka I krat 7 2 ---------.......-G-|H'.....ir-Tr--3-¦*- ----- -........... Zatefie Lrkis po proatoru. SOČA Posainezuo stevilku *e dobivajo po 8 kr. v tobakarnicali v go3po.ski ulirj blizu „trel> kran", na starem trgu in v nnniki uiici (or v Trs'u, via Ca-sorma, ;». Dopisi in nnrocnina naj se po§lja opravnistTii „So6q'« Via SeminariO St. 10. ; llokopi$i se no vraCojo; ilopisi uaj Scina pri* dobivaia kaj vo6 tel, posobno v glavnem nu^tu, u torn nimaino dostt zabiljeiiti in bojimo bo colo, da bi t*l no izgubivalil Gorwk* Slovene's imamo ve&iio v doitsliei, h» ial, da nemaino dovoij eneizij**, si to vciuo i/kusi-atitil Ce ima krepak iu u.daijcm rod *i-ci:io v dwii, ad mu pad ne spodobi jadikovati in tciui o krivi.ab. ki jib moia pred. manj&iuo terpen; ako ga uamrc manjiioa nadrladujo in strahuje, kriv si je t»»ga itam. On n»iu* zadosti rodoljubja in uarodtuga po:Kaa, a'.i pa ima prem.ilo razuma z* javue zaluvt?, aii pa pr«-utalo eneriijo, poguma in poirtovaln ,j»t). Kjo;ko)i poramjkljifo^t cufi, lahk«> jo ««?n po pravi; tor«j iiu t ¦vojo oiodo v Uftnih rokah. Gori«ki isfoveaci bi ."e n^ amoli « t«m rvi>vo* lili, da v deielnmn «boru Uahotn ravno koin»j rav-uoteijo drio. To ravu«ti&jo viai lo na «»hhii gli-u in knko labko »o on g!aH /jjubi, rav;j»ii>/j • p.t v »na»ij»uu> aprriijonj! ijlovcnoi, ki itntjo wein --• v tic it'll, tmaj«> pwvic» tt*i fi t.j-li po Tw'i.-it v do^'Iu^J" zaetopti. !«abko bi pototu roir«ikaj Mklo.ii!). » rmi^ bi 8voj polol*j utrdili in ttvojim r^jikom iivfji'njr m-lajSaii. Xa pr. «a ku'tiriranj t Kr.-^a bi «« ni-#r i»« moogo ved *toriti. Slovt'ii^ki v«v'u:.t d-v^h-^i /««:» bi zainogla t«ili k»j nloiti za obrtui n k.r ^ j-»!;i p i-duk, da bi Slovonei no b>li vi»c;i«i ui«f»j(?;n 3f m p«-Ijeddintvo, ampftk «« vail ti 2-v*ti tudi o I r^k-^1 • b'.v\* in kup(5 je, ter tako pofttiti im'Wani. T*» .•*; tn.ra ivm bolj pyvd«rj;Ui, kor coito kmet,-*fc»U prid^kov v*>d^.» ^alajo, tik»> da «e ob^ti Slovencfm sU!n !)::du^:iorst, co ^e no b»da poprijelt tndi ob.U iu !»;;'»\»nva, Ta obojt?, n.]mrrL tf5ino v dwy:o»':ii zbvn k»-ri^ikoni in pa ro^je blagosU^jo a \iouin',j> mcw'tti-akega livtj.t, zatnonjo guria^i Slovene. »un > a tens doftfii, da s « p o I a « t i j o G o r t c ma laik*, tore] m»ra tudi t»ko »-ttati; Sloveoci tnoratnet So toohr.tmii, k;irtu;«m). no ?!>»('mo p\ dtljo «e^ali.'* /ikaj »o pa l^i w tik»? dotgo s^ali p.> Gone, da ««> j < d^bili r» .*•'%; ij> fudi Lo. j>a I'odgnn. Ne vaiajma ue. naj b;> !•• G»»n» i <•,".-kr.it poptdnoma laaka, zm'toia bo pola^:.'«ati tudi v-koiieo. LISTEK. (etrta zapoved body a v pravljici. Bpisal dr. Franc Ublak. Dalje. Pretckln je zopet dr^cl let. Pri VopjSaj^vih «e jo povaod vidil buJji blagosbv. Jan«« i-j M.*iji»U niv iivela ffdno cnakn, bita ata prav pri!;;;». {JruMut pa ju jo zafreJa nadlegovati; zato ju je dom M kapbn zacel pogoatoma ;>b*skovati in jo rodno po\pta»eva3 po njunem fcUujt. N*a kaplauovo prigovarjat j«" vacla ata 7 aluxbo prtdno dokio, ki jo bila pri svojem te-ikom delu po nearcci zlomila desno roko in ni m »g>a yeJ sTojib. navadutb del optavljati. Pri Voglarj«vih je Mica (tako »c je imeoovala) imela i»rav lahko aluibo in jo bila avojim gospodarjem ? kratkoiaano druzbo. Nvkcga jaanega jutra Mica zgodaj vatano, da natrga nokoliko Uatnatih v«ij za kozo, ki ao jo redili. Kieat6 jesenov drer zapazi, da jezdi nepoznan gospod proti holmu. Radotedna, kakor sploh ienake, dri: v eni roki odsekano vejo, v drugi ron^arico in opazuje goapoda, kt je akoCil raz konja in ga privozal z ujzdo na bli2en hraat tor iakal raznih oretlic v travi. Malo pozneje prida na holm do bio rejon menih in konedao {pride tje — o cuda — atrojar iz bliiajib fujin, ki ae pridraii prejioimia jfospodoina. Kicr ni natornih moj, k.ikor viaoko goro ali §i-rokft reka, tarn je narodnuatni moja vedno v novar-noati, tuktj volja lo: Bali ti mone, all pa jaz tebo !* Kar jo zdtj, una nio ue biiga; z^odoviuu pa prifia, da a> Stovt-nci nokd»j atanov.vli po colom Iieneskem in sogati ntitor do V't'rouo; 5o jo italijanski iivetj pravico itn«"S, nas taku d.ilcd ntztj potianiti; zakaj bi ga mi no mtnW vaaj u Gori»o izpodbiti? Sicer je pa lo z !nj Vfiiua dnaka, tornj imamo Slo-veaei z^ >.ivolj to-»a vt»? pravico do Gorico. Ali uue ni srAttiMta za una, ki inumo vecino v dt'ioli, da so v gUvncui uas'^.n moitu niti ^aniti no am«m<», is da is as ta Htrahujej.) kakor tujcoV Pa ka-ko ilf'd Ljiibijana, ki je bila tudi dolgo let Nenicom v »trabu. So \e da «•> tarn razint zbi.ali vso narodno aiit'. Nikdar fiiao d>,*«Ht;H, da bi jth kdo v iu#atu za tujoo po-gSi'da!. ainfmk p-oprltH*!; ao at* kot pravi duinacuii. Tik'% m tj.uiirt tads g.kriaki ?»l«ivoiici d«d:iti. Na daljo »\ lj:t'i»"jan-kl fi:«»vwar» za v*ak<« volit^v poatavili bvojo kAMiitUus jii^i'Mi pi za ob^-n*k») v-jlitvc. Naj ao ttuli U'li Lk U*tuts p'ojud;:, < ,'ider »o siiao podali in >•* dnj;:> into zops-i *»»;pjl; iias vt>5i«cj. Tulazila jib jo ^.ivi'^t. da H'iMi!;! N!<»\c-i-ki!i v<=1 '-hv od Iota do Icta r.ar.iAfVi, |\»w« a<> d stikais ko:i)iaji> v tniMtu urt-diti kot onor-it-osi .jtruiki S;s ^t»p.u v vo'.tlau b.»jo. /.vozi z la-•4;.;i:n« k-»:jH.»fva^vci v iimci !».j to^ko kodaj ugijala. N! da bi b:',i na^jsr *tj?ki k«>:Ho:vats/i«;in nafiolom, ravna ».!¦..»"»'»; J^* zv«va, a katvr<* koli lanko atranko, oivzjnttj •>loifoi.^'.-ja *ad zm;^». 01 nobono laako «tr.»;tk«» *>» natn ni niiojati, di bi bila naai narod-n )•»'.! pavicat tu n«» bi dvna'a na razairjiinjoavojo na-iwdtiMHii , liaio i,i<>i'>; ak«> nam torej kaka laska »*rajika /uia^ posna^a, i;o anseinD r. narodno8»jo m dan. antpik \n tuun-i sjar<>lm dol avojoga progra-rua ftk-»r.-* da zat«jii\ Tako pa naroducga '-guja n'iti v lasi'U'-ffi t.b^rti n<»titi ne amtini, in vso navdu^otijo uga»i*ni r»t;i''»-sj«Mn » H'ovonri v (Jurici ,ni-r-nd'i^a d..^;*. N"? t,*;bi »t-tvbono Icpot^, ainpak !o pjo4to.no •*!»•;, ki bi -»• dobi'a za :j'i do 40 tiaoc gl. Ta „«!o*e'!i»iii d>m* b» »?» priJobil k.varnarskoin go- M^'», ki j-; pr;4 ! pic> in n»^I=j te6 * dsiny, kjcr Vogl'iri i pfjv»* v*o, kar jo v;d*d<». Vojilarica jf» v^i veleli, k«! * da ho ptujei. Ko* inij prikliift tr. .it .Far-Bza in zo ho bill trijo siuovi na vraii't. Prsj«fzni pozdravi ao alcdili. — Mica jo mora!a letiti in ptinravljati za .xprej«m tako ljubih gnst»v, k-tkor jih j>-« -*ara Vo^iarici zrncraj op:sovala. Ct:!i tiden je bilo vso vi's«!o pri Vogkirjovih. V neJ^j-i pa p«;va5>iji> k vuce.ji So doniafoga ka-platia. ki je bil inajbr«is gospod aiviii la«. Po vecerji rc«o ti: Kakor sons iz vaaih p »g'>vorov izvedd, -Jto v zadsijc, ko ate pred deaotitns leti odSli na ptujo, bitt akieniH, da boate p: thod )ji6, kadar «(* spot ani-doto, porcdali Taak s.ojo goii!acine. Zdaj je caa za to ; proaim torej ! I)ogovori)i bo so, n»j pravi avojo dogoditecrae prvi menih Mob'.r, drugi atrojar Gaspar in zadnji gospod, pokrit a klobukom, poduben ndcziu ali pinji, nauireS Jeler. Month Mahor p^atane re»on in pripoveduja prvo 870jo dog-djajo od lo6iive iz domaco hiSe pred 20. lets, do tedaj, ko je bil aprcjet v aamoatan in nadaljuje: Kadar mo je pater Sobaatjan pripoljal' v aamoatan v BVn>eh", tern bi! neizkus.m deSek 14ih let; moj ranjkt dobrotnik (Bog mu dij nebesko luc!) me jc peljal kar naravno8t v avojo celico, izprasal mo je tarn iz vsegu, kar sem co doma od matere naa^il; posebn? pa aem wu moral molj'i ia povoduii stilniSarsko pravico in hi y pritlifinih prostorih na-pravil na eni strani narudao kavarno, na drugi pa uarodno goatilno. V prvom nadstropji bi bila pa do goatilnice in kavarae pa vaak 61ovek. Tako bi dobili Slovenei avoje zbiraliaiSe, kjer bi brez atratiu obfiovali v svojom jeziku in se radovali drug druzoga. Pa6 ae ne more zabraniti, da bo v goatilno all kavarno tudi kak tujec prisel, morda cel6 zabav-Ijat; toda Sloveucov bo zmit-om ve5, vsi hiSni alu-zabniki, poali in prebivaloi bodo na njili strani, torej ae v svoji hiSi ne bodo puatili strahovati. A.ko ˇ „domu(C so kaj prostora ostane, oddd se narodnim rokodolcem v stanovanje, da bi smeli brez Btrahu avojo narodnoat pokazati, in tako bi se kmalu na-pravilo trdao alovensko tabon§(So aredi mesta, ki bi sluSilo vsem slovenskitn mestjanom v varno zavetje. Kodar bi bil nnarodni dom" izpla^an, prizidalo bi ae zopet nekaj his, v kterik bi dobili doma6ini proBtor in stanovanje, in tako bi se poslovenil en del tneata, kjcr bi m postavila pozneje narodna sola. S avojo trdisjavo v „narodnem domu" pa bi so Sloveuoi ne stnoli zadovoljiti, atnpak iz toga varnega zavetja u* piivati bi morali na eelo mesto; agitovati in iskati sonn'HljoDikov, zbirati slorenske raes6ane in jim po svoji moot pomagati. Stovilo narodnih trgovcev iu obttisikov morali l>i mnoziti in zaLotnikom pomagati. Tako bi stovilo slovouakih vblileo': od leta do lata rastlo. Labi bi pao' tudi vse avoje mo5i So bolj negi zlaj napeli, toda Slovenci so v boljSem poloiaji — okolica je namred s'ovenska, in ker se raosSanstvo najveo ranoZi iz blizujo okolice, jo Slovencem lahko na svojo stran dobiti novo doSle raeSiane. Tudi je neprecenljivo vrednoati, da se zam >re siovonaka stran-ka v mostu naslanjati na okolieo, luska pa je nema. Ker jo de^ola v svoji voSini aloven-ika, upati je, da bo ta veoma tudi na glavno mesto uplivala in mu akuSala utisniti svoj znacaj. Se vo, da je treba d e I a in irtev. Z malomarnostjn, bojeSuostjo in tesno-srLnostjo ae me* ne opravi. Zdaj jo pa vpraSanje, kje bi se dobil denar za ,narodni dom". Ali bi ne mogle tudi slovenske ob-5ine po dcieli pripomofii Slovencem v mostu do na-rodnoga doma,' saj bi bilo to tudi v njihovo korist. Ako bi bila nam red Gorica slovenska bi tudi sldven-ski raladcnci iz slovenskih, obSin torn pr«y dobili za-alulok, kakor pa aedij, ko se dezelna smetana le bolj Lahom. in tujeem doli. Oe bi bili vsaj na§i Pudani, bi ne bilo toliko roci; toda bo Italijani iz kraljestva naatavljaje na Primorakem v dobro alu2be, med t,em prvo in temeljne resaice na§e viSre. Vidao je bil on zadovoljen z mojimi odgovori. Tudi sem mu moral povedati vae, kar sem doSivel v svoj em ^ivljenji, po-sebno, kaj nameravam v prihodnje atoriti. Moji odgovori so bili odkritoarcisi, in kakor je pater Se-bastjan poznoje pravil, prav jasui. Zadovoljen z me* noj, me atari oee, ki jo fcodaj bil gvardjan sasnostanu v sVre8ehtt, vpraSa, 6e hoSem oatati v samoatanu ; sluiil da bom njemu in vsom njegovim sob^atom. Ko pritrdim, me sprejrao str«i>\jem ofietov v samostanu. Od zagetka sem tndi opravljal male sluibice: uo3il aem odetom vodo, distil njihove krila (halje) i. t. d. Ali to ni trajalo dolgo. Zadeli so mo ueiti brati, pi-sati, rafiuniti in, ker je bila v ,Vresohtt samosfcanska Sola, moral sem tudi viSo Sola obiskovati; ufiil sem ae bogoslovja, in zdaj sem tu pred vami kot oce Anastaaius. V samostanu imamo priliko razne re6i opa2e-vati. Kar jaz kot najvefio vrodwosti Stejem, je to,-da tje zahajajo pokorit se vai, ki so avojim oerkrenim gospojakom nepokorni: tu sem videl posvetne in po-svefiene ljudi vsakega stana iu vsake vrsfee in ostro opaievanje mi je pokazalo, da najbistrejSe glavice, katerih sposobnost daja najveft 2ivila n a p u h u ifi^ a njim nepokornosti, najlozein najjprej poatajajo v sreu, potcm v dejanji nezvosti svoji yeri, potem dejanaki nepokorneii tudi verskim oblastim, in to je tudi vzrok njihove posvetne nesrede, Pppofatfi gnw Hobwj*, katere^a mrf fco domain! ^kha'lstradajo; pa tudi kak Nemeo pride iz BCrmpia vse se mu ponizno poklanja, mu grejo na roke v vseh zadevah. Slovene* so preveS popustljivi, da bi GoriSko z& svoje proglaSali. Tujci mislijo, da je Goriska dezela, ki prav za prav m ni-kbgar laatnina, ampak nekaka BgmajnaK za take, ki drugod niso imeli srece. Slovenskim obcmara, na] bo AjdovScma, ali Boleo ali Soikan, bi morale vender vedeti, da ie Gorica glavnomesto njih deSele, in.mo-ralo bi jim biti na tem, da se njih obcaui v Gorici ne pogledujejo za tujce, od ^bogve kodi priklatene ljudi. Ali bi bilo teh obSin marjconec, ako bi vsaka njih irtovala 1000 forintov za „narodni dom" v Gorici? Saj bi ta denar ne bil zavrzen, ainpak „na-rodni domtf bi bil njih laBtnina, in kar bi hiSa nesla, razdelilo bi so med obcme, po velikosti njihovih vlog. Ako bo vse obSine v pravih rokah, to je, ako imajo na delu domoljubne in jbrzno mozako, potent bo nasa misel kmalo in lahko ureanicl. Rodoljubi, prevdarite to! ___« Dezelni zbor. XIII. in zadnja seja 14; januvarja 1388. Ko Be odobri zapianik proprejSnje seje naznaui predsednik, da so obcme Oglej, Campolongo, Fiumi-cello, GradiSka, Ruda, Topoljan, Versa, Villa V:zen-tina in Marjan a posebnimi telegratni izjavile svoje soglasje a predlogi trgovske in obrtnijske zbornice goriSke zaatran grajenja lokaloih 2eleznicpoFurlamji. Po pre8topu na dnovni red poro6a poalanec Maurovich t imeno nnancuega odaeka o de2el-nem po3ojilu 30.000 gld., 8 katerim ae imajo poray-nati pogojeni roki dezelne predplafine podporo, ki jo ima dobiti v dolocenih dobah siavbeni zalog podjetja za namakanje trftSke rovani (Agro di Monfalcone) in poplafati nekateri dolgovi. Posojilo ae dovoli brez ugovora po predlogih dezelnega odbora. Porocevalec Solakega odaeka, dr. V e r z e g n a a si Site poroSilo dezelnega Solakega svetovalstva zastran upeljave nemSSine kot obligatnega predraota v javne Ijudske Sole na GoriSkem in predlaga, naj akleno zbor: 1. Dezelni zbor GoriSko-GradiSki pod vai stvom clena 19. drzavr.o temeljne postavo 21. deoembra 186T Stv. 142 M. zakM § 6 obSoe Solske postave 14. 1989 it. 62 dr2. zak. in dodatne postave 2. maja 1882 Stv. 53 dii zak., in v potrjeoje tega, kar je sporocil dezelni odbor via. e. kr. namestniji doe 30. juhja 1875 St. 2629, pa 3 izvr&itev resolucije spre-jete v XII seji 4. zasedanja, 3. dobe, ob^aluje predlog podan v aeji c. kr. de2. solskega svetovalstva dne 14. decembra 1887, da ae ima pouSevati nem-Scma kot obligaten predmst v vseh Jjudskih Solak poknezene grofije GoriSko Gradiske in protestnje proti dotifinemu — kot nepostavaemn 8klepu dezelnega Solakega svetovalstva. 2. Harocuje se dez. odbora, naj sporocl ta protest vis. c. kr. miniateratva za bogoeastje in uk, za-naaaje se, da bo ono zabranilo izvrSitev tega sklepa. Vladni zastopnik baron Rechback omeni, da predlog zastran updjove nemscine kot obligatnega pred-meta v Ijudske sole nase dezde m bil podan hot ne-zavisen predlog, ampak v tekic ragprave o podelitvi nagrad uliteljem tistih ljudskih Sol, v kalerih se je poucevala nemscina in da dezelni svet ni nameravel se svojim sklepom zaliti obsfojeie postave, ampak da je pohiopal o tej sadevi le s stalisca obSne koristi\On mora tore] zavracati oHlanje nepostavnega ravnaja. Po nekaterih ugovorih porocevaica, kateri pravi, da je nepostavno ravnanje dez. Sol. aveta v odseko-vem porocilu jasno dokazano, bo glasuje in vsprejmo se soglasno odaekovi predlogi. Po predlogn dezelnega odbora (porocevalec dr. prav pazljivo posIoJali, pove Gasper svoje dogodbe do tedaj, ko so se vsi trije bratje v prro lodili in kadar je bil sprejet za Btrojarskega uSenca, ter na-daljuje: Ko sem priSel v domace fazine, izvedel da me sprejmejo za strnjarskega ufienca, Bern bil jako veael. Od zaLetka mi je precej tido slo pri mojem deln, ker nisem znal ne brati, ne piaati in ne raLu-niti, toliko manj pa risati, to je obriao delati za razne dele stroja. Moj mojster, fuzinski strojdr, je videl mojo zadrego in me je podu&l v vsem po* trebnem. Jaz sem ma v 3 Ietih postal pomagaS in kadar je njegova hLi Lenka imela 20 let, sem mu postal tudi zet. Dobil sem z zeno lepo pri2enilo in ona mi je povila tudi troje zdravib otrok, ki So 2ive. Kadar je postal moj tast Jjuka, (Bog ga je sbranil pred 5 lew) star in ni mogel vefi delati, sem nastopil jaz fa2inski atrojar in tu sem srecen Se zdaj. Cujem pa, da moj prednik Tine proajaci okoli kot od vseh zayiden potepnh. Moja poroka z Lerko je pokazala naaemu gospodu kaplanu, da sem iz teh ktajev; a skivval sem se, misled, da je boljSi, he pridem svojim stariSem, pa le v potrebi, na pornod. Sicer pa so mi gospod kaplan, ki naa so danes pofiaatili, vaak teden natanjko povedaii, kako se mojim stariSem godi. Na vjako njihovo potrebo sem bil pripravljen priakofiiti Abram) potrdijo so naslednji obfiiiiaki davlii: za kat. ob^ino Rocinj priklad po lOOodstonauiitnino viuain mesa, taksa 10 kr. od vsakega litra na drobno potcde- nega zganja; — kat. obiini Ponikve priklad po 59 od I sto k neposrednjim davkom, iu sicer po 9 od sto v de- narji in po 50 od ato v sluSbah; — kat ob&ui Ko* men taksa 1 gld. 70 kr. od hekto). piva in 4 kr. od litra zganja in spirita; — kat. obiini Datovlje takaa 1 gld. 70 kr. od hekt. piva in 8 kr. od lit. zganja; — kat obcini Tolmin laksa 1 gid. od hekt. piva; — kat. obcini Ljubin piiklad po80odsto kizr. davkom; I — kat. obto drEavne najemnine, I hiSnine, pridobitnine in dohodniae; — c> priklad po | 20 od sto na uSitoino vina, moSta in mesa, in d) da-I vScioa 50 kr, od vsacega hektolitra nadroboo potoce- j j nega priva. j I Tudi priklad po 9 od sto k iz ravnim davkom I za zemljiano odvezni zalog se potrdi vzadojem branji. I Slednjic' se po predlogu svecanoatnega odaeka I (porocevalec dr. Pajer) soglasno sklene: I Narocuje se dezolnemu odboru in daje se mu j polna oblaat, da pretehta in izvede za dan 2. decern-I bra 1888, ko se bo praznovala 40. letuica Blavaega I vladarsiva iSjega ces in kralj. apoatolakega velifiaatva I cesarja Fraaa Josipa I. v«e, kar bo apoznal za pri-| memo v proBlavljonje tega are^nega dogodka s takimi J pojavi, ki morajo sveeano naznanjati sr6no voSfiilo, I podedovano zvestobo, ndanost, §poStovanje in hvalez-1 noat, katere izpovedata svojemu preavillemu cesarju I neomahljivi harodoosti poknezene grofije in I njima I kskreno udani dezelni zbor, 1 Vsi poslaoci so uatali v znamenje pritrjenjatemu I predlogu. j Ker so reSeui vsi predmeti, s katerimi ae jeirael I baviti de2elni zbor v sedanjem zasedanji, nazdravi J predaednik s primernim govoros: presvitlomu cesarju I JFranu Josipu 1. in poslanci odzdravijo s trikratnimi I nauduSenimi 2ivio klici. I Poslanee Pajer izrazi v imenu vseh poslancev I sreno hvaleSuost in pripoznanjo prevzviaenemu gosp. I dezolnemu glnvarju, ker je zares usorno vodil de2ei-I nozborake obravnave in gospod glavar ae ob sebi I BrSoo zahvaljaje z.i prijazen ta pozdrav — ter skleue I awedanje. j Dopisi. Iz Sempetra. Nemila oaoda zadela je naa Sempeterce. Neizprosna smrt pokosila nam je naSega prljubljenega zupnika. dek^ha Peter K o b a 1 a. Umrl je v dan 29. jan. ob 7 uri zjutraj, po aatno Stiridnevni a zelo imicni bolezni v najlepSi dobi mozke starosti. Vest o njegovej preranej in tako nagl?j amrti, preaunila in globoko uzalita je gotovo vsacega, kedor je ranjk. goapoda Petra poznal, Ne la, da je bil rauj. gospod dekan akozi in skozi prav i katoliski duhoven in veaten paatir svojih ovcic, bil je tudi ncuatraSljiv narodnjak v pravem pdmenu besede. Nevatraaeno potegoval ae je za pravice Sloveneev in poaameznikov, da - si mu je bilo radi tega roarsika-tero grenko BliSati in prcatatt. Bil je jeklenega zua-6aja, wmoi boscda" v najviSjem poraenu beaede. Ranj-ki goBpod Kobal je bil velik prijatelj kmetijatva, in da je isto tudi prakti^no umol, eprifiujeta umno in vzglcdno obdolana Brajda in % razlicnim in pie-raenitim aadjem in trtami naaajen krasai vrt. Njegovi jedrnati spiai v predlanskera letaiku BSo6e* o uennem suSeoji medike, niso ostali brez zaz"eljenega vspeha. Na tisofio koristijo aedaj po njem izumljeni ko-zeloi tnkajanjemu pnbivalatvu. On je prvi postavljal na svoja poaoatva kozeloe, ter taka dejansko dokazal njih korist. Vcrkrat jo z velikim dopadajenjom, oglednjoS kozclco, rek«»l : „To je inoje delo, in veseii me, da som Ijtidatvu koristilli. Kakor .ho ga ljudje pnanemali v kmetijstvn, tako ao ga hIuhiiH tudi v cerkvi. Pokorni so mu bi!i kot pohlevno ovcico svojomu paatirju. in amelo re-ct-m, da tak r«d, kakornon je bil v sempeteraki corkvi, 9fi firugod to?.ko nahaja. A kako bi ga no bili altiibli in apoStovali, v«aj njegovo blago sorco jo posi'bno bilo v prospch kmotiSkctnu Htanti. Da ao ga re4ii eno in odkritoarcrio Ijubili in spoatov.ilij, no - lo ft»rani, ampak tudi drugi odliina gospoda, pokaz-il j« dan ujogovoga veli^a-Jtni'g-t po-greba. DoPli so vrfi cfi. gg. duhovniki in ujitdji iz cch'ga dekanata, daljo a) p/iSli skoro v popolnem Stoviht on. 6. L ocotje kapuciui in nekoliko oeotuv FranLiSkanov, muogo odlifindi duhovnikov in w.zua goHpodo iz Gorico in dru.'.iii krajev. Vulidasten api'1-v«d vodil jo prmHtifi gisp. lofieniski dekiin, Ff. KoBiita, ki jo iwol v cerkvi kr.Uok nagovor o wnje. gospodu. ltakev kranili ao vonci, darovani od pi. dnizrn Coronini-Croubcrg Mola-Collored.» iu Sompo* tcrskega iupanstva. Prva z.i ktsto atopala jo m «v(?jo hcorko provzviacna go*p-. grofitija (/>romnif kot na* meatnica od^otn^ga prov/.viSenega go*p.>da nopr^gt Fr. Uoroninija, do2. gfavarja m tuk. Z'tpana. Gospod Sttegler, g'aJHcirwki oakrbnik, usobrn prijatolj ranjk. gospodu, daroval jo, mo.»tu vent'a vaej & tiaki i> !a luii svpciec. — 'l'ak«i Brno «premili in ladnjo 6ast akatati ranjk. gospodu Potru. Mej torn, k<> so ga pokladnU v ponebno tnkev. zapol jo zbor atandreikdi, pod* gorskih in domacSdi pov«ov wlomu moiu v slovti lepo peaen: „.Tami':a tiha*4, iu mnoga bridka «ol/a avodocila jo globoko iilost po nonadotnestni i^gubi preblagoga p >kojuika Petra Kobala. Naj v miru pociva! H. Temu dos'avimo dopis ,. Slov. Xarodali, iz Gorice, kor vcm^, da m:iogo naiih c tatoljev n« beru SI. Xarola, pa bi radi vsdoli z.i kako boh>/.njo l\ kako je umrl rjnjkt gospod dekan Kobal. Dopis* so glasi : Peter 'Kobal, zupnik dekan v iSempetru pii Gorici, jo davi po kratki, silna mucni bolozat umrl. Zjbobol jc dal povod bolezni; narodila s-1 mu jo bila vslad zobobola oteklina v tufih in ob tem a a gi k!i-cali previdot bjlnika, Mr/.ol zrak jo nougoduo uplival na oteklino, katora se jo zaeela razvijati proti grin. V tem stanji je Sol pokopavat istega dnt.% mej tem uiurlega botnika — moral je iti sam, kor nima kaplana — in bolezonae jevated teganaglo ahujaaliin atraaao trpincila zvestoga duhovnika. Sinoci jo pjklicil dva zdravnika, da bi mu naredila oporacijo in se jo v najvefith bolociuab z njima aprohajal po sobi. Zdravnika niata spoznala, d>\ bi se mogla v to*u stanji n t* rediti opoiacija. — Na to vstraSnih boleCinah prebiu nofi — in zjutraj je blagi muz izdihnii krepko avojo duao. Smit jo naatopila vatod otrovanja krvi. Kajnki jo bil narodnjak z du5o in tolom, iskreu. pogumen, neupcgljtvoga znaiaja do akrajoe meje. Prej jo aluibaval v Buvc;. kjor «i je pridobii o&jveie zaaU«j;o za narodoo vzbujo. Strah je bil ncraSkutarjem., a sieber narodujakoin, kateri so ga Iskreuo Ijubili in ga nikdar no pozabijo. Cttalnira BovSka jo njegjva hfierka, katora po vaoj ptavici dines razvesa 6rn*> zaatavo. Slava njegovemu spomtuul % BolSkcga, 1.^ febr. — Tuina vest, da je preS. g. dekan Peter Kobal izdihnii svojo problago duSo, pi'iSla je v Bolec kakor strela iz neba. Vai, mali in odrastli, narodnjaki m starckopitneli obzalu* jejo izgubo velecenjenega, odkritoardnega, dobrotlji* vega, prefiastitega gospoda, — raolika ki je bil z eno beaedo, naj pleraenitejSi znafiaj. — Bolec se je z ojim in po njem za res vsestrau- eko prerodil in prerojen 'tudi njoga nikdar pozabil no bode. t , K«;r Be pa sedaj so le aoujejo namero, kako da bi bo „prezasluzenomua do12ua zadnja east izkaxala, bode sledil obairceji popis pozneje. 0 b c i n a r. fjepOVan, BO. januv. Po napovedi v zadnjem ob6uem zboru imola je katolilko politiska citalnica v 6epovanu ptetekle tri necielje n8hode\ ki so so Jjudstm raocao priljubUi, ter jih obiskuje jako mno-goatevilao. I kaj ae je v tib shodih obravuavalo ? Pri prvcm a b o d c jo drustveni predaednik po-da? ^politiaki pregled ob novem letu*; goapod uSitelj Anton Mlekui pa je govoril o Bmrekovera podlub.ir-ju" Ta skodlWec 00 je lent prikazal po lakovskih goz'dih. Jako koriatno je torej, da so ljudstvo poduft 0 tem mergeau, ki bi ailno akodo napravljal, ako so mu 0 pravem fiaau ne zartavi pot. Pri drugera s h 0 d u je druStveni predaednik earn imel bt'bedo. Gorotil jo prvlc „o polittHkeoi vetru prstcklega tedna*; drugio .0 potrebi slovenakih no-tarakih piaem, glode na §. 8S7. drz, zak.; tietjic" jo vodil pogovor „o napravi coate u Ccpovana na Lok-veV Dtili rooijo *o prva dva govora pazljivo pnalu-aali, pogovora o costi pa bo jo ninogo moi vdelezilo. Upam, da j«» ta pogovor gotov korak k napravi zolo potrebne ceato. Pri trctjom ahodu y predaednik razkazoval „raz-iocek roed 'kiaeakimi 111 evropiyskimi obsodbaiui" ; gnspod Ant. Mlckui p:\ jo razlagal ovcjo bolezen ,vr- | taglavoat". ! Na Svrfoico popoldno ob f>. bo .boscda". Spo-red obtega petje, dcklanvicijo, drasualifan prizor „stara ura* in arrOkanje. (' i * t i dohodek jo name-n j e n druUvu s v. 0 r i 1 a in M e t 0 d a. Prija-tetjt na •vidauj*1! ______.__».,.... OtaleS, ) 29. jan. — Od ko.l to, d:i bo d.w-dsnfa lako poguato iujo govoriou: K ;ko gr.) alab© ; aaj ne bo uvugoce veS iztwjatil Dohodki zmiraj inatij*i, atroiki *G pa fiirijo, kakor .kuda, nulc/ljiv* bolezen. Alt bi si n«« inogli pcmagali h tega tt'zav-hcga pc!oLaja? Po mojcm umenji bi se. nckoliku etr«*«!i t»'ga pjgubljiveg.i stanja, ako bi za<5 !i Ijiuljo bolj trdzuo in puiii2no ziveti, nego dandanos iivo. PotniaUmii. krthku d«s;aia g'e dandanca za provzottio obtvko! Ako je bila vtVtfih dobra domafa prtona h>i «ukti«na obleka, zakaj bi n« bila scdaj. Kmet prudaja «fujH domaNt plalno in t-i kupujt* tovarniako nit maiintko obb-ko terprivi, da gi manjstano'ncgo domuct. — Jojt pa kako ho oti goiufi! par m^ftorov, pa j« ra7trgan.t in z«>p»'t pov;» ! iu t.iko tmptvj. Dan-daae« ni ve6 dekle, d.i bi nosiht .drukanco" (krilo u domacega platna.) ako bi bila so tako rvvnega stanu. 3fi ga r«t!otkA v obleki mnd rcvnim in pri'imiznim ! Ali jo tr«ba ta prazoifno obloko do Bcdomin Ivajset pa-ror kril? A.i bi no zado^ovala dva para, da bi bil v iepa k.ik pribranjoD novcii ? AM bi no b-.lo dekle b par prihra.':joniaii gtldinaiji yuc vrodno nego je s polno omaro jadoTskih cap? Vs« lo kupijfino, to jo lepo in dandanca v modi. Ravao tako jo z ztve2«*m. Ka?a mora bit, ako so iina tud kriio zapiti. Koiiko deaara pa gro m drago pijacaV K«diko za Snops? Ooio»o bi ne bil nobodcn bolan zarad te^.i, 5". bi ni-koli no vidoi zganja; wkaj potem do»ar v propad metatt! Kolikft denara gr« za tvbak ki ga dandanca ate ttak otrok uLi kad.ti? Skoraj amrni rrLi, dakakor Intro mu tnatorno rolfko Tzarnejo, in ga j«'5ti naucc, zo rou pustijo t«bak kaditi in zr^fiti, kakur preiida blato. Ako i-ta dva mozka pri hiti, pa v^5 izdata za tobak cega za davke Se veil takih in aiakih stro-ikov bi ao Uhko obvarovali in denar za drugo po-trebe rabili, ail prouJu-sti in tnodroati miojka! Sl«»-heroi g'eda, kjo in kako bi si kaj pridobil, todipri-dobljepo «i no soa prihraniti in prihratsjoao ne prav oberniti. Splob rejfono: ljudjo ai no znajo d«»bro go» «podariti. vbo imprekjek boijSemu, a oporabljuvaojo pridob'jpTngi straSno nazaduj<\ Ako opazajcmo zir-Jjenje v uborns bajti in premoiai kmctski hi?i, vidimo, kikor da ni ravno tako goiji*, kakor ljudje toz-jo. Ako bi c'uvek prthoinnst p >znal, in koliko i5usa mu bo mi* t»?kla r.it ziv'j oia, re» ne bi!o ba mu treba toliko var6a3-li; a kad.-r lJ:>g ptaije bottzni, ncswc »in drugo nevgode, kaj pa potem — ako jo tema v iejiu. Qotovo bt bilo vso boije in dobro, ako ne bi metali denarja za vsako otrocjQ igraLo, ampsk le za to, kar je neobhodao potrobno. Kedor no vciuje, naj poskosi! _____ ___ Ooit. 1% Avberja, 80. doe januvarja. Ker so s Krasa, poaeboo pa iz Avberja, tako {porodkoma na-haja kak dopia y daanikih, napravim pa jaz enega, da bodo tnii drugod izvedeli, kako pri naa napre-dujemo. *) Tako mislijo in piS«jo nasi fontje v go rah, ki niti Ijndsko solo niso o\>iskof»li' in so pravi samoaki. Razon par slovni^nih pogreSkor nismo nic premonili. Kako bi 5e takt pisali, Co bi bill kaj StndiraliS Slovencev urn bi bil noizmeron in nodoaegljir, ako bi si ga anogti kot drugi narodi bistnti v evojom jeziku. Torcj lo proo s alorenidno, pa nomScino r olo, da so v vedi in omiki no porzdigaomo nad drugo. Do-ualea proiimo veikrat kaj. ^Uredi).) Uatno aporooilo pripovoduje, da jo bilo Dutov- I lje v atarodavnih casib inesto in Lupnya; dandaoes pa je obrViua in podSupuija in iroa narodno druSfcvo. Kraji, keteti zmorejo imeti druStva, so lahko ponosni, ker za vzdrzcvanja druStva mora biti ljadstvo uze procej izobraznno in zrelo. — Dutovljansko ;dru5tvo napravilo jo 29. dne t. m. veselico, katore se je vsled povabtla ude!e2ilo ninogo ljudstva iz bli2njili ael. Po-vabljeni ao raiaHii, da bodo aprejeti kakor povabljeni, a bili ao brez poaebnega uzroka nekako necastno od-rivani. Tako bi ae ne smelo dolati, ako se hoce o-lika in uaprodek pospelevafci; 0 takib prilikab je treba kazati ao posebno naklonjenoat, potrpeiijivost in po-zrtovalaost do gostovL da ho^e _dru8typ__arpj_ namen y resnici '"pdapt^evati in zvraevati, f orej previdnost in modi-oat naj vlada o tacili priiikah. men je zopet najela posojila. zdaj 280 milijonov mark Iz Kremsa ob Douavi, 24. januvarja. Qotove nisi ie prejela, draga nSo5aM iz tega kraja nikdar nobenega dopisa? Kaj pa naj bi ti jaz porofal ? Mnogokrat Hem uiv uamenil, ti kaj aporo&ti od tu, aii novice, ki ae gode tukaj, ne zaoiinalo bi dastitih bralcev „Soceu, zato poloiil sem vselejpeco zopet na atran, tor dakal pripravnejSe priliko. D^'ifes pa veudar p&um par vratic, da ne bodo kdo iniald, da aioveribki'raladenti v Kremsu ape. Tudi danea li», kakor nekdaj, bij© nam arce za drago'naso doraovino, in foravno neljuba4odeni, spremljanio Vaa, brate, aoeutno v tugi in veaelji. Voaelimo ae z Vami, kadar ao veselite Vi v domovini; ialujemo, kadar za» dene nezgoda drago domovioo. 3Sal, da moramo vefi ?alovati, nego ae veaeliti. In ravno aedaj ailjeni smo zopet z Vami — kot zvesti aini Slovenije — zalo-**ati, ker zaprla ae je gomila nad molem, volikanom v delovanji in zveatobi do domovine, blagim goap. Andr. BiDspielerjero. Koj ko ai piinesla veat, droga BSt>Sa*, da jo blagi moz* za Hmert bolan, priSakovali stno a atrahom vsacega lista, ki bi nam piinesel voat o njegovem stanji. In La!ibog izvedeli emo, da eo jo preselil v deielot kjer aolzo vee neteko. Kiga vefi med nauii onega, ki jo vodil koroake Slovene© ter vodil in branil tudi vea alovenski narod. Bog mu daj atccno ve6nost. Politidni razgled. Pravosodnega mtnistra Pra^aka ukaz, da se morajo sprejetnatt tudi siovetiske vknji^be v poscstne knjigc po Primorskcm, Kranjskcm in Stajerskcm, dela la2ilibcralccm §e vedno ninogo prcglavicc; pritoiavali so se proti njemu celo v (ielelnih zborih v'Gradcu, Gelovcu in Trstu; zdaj je pa §e v driavnem zboru 0 tej zadevi miuistra interpeliral znani nemfiur Foregger iz Celja. To je liberalno! Ta teden se obravnava v drzavnem zboru zakon 0 sladkorskem davku. Liccktcnsteinov nafirt »zakon«i, ki dolofiuje naicla vzgoje in pouka v ijndskih iolah" izrofii se odseku 36. dr^avnih poslaucev. Ta nacrt hudo vzncmlrujc Ta^iliboraloStVo; SloVanstVo pa sezanj tudi ni ogrelo in se ne bode, ako se ne uredi tako, da bode vcrsko in narodnostno ?pra§anje v §oH vsporedno in praviino uravnano* Nerofike konservativce edino verska iola vele na slovan-ske poslance in na desnico drzavnega zbora; kakor bitro odpade ta vez, bodo kouservativni Nemci v narodnostnih vpra§anjih z nami ravno tako praviCni, kot liberalci. Torej sveta dolznost nasih dr2avuih poslaneev je, da se z versko solo ob cnem rest, vredi in vresnifti tudi vprasanje narodnostne Sole, da sc Slovanom ne bode vefc 3 prenapetim utenjein nems6ine v Soli krafil 6as za prinftenjo. vednosti u\ izobra2cvunje materinscuic. Sola naj b*»de verska in narodna. Ncmci potrc-bujejo verske, Slovani pa narodne sole; moreju si do nje pomagati, ako drug drugema roko po-dajo — brez tega pa nij pomofii. Nas finandni minister fiedalje sreLuejc go* spodari; v minulem letu je imel skoraj 10 milijonov goldinarjev ve6 dohodkov nego v prej-Sojem letu 1886; vsled tega ma ne bode treba tolikega posojila, kolikor mu ga je bil dovolil dr^avni zbor. To je zalostno za one, ki hrepen6 po drlavnem krmilu in si domtsljujejo, da so za tak pose! nu2e rojeniV Vlada je 1. dne febr. izroeila nov [zakon, ki povisuje davek 2ganja od 11 na 35, oziroma 45 krajcarjev od kektolitrske stopnje. To obeta drzavi 50 milijonov gid. vec dobodka. Nemfiija se vedno huje oboro^nje in z no-vimi iwredbami mwU 0WJP yojska, rtsgw m- Domafie in razne vestL P. 11. Sestitim navodnikom »a^ega lista amo danea nekaterim na ovitek zapiaali, kolikor ao do konca preteklega leta jnarocnine dolzni; drugim zapisenio po natancnejem pregledu racunov pribodnjiS ali pa jiiri- piSemo dopisnice. Kdo'r ne poravna svo-jega doiga y 8. dneh, naj izvoli nam vsaj piaati, kako in kedaj miali dolg pla5ati, da bomo vedeli pri cem aiilo in iiain ne bo treba s tirjanjehi iSasa zgabljevati in koga bujo nadlegovati. Po ramjkem Andreji Einspielerji imeli bomo maeo zaduSnico tudi v Gorici. GoriSka Citalnica, Slov. bralno in podporno drugtvo ter odbor GoriSke ljudske poaojilnice ao aklenili, d<» naproaijo co. 00. fran&skano na Koatanjoviei, naj bi odlo&li, kedaj bi ae mogla darovati v njihovi cerkvi M. B. za ranjkega voditelja koroSkih Slovenoev alovesoa 6rna maaa. Kor bo trideaeti dan smrti ia pogreba ranjkega profeaorja pi ve dni posta, zuto menimo, da se bo vraila refiena aloveanoat prvi ali drugi teden v poatu. Katan5neje ozuanilo prineaemo 0 avojem caau. «Beda v Qorici." PiSe se nam, da je (eski list Buech'' z dne 25. januvarja prinesel pod tem na* alovo'm siedeSi scstavek: „Radi popolne slabe lanjske Utine je prebivalstvo goriSko, posebno pa na kraetih trapinieno s atrasnim gostom — gladom. Malo nesla-ne in nezabeljene polente (nekake ka§e sirkove) je edina hrana teh uboicev. Pa arefini fie, ki si vsaj malo polente morejo skuhati I Ve6tua prebivalstva je radi pomanjkanja hrane popolaoma brez mofiij in pro-pada v naSih krajih (ta izraz kaze, da je dopis 2 Gori§kega. Uredn,) neznani bolezni — pelagri. Ta bolezen je Siqcna (bolezen), ki pripravi svojc irtve za groznib bolostij popolnoma ob vae duSne in tele-sue mofl. Ubo2ci ti v Gorici so nasi slovens ki bratje, zato pomagajmo jim po mogo-Leati. Doneake prejemata zemska blagajna v Gorici in vrhtt drugih tudi gore6i slovenski do-moljub prof, th. dr. Greg0r6i6. T-.ko„Cecha Oitat sera pa v 80C1, da je dciebii zbor, ^o je bila ta stvar na dnevnem redu, imel v mislib Furlaoe, ne nas Slovencc in da se jo dezelni glavar obraCal do nalih poslancev, naj prispo i slovenska satran de^ele ubozeem na pomofc, 6e§: „Slovenei so imeli letos dobro Ictino. Potem sem cital, kako je neki dopianik z ApMg prav dobro zavrnil glavarjevo meneiije, doka-zujo6, da je tndi Vipavska dolina imela enako slabo letino, da se na Krasu in v gorali tudi bolje ue godi. Nadalje pravi oni dopianik, naj Italijani, ki delajo narodne prepiresesvojimi ,Pro patrijinimi Furlani" mej Slovene!, one denarce porabijo v polajSanje reve-m bede na Furlanakcm, mesto da bi 4 njimi Slovence poitalijancevali. Valed teh podatkov ae mi zdi cudno, kako more ce§ki list piaati,', da se daro.vi-.abira-j 0 z a b r a t e S10 v e o c e, in inie nasega prvaka, g. doktorja GregorCica, kot magnet rabiti na CeSke moSnjice. Po2rtovalnost bratskega CeSkega naroda je znana, pa alepiti jo, ni po§teno, da bi se pod knnko slovauske vzajemnosti na ime Slovencev Cehom lzvabil denar, od katerega'Slovenci na goriSkenr uiti pofienega groSa ne bi dobili, Furlani so rea.. potrebai in Jim kot bralom po vcii, tudi vse dobro privosCimo —a-li tega ueccmo, da bi se dobiCek koval tz sloyanake ideje, ktero Italijani ne ubogi Furlani tako aovraiuo, kot hudic — kri2. Veliko besedo,prirodi rSlovenakobralno in podporno druatvo v Gorici11 v nede-lio, dne 5. februvarja t. 1. ob V.8. anzve-«er v dvorani slov. BGori§ke oitalmce no naatopnem sporedu: 1. „Zrinskij-Frankopanskaa, KarambaSid; uglaabiUv. pi. Zaiec:poio moSki zbor a apremljovatyera godbe. 2. Godba. 3. flPol Vina, l»ol vode«, veseloigra v jednem dojanji; spi-¦ri" Trifkovic-Er2o.». OSOBE.S Marija Zonfiova, vdova, g.dena Zorn. Soflta, W^ hiKna g-dena Jug. La>ar MahnSoak gad. Kumar. Ivan, njegov »luga gsd. Zarortanek. Igra ie je* v h.§. goapo ZoriSovo 11a Slo-snakem. 4. ,Horna*«, uglasbil Fr. IB. VHhat; peson » baritou; poje gospod KronavetvoBl *.fl "R1™: Uanjem glaaovira. h. Godba. 0. „tuni< bea Fn i J.lh r-ovj; uglasbil Fr. S.Viihar; peje meSani zbor. 7. -JinjJjJ MaW^^ M^S^-^SSZS^O^^^ gospod Paho, 11. Domafia zabava v prostorih Mamuyevo gostalna. Vstopnina za oaobo 20 kr„ 8 0 d e z na aofali 10 kr. V a t d d dovoljen io udoni toga druStva in njih drnzinam, kakor tudi udoui drugih sloreaskih dr«5tov, katera so vabljona NT?do m imonovanihdrustev ni dovoljon vhod brei vab:la; oglasijo naj se zauad v*bila 0 pravom casn P" offora. 5 e-de?J dobivOi ao bodo ˇ saboto ia ncdoljo od 11.-12. mo dopoludne v druStveni bralnioi. Tiskane besode k »opercU ps li kr. K prav obilni udelozitn vabi: ODBOK. Se^anska Citalnica priredi dne 5. februvarja. 1888 veaelioo v prostorih hofcela BTri krone". Vapored; 1. Lichteneggor: „Lepa naSa domovina , mo^ki jdNJffp % Qfomh fKr*Jj JMii% 4«WMW{|fc & & Garli: nSlavjanka*, me§ani zbor. 4. I. KocijanoiS: aDanes tukaj, jatri tarn", mo2ki zbor. 5. „Zaraajeni vlak*, veseloigra v 5. dejanjih. 6. Plea, pd katerem avira znani SeSki kvintev Peinelto?. Zacetek ob 7. uri zveSer. — Uatopnina za osobo 60 kr. K obilnej udelezitvi uljudno vabi Veselicni odsek. Vabilo k plesu, katerega priredi vodstvo vete-ranskega podpornega druStva t Podmeleih do© 5. fe-bruarja t. 1. v Goljevih (me8narjevib) prostorib na Grahovem; svirala bode Tolminska godba. Ystopnina za neude 60 kr. ZaSet.* tocno ob 2 uri popoludne. Cisti dohodek je namenjen ubogim veteranom. Delalsko podpomo druStvo v Trstu priredi dne 4. februvarja t. 1. veliki plea v bogato in jako okusno odicenem'g edalis5i rFenioott. Priskrbeln se ja voja&ka godba peSp. at. 97 iz Gorice. Prod p*-luno6jo bode plesalo 24 parov v razaih slovaoskih oblekah narodni plea „Kolo". Ustopnina 50 kr. Zacetek plesa ob 8. uri in traja do 5. ure zjutraj. Dve nesraci. Preteklo nedeljo po no6i je neki postarea moz zmrznil na goriakem polji, daai je bilo le malo z vrha zmrznilo. Zganje mu je poma-galo zmizniti. — Druga nesreca je, da so je okoli 40 let star, vpokojen stotnik, premozen in brez so-rodnikov, zaradi bolehnosti uatrel na bregu Soce. Zidal si je ravno hiso blizo zavoda baiehnih duhov-nikov; to pa in avoje druge imetje zapuatil je ne-kemu prijatelju. Nedostatek pri u&teljstvu. Ucitcljskih mest j se razpiauje cedalje v vecjem Stevilu, prosilcev pa je eedalje tnanj, takd da ostaja mnogo mest praznib. In da 7iada ne vabi tako mladenice v ucit. izobrazeva-listSa, cutili bi tern huje tako pomankanje. Na Mo-ravakem je 285 u5it. meat praznib, a 100 sluzeb je bilo oddanih pomoznim uclteljeifl. Y Pruskcj Sleziji pa je praznih 750 me8t, daai je tarn 8 pedagogijev, a deveti so uprav sedaj ustanovlja. Tudi na Goriskcm je jelo pomanjkovati u5iteljev; na Tolininskom jib manjka 8. Uzrok temu so majhne place. Ali tudi so mladenici ne uneraajo za ta atan, ker vedo, da je u-elteljstvo le zivlja slovanskega ponemcevalec. — Kedaj li bode ait nemski mcloh ?! — Tudi v Srbiji so u6it. razmere zel6 zalostne. Jodini nezavisni u6i-teljski list je nU6itelja, ki ima le 120. narocnikov, daai je v Srbiji Se vender 1200 u&teljev in u&teljic. Ali kaj je to za mlado, a nesrecno kraljcstvo ? ! So, bilo je ufiiteljev mnogo vec, a nesrecna samovolja Garaaaninova je po sili upokojila mnogo znacajoih u-citeljev, mnogim so pa namigaili, da naj earn; zapro-aijo za umirovljenje. Torej ostali so samo vladini Mapceki, ki suSejo plaic po vetru. Tuioa Srbska, mlada si, a tvoji goapodovalci so ze atari podleci. No GaraSaninov je za a&teljstvo tudi dcugod — povsod prevec. — Yse bolj&e je na Hrvaskem. Le mesto Zagreb placa letos za solstvo 101.372 gl. (5450 gl. vec od lani), kar je za 30 tisod prebivalcev — ogromna sTota. Volaridevi „Gorski odmevi" katere smo v naSem iistu 7ze omenili, obsegajo sest moSkih in pet meianih zborov; oziroma ckov itd itd., ki so oznanjaio in priporocajo obSinstvu r. visoko loteSimi besedami, ni drozega ko proTar>», pogosto §e Skudijiva. Samo jeruzalemski balzani, u5c dnvno znnn po svoji pripvoati sestavi in po o/ivljajoui svoji mo5i na zelodcne iivce, si je pridobil prednosfc pred rsemi dru-gimi do zdaj znaiimi pomocki, kar potrjujo njegova razprodaja, ki vedno rasto. Ta balzam, bogat krepfajoce mo6i IcineSkega ra-barbara, korenike, ki je sploh znana po avojem pre* bavnem uspeha, daje gotovo srodstvo proa zoIodCnim slabosHm, izvirajogim iz nerednega prebavljanja. Zato «e priporofia, ko jesti ne diSi, proti neprijetni sapi, gojuau, riganju, zabasanju, iiomorojdalnim teiavam; pomaga tudi proti zlatenici, glistam in boleznim v drobu. Steklenica s podukom 30 kr. Glavna zaloga t lekarni G. B. Pontoni v Gorici. Y TRSTU pri G. B. Rovis, ˇ KORMINU pri A. Franzoni, t TOIiMINU pri C Palisca. T srebrar J' ulice Morelli §t. 17, ^ se priporora veleoastiti duliovScinl za izdclovanje §;#* cerkvenih potrebSein najnovojse oblike, namrcf;: ¦& Monstranc, kelihov, ciborijev, svetilnio, ^ SVedllikOT itd.HA,, -p