1. izdaja.
Ceoa Din 1*—*
laiiaja ruk dan zjutraj razrea r ponedeljkih la dnevih po praznikih. Posamezna ttevilka Din 1*—, lanskoletne 2’—; me* seSna naročnina Din 20’—, za tujino 80*-». Uredništvo » Ljubljani, GregorEiBeva 23. Telefon uredništva 80-70. 89-09 fn 30-7)
Jugoslovan
Rokopisov no »ražam«.
Oglas! po tarifi (n dogovora. Uprava
r Ljubljani. GradiSEe 4, tel. 30-98. Podružnica v Maribora, Aleksandrom -rsta št 21. tel 29-90. V O'"' Slomškov trg 4.
Po“t. Bel; raE.f Lfiibljana 15.62!.
St. 87
Ljubljana, četrtek, dne 16. aprila 1931
Leto II.
Kralj Alfonz XIII.
Pred razpustom romunskega parlamenta
Bukarešta, 15. aprila, n. Listi poročajo, du so ® snoBi ponovno sestali načelniki raznih strank se P^dsodstvom kralja Karla/Sporazumeli so volitve 8s razfthsti parlament in razpišejo nove nr Ari oi , ki teden:	Designirani ministrski
Titulescu je bil v posebni avdijenci iiodoiani i	krogi menijo, da je tedaj
Imena • 1. ultaz o imenovanju nove vlade. Ijena.	ministrov	pa še niso bila objav-
odšeVU0 9m!,u1®sc? P°setil dr- ManiU, nato je stranke VodS„Vod8tva “»cijonalno - kmetske manenci. a V3®h strank so zbrana v per-
Predsednik Doumergue y Tunisu
ara, 15. aprila. AA. Predsednik republike "Oumergue je posetil razna mesta v Tunisu. Povsod je bil sprejet z velikim navdušenjem.
Kritičen položaj avstrijske vlade
»»naj, 15, aprila (d). O demisijl ministra za vmK n° U£)ravo dr. Rescha danes še ni padla vodr »dločitev. Ni izključeno, da prevzame P , cy° tega resora sam zvezni kancelar dr. mf 1j a vsak način se mora računati z od-t . vsesa kompleksa vprašanj o reviziji socialnopolitične zakonodaje. Sicer pa ni izključena možnost, da bo zvezni kancelar zveznemu predsedniku ponudil ostavko vsega kabineta, če bi naletel še na nadaljnje težave, Na tak korak pa bi najbrž zvezni predsednik vnovič poveril kancelarstvo dr. Enderju. Toda dr. Ender bi tako misijo sprejel le, če bi se razširila vladna osnova, ker je naziranja, da se rešitev današnjega velikanskega finančnega Problema in drugih vprašanj, ki so na dnevnem redu, ne da doseči s sedanjo malenkostno vladno večino.
Manjša napetost na Portugalskem
Berlin, 15. aprila. AA. Po poročilu iz Lizbone J® Politična napetost na Portugalskem popusti-
■	Vlada je obvladala položaj in je pridobila vse čete na svojo stran. Varnostni ukrepi, ki 33 bili izdani za Lizbono, bodo razveljavljeni, vlada je zavzela važna križišča na deželi in Ph zasedla z vojaštvom. Ekspedicija proti revolucij onarcem na Madeiri in na Azorskih otokih je že prispela v Madeiro, čete so začele Prodirati proti upornikom, vendar vlada zaenkrat še ni izdala podrobnih poročil o teh akcijah.
Vsebina angleškega predloga Društvu narodov
Ženeva, 15. aprila. AA. Sir Eric Drummond je obvestil delegacije Društva narodov o vsebini predloga angleške vlade, naj se vprašanje avstrijsko-nemške carinske pogodbe postavi na dnevni red majskega zasedanja Sveta Društva narodov. V tem predlogu opozarja britanska vlada na to, da se je že z več strani zrazda sumn3a- da dunajski protokol ni v skladu z odredbami ženevskega protokola iz oktobra^ 1922. Zato želi angleška vlada o tej stvari čimprej priti na jasno,
Nastopna avdijenca japonskega poslanika v Berlinu
ložiieili,,\15• aprila. AA. Danes opoldne je pred-Hinrt n°Vi j&P°nski poslanik Obata predsedniku P,vfrburgu ‘sv°ie akreditivno pismo, liki „ ,dni!c Hindenburg je izrazil ob tej pri-sianikVo.'1e veselje, da je bil novi japonski po-Kfemčii- ’ da Nastopa interese Japonske v l’°du ki Jn izi'ekel priznanje japonskemu na-Veliko * , ’’e 8 sv°i° pridnostjo in inteligenco eioveštvn2r°mogel k civilizaciji in dobrobitu Vl'oča « , . črdenburg je končal, da je njegova °'	deloVflti	ca ohranitev prijateljskih
med obema državama.
Po proglasitvi republike na Španskem
Kralj Alfonz ni podpisal nikake listine o svojem odstopu - Nevarnost, da postane Španija plen boljševizma - Glasovi o pouličnih bojih v Madridu - Svarilo francoskega lista
1’ariz, 15. aprila. Ponoči je. več visokih španskih aristokratov prekoračilo pri Hen-dayu špansko mejo, med njimi vojvoda Alba in Santiago Alba. V Španijo se je vrnil major Franco, kjer so ga na meji prisrčno pozdravili. Franco se je v listu »Oeuvre« zahvalil Franciji za gostoljubje, izkazano emigrantom. V zahvali poudarja, da bo španska republika poglobila prijateljske odnošnje s Francijo. Listi obširno komentirajo najnovejše dogodke v Španiji ter izražajo, daši ne skrivajo svojega zadovoljstva nad potekom dogodkov, svoje simpatije kralju Alfonzu, ki je bil v Franciji zelo popularen.
V	»Le Malinu« izraža Sauerwein bojazen, da ne bi postala Španija plen boljše-1 vizma, ter naglasa, da tega ne bi dovolili ne Francija ne Anglija. Po nepotrjenih vesteh iz Hendaye so izbruhnili danes opoldne v Madridu poulični boji.
Pariz, 15. aprila. AA. Po vesteh iz Barcelone je konfederacija dela objavila manifest, v katerem razglaša, da je konfederacija proglasila 24-urno splošno stavko.
Pariz, 15. aprila. AA. Havas poroča iz Barcelone, da je ponoči nekoliko tisoč ljudi prišlo pred zapore in zahtevalo, neve-doč za odredbo polkovnika Macie, da se spustijo na svobodo politični jetniki, naj se takoj osvobodijo vsi kaznenci, ki se nahajajo iz političnih deliktov v zaporu. Ker upravnik naravno ni mogel ugoditi tej zahtevi, ker so bili politični jetniki že izpuščeni, je bil prisiljen izpustiti vse jetnike, da zabrani prelivanje krvi. Tako je bilo izpuščenih mnogo nevarnih zločincev. Isto se je ponovilo tudi pred ženskim zaporom, kjer so množice uničile antropometrični oddelek
London, 15. aprila. 11. Danes je peseta ponovno padla. Funtsterling notira 47-1)0.
Madrid, 15 aprila. Celo noč so manifestirale po mestu velike množico. Ob zori so razvesili s treh streh rdečerumene republikanske zastave. Ponoči so bili trgi razsvetljeni z reflektorji. Po polnoči so izpustili na povelje nove vlade %-se politične ujetnike. Polkovnik Macia je zagotovil Zamori, da se Katalonija ne bo odtrgala in da bo ostala nerazdružljiv del španske republike. Današni dan so proglasili za naroden praznik. Pravtako se bo praznoval 14. april. Bivšega ministrskega predsedni-
ka Bereuguerja in njegovega brata so aretirali in prideta pred vojno sodišče Davi zgodaj je prispel kralj Alfonz v Cartage-no, kjer se je takoj vkrcal na križarko »Principe Alfonso«, ki je odplula v Anglijo. Kraljeva družina se je odpeljala danes dopoldne s posebnim vlakom v Irun. Spremljal jo je delegat španske republike Miguel Maura, sin vojvode Maura, ki jamči za njeno varnost.
Ko se je kralj Alfonz vkrcal, ja več ljudi zaklicalo »Živijo kralje, nakar je kralj odgovoril »Naj dolgo živi Španija«. Izgledal je zelo utrujen.
Pariz, 15. aprila. AA. Španski veleposlanik v Parizu (juinones de Leon je podal ostavko.
Ganljivo slovo kralja Alfonza
Madrid, 15. aprila, n. Snoči okrog ‘20. ure je bila na dvoru poslednja seja monarhistične vlade. Prisotni so bili vsi ministri. Predsedoval ji je kralj Alfonz XIII. Kralj je ob tej priliki ministre razrešil njihovih dolžnosti, se z vsemi objel in poljubil. Trdijo, da je bilo kraljevo slovo od ministrov zelo ganljivo. Kralj je imel na ministre govor, na katerem je med drugim dejal:
»Mislim, da sem vestno služil svojemu narodu. To je bil vsaj moj namen. V tem momentu se zavedam bolj nego kdaj prej, da sem Španec.«
Kralj je nato odšel v stransko dvorano in se tam poslovil od dvornih dam in gospodov. Tudi to slovo je bilo zelo ganljivo. Pri odhodu z doma je bivši ministrski predsednik Guerra izjavil, da on ostane še dalje monarhist, čeprav so proglasili republiko. Grof Romanones je izjavil, da mu je kralj pred svojim odhodom iz Španije izročil tekst manifesta na španski narod, v katerem se je poslovil od ljudstva in mu želel srečo in napredek.
Okrog 21. ure se je razširila vest, da je kralj odpotoval proti francoski meji, a Zamorca, ki je zvečer govoril na velikem zborovanju, je izjavil, da je kralj odpotoval v spremstvu infanta Alfonza, vojvode Mir-randa in bivšega ministrskega predsednika admirala Aznara v Kartageno, od koder je s parnikom krenil v Anglijo. Kraljica in ostali člani kraljevske družine pa so se odpravili danes v Bordeaux in od tam v Pariz.
Po slovesu na dvoru je kralj odšel skozi
stranska vrata iz palače, stopil v avtomobil in se odpeljal. Za njim so' takoj naložili njegovo prtljago na dva tovorna avtomobila in tudi ta dva sta krenila za kraljem.
Kraljev proglas narodu
Madrid, 15 aprila, n Kralj Alfonz ni podpisal nikake abdikacije, niti se ni odpovedal oblasti ne zase ne za svojo rodbino. Alfonz XIII, osiane kralj in je le začasno zapustil državo.
Madrid, 15. aprila, n. V svojem proglasu, s katerim se je kralj poslovil od naroda, Alfonz XIII. ni prevzel odgovornosti, da je delal proti volji naroda. Ker pa ima pred očmi samo dobro naroda, je zapustil državo. Ob 1. ponoči je izšel prvi dekret nove vlade. Narodni praznik, ki je določen na dan 14. aprila, se letos izjemno slavi 15 aprila.
Sklepi nove vlade
Madrid, 15. aprila, r. Na svoji seji j« nova španska republikanska vlada sklenila, da se imenuje provizorni predsednik republike, da se skliče parlament, da se izdela pravni statut nove vlade in osnuje posebno prometno ministrstvo, da se odpokličejo vsi španski poslaniki, da se proglasi amnestija za vse politične kaznjence, ki se pustijo takoj na svobodo, da se proglasi dan 14. aprila za narodni praznik.
Španski poslanik v Londonu markiz Me-ry de Val je podal telegrafično ostavko, čim je zvedel, da je proglašena repubttim:
Madrid, 15. aprila. A A. Nova španska vlada se izpopolni s tremi državnimi podtajniki. Rafael Sanchez Guerra je imenovan za državnega podtajnika v predsedstvu vlade, Manuel Rosario Gallardo za državnega podtajnika v ministrstvu za pravosodje, Gorton Ordax pa v ministrstvu za civilnega guvernerja za mesto Madrid.
Madrid, 15. aprila. Poročajo uradno, da kralj Alfonz ni podpisal nobene listine o svojem odstopu.
London, 15. aprila. Ker so v Španiji na* stali novi dogodki, so morali izpremenitt dispozicije o povratku svaleškega princa in njegovega brata s turneje po Južni Ameriki. Po prvotnih načrtih sta nameravala angleška princa obiskati bivšega španskega kralja Alfonza v Madridu. Zaenkrat še ni znano, ali se bosta ustavila v Lizboni.
Resnično izvajanje jugoslovanske misli
Pomembno predavanje o Jugoslaviji v Pragi - »Današnji režim je edini, bi more iz* vesli likvidacijo plemenskega antagonizma in dovršili stabilizacijo države«
Praga, 15. aprila, o. Včeraj je na tukajšnji svobodni šoli za politične vede svetnik praškega ministrstva za zunanjo politiko g. Josip Kadlec imel zelo uspešno predavanje o Jugoslaviji. G. Kadlec je odličen poznavalec Jugoslavije in sploh balkanskih razmer. Govoril je z avtoriteto o notranjem in zunanjem položaju naše države. V vseh Vprašanjih, ki se jih je dotaknil, je pokazal ne samo svojo strokovno izobrazbo, temveč tudi popolno objektivnost v presoji dogodkov in ljudi.
Govoreč o notranjih razmerah Jugoslavije J® g- Kadlec opisal poslušalcem nevzdržne razmere pod vladavino sprtih političnih strank. Nato je pojasnil zgodovinsko potrebo kraljevskega akta od G. januarja 1929., iz katerega je izšel današnji jugoslovanski režim, 't. j. režim, ki edini more izvesti likvidacijo plemenskega antagonizma in dovršiti stabilizacijo države. Predavatelj je podčrtal uspehe današnje, vlade v zakonodajstvu, administraciji, v gospodarstvu in na socialnem polju. Prokfa-macija kraljevine Jugoslavije in razdelitev državp. na banovine sta samo utrdili prepričanje, da današnji režim v resnici izvaja jugoslovansko misel v njenem polnem pomenu. Z vstopom hrvatskih ministrov bivše Radičeve stranke v vlado je dobil današnji režim še širšo in še bolj jugoslovansko osnovo, tako da je v resnici lahko nastopal v imenu vsega jugoslovanskega naroda. G, Kadlec je prav posebno hvalil versko strp-
nost jugoslovanskih odgovornih činiteljev in s priznanjem govoril o uspešni rešitvi verskih vprašanj skoro vseh cerkva po današnji vladi.
Glede zunanje politike je g. Kadlec ugotovil, da jugoslovanska vlada kljub mnogim težavam vzdržuje prijateljske in lojalne zveze z vsemi sosedi in da ob vsaki priliki pokaže, da jc na višini svoje nalogo kot zvesta čuvnrica miru v tem delu Evro-
pe. Posebno pozornost posveča jugoslovanska vlada razmeram na Balkanu in se na vse načine trudi uresničiti devizo: Balkan balkanskim narodom.
Varšava, 15. aprila. AA. »Gazeta Polska« je objavila članek posvečen Jugoslaviji, posebno zgodovini jugoslovanske književnosti. V članku se omenja ‘26. t. 111., ko pridejo na Poljsko predstavniki gospodarskih in intelektualnih krogov Jugoslavije.
Redakcija pomorskega sporazuma
Definitivni odgovor Francije bo izročen še le po povratku mornariškega ministra Dumesnila iz Afrike
London, da sodelujeta v odboru za redakcijo pomorskega sporazuma med Italijo, Francijo in Anglijo.
Pariz, 15. aprila. A A. Pri predsedniku vlade Lavalu je bila danes seja, ki so se je udeležili zunanji minister Briand, g. Tar-dieu, kot namestnik mornariškega mini-1 stra, ki potuje po Afriki, dalje državni podtajnik za državna vprašanja Franfois Poncetj admiral Violet in načelnik na Quai d’OrsUyu Massigli. Konferenci je bil namen proučiti instrukcije francoskim delegatom v, Londonu, kjer se bo končno redigiralo besedilo pomorske pogodbe. Definitivni odgovor francoskih strokovnjakov ne bo izročen,-dokler se mornariški minister Du-mosnil ne vrne iz Afrike.
Pariz, 15. aprila. A A. Francoska delegata Deleuse in Paul Boncour sta odpotovala v
Zdravje angleškega kralja
Londno, 15. aprila. AA. Iz IVindsorja poročajo, da se je kraljevo zdravstveno stanje zelo izboljšalo.'
Nemški poslanik v Londonu obolel
Berlin, 15. aprila. A A. Nemški poslanik v Londonu v-on Neurath je obolel ia se bo moral dalj časa zdraviti. Ni izključeno, da bo poslanik vbn 'NPurath prispel v Berlin zaradi operacije. Gre za posledice hude influence.
Nemško sovjetski sporazum
Po senzacijonelnih odkritjih o sovjetski Spijo n azi v nemških tvornicah so se že pričeli množiti glasovi, da bo doživel gospod Pjatakov s svojimi pogajanji /, nemškimi industrijalci neuspeh in da Nemčija ne bo hotela postati ona rešilna sila, ki naj omogoči sovjetski načrt petletnice. Izkazalo pa se je, da ni niti sovjetska špijonaža preplašila nemških industrijalcev niti že skoraj dokazana trditev, da bo tem močnejša komunistična propaganda, čim preje se bo posrečil sovje lom njihov načrt amerikanizacije Rusije. Sporazum, ki se je dosegel kljub vsem tehtnim pomislekom nemških strokovnjakov med sovjetsko delegacijo in nemškimi industrijalci, dokazuje, da je pri Nemcih dobil političen razlog nadmoč. Ta razlog je potisnil vse pomisleke v ozadje in zaradi tega razloga je pripravljena Nemčija, ki vedno išče tuja posojila, jamčiti za 10% vseh naročil, ki jih dobe nemške tovarne od sovjetske vlade, odnosno sovjetskih gospodarskih organizacij.
Kes je, da je v Nemčiji brezposelnost silno velika, gaj je po uradni statistiki narasla armada brezposelnih /.e skoraj na pet milijonov ljudi, toda tudi forsirana sovjetska naročila bodo mogla zaposliti le neznaten del te lyrezposelne armade. Na drugi strani pa obstoji resna nevarnost, da se bo ba-š vsled teh 300 milijonskih sovjetskih naročil brezposelnost v Nemčiji še znatno povečala. Kajti ogromna večina vsega nemškega izvoza gre v zapadne države in od tega izvoza živi Nemčija. Ce pa zapad vidi, da se Nemčija absolutno naslanja na sovjete, da je njih najresnejša opora pri izvajanju pjatiletke, potem je več ko mogoče, da bo tudi zapad si drugod poiskal dobavitelje in zaprl pot nemškemu uvozu v svoje dežele. V tem 9lučaju pa mora narasti brezposelnost v Nemčiji naravnost skokoma.
Nemci, ki so znani po svojih skrajno točnih statistikah, 60 seveda to možnost tudi »poštevali in če so se kljub temu odločili ta sporazum s sovjeti, potem je v tem nov dokaz, da je političen razlog premagal vse druge. V tej luči pa dobi tudi nameravana carinska nnija med Nemčijo in Avstrijo čisto poseben pomen. Tudi ta unija ni nastala iz gospodarskih vzirokov, temveč je samo del velikega nemškega političnega koncepta, da se s pomočjo sovjetske Rusije ustvari nova grupacija držav. Proti bloku zapadnih držav postavljajo s tem Nemci blok vzhodnih držav, h katerim bi hoteli pritegniti še jugovzhodne države. Ta blok naj bi zasigural nemški vpliv na vsem vzhodu in s tem obnovil vse one nad e, ki jih je pokopala za Nemčijo izr gubi jen a svetovna vojna.
Skoraj gotovo je, da bodo Nemci te perspektive na novi sovjetsko-nemški sporazum tajili in zagotavljali, da je sporazum samo gospodarskega pomena in samo eno od sredstev za zmanjšanje brezposelnosti. Toda ta zatrjevanja ne bodo imela prepričevalne sile, ker se od Rapalla venomer odkriva v nemško sovjetskih odnošajih tendenca, ki se čisto sklada s perspektivami novega sporazuma. Ce so te tendenco za Nemčijo tudi v resnici dobre, je seveda drugo vprašanje, ker vsa nemška industrija, ki se je že sporazumela s Irancosko, živi pri tem sporazumu brez državnega jamstva zelo dobro. Ni pa mogoče tako ugodno pro-rokovati o industriji ki se bo zvezala s sovjetsko, kajti že premnogi so spoznali vso labilnost sovjetskih dogovorov.
Pa to je nazadnje le stvar Nemcev samih, stvar Evrope pa je, če more brezbrižno gledati, kako se ustvarja blok, ki jo nad vse 'prikladen za propagando revanšne misli. In Evropa ima tudi zadostna sredstva, da se zavaruje pred nevarnostjo novega požara in eno teli sredstev je že Pariz pokazal. Odpreti treba zapadni trg vsem državam, ki ne sodelujejo v novem bloku, zlasti pa jugovzhodnim agrarnim državam. Te morajo najti nov odjem v zapadnih državah in na drugi strani se mora prilagoditi industrija zapadnih držav potrebam agrarnih držav jugovzhodne Evrope, pa bo takoj izgubil novi sporazum mnogo na svoji nevarnosti. Kajti v trenutku, ko prične padati nemški izvoz v vse sovjetske dežele, bo tudi sedanji nemško-sovjetski sporazum pokazal vso napačnost svoje kalkulacije in ne bo sledil noben sličen nov sporazum.
Sovjetsko-nemški sporazum o nemških dobavah je šele na začetku ustvarjanja nemško-sovjetskega bloka. Ce bodo zapad-ne države čuječe in takoj pričele izvajati svoje protiukrepe, potem tudi do novega bloka ne bo prišlo. Ti protiukrepi pa so potrebni čim preje, ker sedaj zadostujejo že v najmanjši meri.
Fašistovska izzivanja v Gorici
Protijugoslovanske demonstracije po goriških ulicah
Gorica, 15. aprila, v. V nedeljo dopoldne je bil v Gorici velik shod italijanskih faši-stovskih in dalmatinskih * dobrovoljcev. Zbrali so se iz vse Italije, iz slovenskih
pokrajin pa je fašistovska stranka naročila vso mladino, ki ni več šoli obvezna. Tako so fašisti prignali v Gorico s Cola 15 fantov, iz Vipave 42, iz Podkraja 8 itd. Na zborovanju so nastopili različni govorniki, med njimi tudi znani fašittovski poslanec Coselschi, ki v svojem govoru ni mogel utajiti zunanje-političnega in proti Jugoslaviji naperjenega značaja tega shoda v italijanski »sveti Gorick.
Njegove besede niso ostale brez refrena med maso. Že pri sprevodu po mestu so se opazili šovinistični agresivni napisi, kakor: ^Posebni tribunal — za Slovane!<, »Gorico hočejo, Reko in Trst, mi pa jim bomo dali —« in spodaj je bil naslikan fašist z batino, dalje improvizirane vislice in pod njimi napis »Slovanom!«, »Split naš!«, »Spalato italianissimo!« Ves sprevod so spremljali tudi ljudje s plakati, na katerih je bila naslikana Dalmacija pod okriljem fašistovskega snopa. Z malimi pu-
škami na zračni pritisk so metali v zrak na stotine malih letakov z napisom »Dal-mazia*. Dalmatinski fašisti so bili v nošah »modrih Dalmatincev«, v črnih hlačah,
črnih srajcah, črnih škornjih brez klobuka, na levi strani prsi pa so imeli pripetega rdečega hudiča. Vsi so bili oboroženi z golim nožem.
Ko so bile vse ceremonije končane, so prirejali demonstracije od corsa Verdi do Travnika. »Modri Dalmatinci« so razbijali poslednje ostanke slovensko tiskanih imen pri italijanskih napisih nad trgovinami. Popoldne so priredili več krajših izletov v okolico, mnogo pa jih je ostalo v Gorici. Krožili so po ulicah in nosili s seboj vislice z napisom: »Slovanom!« Od pasantov so zahtevali, da se pred vešali odkrijejo.
Treba je zabeležiti zanimivost, da so ljudje v Krombergu, kamor je prišla skupina Dalmatincev iz Gorice na izlet, čuli >rdečo hudiče« kramljati med seboj po hrvatsko V Gorici so se Slovenci pozaprli v svoje domove, deloma pa zapustili mesto in odšli v okolico.
Poskusen atentat na postaji v Nišu
Smotra absolventov vojne akademije
Beograd, 15. aprila. L Danes se je na polju Banjica vršila smotra 50. razreda gojencev vojne akademije. Smotro je izvršil upravnik vojne akademije general Tripkovič ki je pri tej priliki iinel na gojence iep nagovor. Gojenci, ki #o zadnji mesec napravili izpit, odidejo na C-mesečno praktično vajo k četam, 1. oktobra t. I. pa bodo imenovani za podporočnike.
En storilec v rokah pravice - Atentatorji, ki so bili trije, so prišli
tajno iz Bolgarije
v potniškem vlaku, ki je vozil proti Cari-brodu. Aretiranec je priznal dejanje, ki ga je napravil v zločinski nameri z dvema drugima zločincema, katera oblastva iščejo. Zločinec je priznal, da so vsi trije tajno
Beograd, 15. aprila. AA. S pristojnega mesta smo dobili sledeče sporočilo:
10.	aprila t. 1. ob 17*15 so našli v veži železniške postaje v Nišu blizu blagajne med dvema avtomatoma v tam puščeni kmečki torbi pripravljeno razstrelivo v dveh zaprtih škatlah. Razstrelivo je bilo puščeno tam v zločinski nameri. Oblasti so takoj uvedle preiskavo in začele zasledovati zločince, od katerih je bil eden prijet
Zločinec je priznal, da so vsi trije tajno prišli preko meje iz Bolgarije 7. t. m. po raznih potih, ter se sestali v Nišu in postavili v poslopju postaje razstrelivo, ki je bilo najdeno. Zasliševanje in preiskava se nadaljujeta.
Definitivni program obiska nemških industrijalcev
Beograd, 15. aprila. A A. Zavod za pospeševanje zunanje trgovine javlja, da se je program pota nemških industrijcev po naši državi izpremenil v toliko, da si nemški gostje ne bodo ogledali rudnikov. Določen je ta-le program:
20. aprila ob 18. dospejo nemški industrijci na Bled.
30. aprila obiščejo Jesenice, popoldne pa od-
?otujejo v Ljubljano. V Ljubljani bodo imeli v 'rgovski zbornici konferenco 8 predstavniki gospodarskih krogov.
1. maja si bodo ogledali Trbovlje, cinkarno v Celju in druge industrijske kraje v dravski banovini.
2. maja odpotujejo gostje v Zagreb, kamor pridejo ob 12'30. Na postaji jih bodo sprejeli predstavniki mestne občine, trgovske zbornice in zagrebški gospodarstveniki. Nato se bo vršil v zagrebški zbornici sprejem, kjer bodo stopili z njimi v zvezo naši interesenti za nabave v Nemčiji, nemški industrijci pa se bodo zanimali za nabave iz Jugoslavije. Zvečer bo svečana predstava v operi.
3. maja dopoldne si bodo nemški gostje ogledali pomladanski sejem ter se sestali ponovno z zagrebškimi gospodarstveniki. Zvečer se odpeljejo v Beograd.
4. maja si bodo gostje ogledali Beograd, nato pa bo sestanek med nemškimi in beograjskimi gospodarstveniki. Popoldne istega dne bo sprejem v ministrstvu za trgovino in industrijo, zvečer pa bo prirejen svečan banket.
5. maja bo sprejem v nemškem poslaništvu, nato pa sestanek z jugoslovanskimi gospodarstveniki v centrali industrijskih korporacij. Popoldne bo izlet po Donavi.
6. maja bo sprejem, ki ga nemškim gostom priredi predsedništvo vlade in ostala ministrstva.
7. maja odpotujejo gosli v Sarajevo, kjer si bodo ogledali tovarne za preproge in tobačno tovarno. Dopoldne bo v sarajevski trgovski zbornici sestanek s sarajevskimi gospodarstveniki, zvečer pa bo na čast gostom prirejena svečana večerja.
Gostje ostanejo do 9. maja v Sarajevu, nato pa odpotujejo z avtomobili preko Mostarja v Primorje.
10. maja pridejo gostje v Dubrovnik, kjer jim pripravljajo svečan sprejem.
11. maja bo izlet na Lovčen in Cetinje.
12. maja pridejo gostje v Split, kjer se bodo v trgovski zbornici sestali s splitskimi gospodarstveniki.
Po poročilu našega generalnega konzulat v Dtlsseldorfu bo na tem izletu sodelovalo 20 do 30 nemških gospodarstvenikov, večinoma generalnih ravnateljev podjetij, raznih vrst nemške industrije. Zavod za pospeševanje zunanje trgovine opozarja vse naše gospodarske kroge na ta izlet nemških industrijcev in jib poziva, da stopijo v zvezo z udeleženci ekskurzije. Dalje opozarja Zavod za pospeševanje zunanje trgovine vse trgovske zbornice in gospodarske organi zacije v naših gospodarskih centrih, katere bodo obiskali nemški industrijci, da nemške goste zainteresirajo za naše gospodarstvo.
Ta program obiska nemških industrijcev je definitiven.
Skupina poljskih študentov v Beogradu
Beograd, 15. aprila 1. Danes dopoldne ob
9.30	je dopotovala v Beograd skupina poljskiu dijakov veterinarjev iz Varšave. Z dijaki so prišli tudi trije profesorji. Voditelj -ekskurzije je dr. Kosovski. V Beogradu ostanejo dijaki dva dni, v petek ali soboto odidejo v Sofijo, od tam v Varno in Bukarešto, od koder se po tem vrnejo v Varšavo.
Dnevni red sveta Društva narodov
Ženeva, 15. aprila. AA. Na dnevnem redu majskega zasedanja sveta Društva narodov bo razen avstrijsko-nemškega carinskega sporazuma tudi velika debata 0 delovanju evropskega odbora.
Nemška vlada je poslala generalnemu tajniku evropskega odbora siru Eriku Drummondu noto, kjer predlaga, naj evropski odbor prouči položaj, ki je nastal po neusphu ženevske carinske konvencije in sedanji carinski zmešnjavi v Evropi. Nemčija bo dala evropskemu odboru vsa pojasnila o nemško-avstrijskem carinskem sporazumu.
Otvoritev prometa na naših zračnih progah
Beograd, 15. aprila. 1. Družba za zračni promet »Aeroput« otvori jutri promet na letalski progi Beograd—Skoplje—Solun. Letalo bo odhajalo v eni smeri vsak dan razen nedelj in sicer: odhajalo bo v Solun ob torkih, četrtkih in sobotah, prihajalo pa bo iz Soluna ob ponedeljkih, sredah in petkih. Z Bežanske-ga letališča pri Zemunu bo odhajalo ob 14. in prihajalo v Solun ob 18'15, iz Soluna pa bo odhajalo ob 8. in prihajalo v Beograd ob 12'15.
1. maja bo otvorjena zračna proga iste družbe Beograd—Zagreb—Gradec—Dunaj. Letalo bo obratovalo v vsaki smeri vsak dan razen ob nedeljah. Odhod iz Beograda ob 13'45, prihod na Dunaj ob 19., odhod z Dunaja ob 8. in prihod v Beograd ob	13' 15.
15. Junija se otvori	zračni	promet na progi
Beograd—Sarajevo—Podgorica. Polet se bo vršil ob ponedeljkih in četrtkih v vsaki smeri. Odhod iz Beograda ob 8., prihod v Podgorico ob 11" 15, odhod iz Podgorice ob 12. in prihod v Beograd ob 15‘30.
16. junija se otvori zračni promet na progi Beograd—Sarajevo—Split—Sušak—Zagreb. Letalo bo odhajalo iz	Beograda	ob torkih	in
petkih, vračalo pa se	bo tja	ob	sredah in	so-
botah. Odhod iz Beograda ob 8., prihod v Sarajevo ob 9'30, v Split ob 10'45, na Sušak ob 13‘15 in v Zagreb ob 14'30. Odhod iz Zagreba ob 8., prihod na Sušak ob 9., v Split ob 11., v Sarajevo ob 12'45 in v Beograd ob 14'30.
Napredovanje tujskega prometa
Beograd, 15. aprila. A A. 19. t. m. se bo vršila osma redna letna skupščina delniške družbe »Putnik«, na kateri bodo podana poročila o delu družbe in o stanju turizma v naši državi. Turizem je v letu 1930. napredoval napram !elu 1929. v naši državi za 15 odstotkov.
Požar uničil hišo ameriškega poslaništva v Berlinu
Berlin, 15. aprila. AA. V palači Bluecher, kjer se je nastanilo poslaništvo Združenih držav, je izbruhnil velik požar. Palačo je kupila pred kratkim ameriška vlada. Vanjo se Je pa preselil le del uradov. Zato niso zgoreli važni papirji. Vendar je materijalna škoda zelo velika, ker Je zgorela dragocena oprema in mnogo zgodovinskih slik. Boje se, da Je palača ta^ ko poškodovana, da Je ne bodo mogli več popraviti. Na mesto požara so prihitele vse razpoložljive požarne brambe.
Kako Je izbruhnil požar, se ne ve. Stražnik je dejal, da je bilo pred ognjrn več močnih eksplozij.
VREMENSKA NAPOVED
Dunaj, 15. aprila, (d). Tudi na severu bo mimogrede nekaj boljše toda ne mnogo topleje. Nestanovitno vreme bo najbrž še nekaj dni držalo.
Predsednik vlade lahno obolel
Beograd, 15. aprila. A A. Zaradi lahkega prt1 hlada ostane na zdravniški nasvet predsednik ministrskega sveta in minister notranjih zadev general Peter Živkovič nekaj dni doma.
Povratek ministra Šibenika v Beograd
Beograd, 15. aprila. AA. Danes dopoldne je prispel iz Koprivnice dr. Stanko Šibenik, ki je tam prebil velikonočne praznike.
Davek na poslovni promet
Beograd, 15. aprila. AA. Na podlagi čl. 4, točka 4 zakona o skupnem davku na poslovni promet je finančni minister izdal sklep, da se obdavčevanje s skupnim davkom na poslovni promet avtomobilov vrši pri uvozu v vseh avtomobilih, ki pridejo v poštev za obdavčenje s skupnim davkom na poslovni promet.
Dovolitev polovične vožnje
Beograd, 15. aprila. AA. Minister za promet je dovolil polovično vožnjo na državnih železnicah in ladjah delegatom zadružnega glavnega saveza iz vse države, ki potujejo na glavno skupščino saveza 16. maja v Splitu. Delegati kupijo na odhodni postaji vozni listek, ki velja tudi za povratek s potrdilom predsedstva skupščine, da so se skupščine udeležili. Popust velja od 7. do vštetega 19. maja za vse razrede in vlake razen ekspresa.
Beograd, 15. aprila. AA. Na prošnjo društva vojnih invalidov v Ljubljani je prometni minister dovolil polovično vožnjo na državnih železnicah in ladjah udeležencem redne letne skupščine društva vojnih invalidov oblastnega odbora za dravsko banovino v Ljubljani, ki bo 19. aprila. Udeleženci kupijo na odhodni postaji cel vozni listek, ki velja tudi za povratek s potrdilom predsedstva skupščine, da so se zborovanja udeležili. Olajšava velja od 16. do vštetega 22. aprila za vse razrede in vlake razen ekspresa.
Kongres prodajalcev tobaka
Beograd, 15. aprila. AA. Kongres zveze prodajalcev tobaka kraljevine Jugoslavije bo v Beogradu 19. t. m. ob 15. v prostorih pivnice Ta-kov. Prometni minister je udeležencem kongresa dovolil 25°/o popusta na vožnji.
Prepovedane publikacije
Beograd, 15. aprila. A A. S sklepom ministra za notranje zadeve I. 10.267 z dne 9. aprila 1931 je prepovedan uvoz in razširjanje lista »Internationale \Verksschaftspresse Korrespon-denz«, ki izhaja v nemščini in ima komunistično vsebino.
Beograd. 15. aprila. A A. S sklepom ministra
za notranje zadeve I. 10.256 dne 9. aprila 1931 je prepovedan uvoz in razširjanje v naši državi knjige »Taškent«, ki jo je napisal Aleksander Neverov in ki je izšla v nemškem jeziku s Berlinu ter je komunistične vsebine.
Podaljšan rok
Beograd, 15. aprila. AA. Davčni oddelek finančnega ministrstva je obvestil finančne direkcije, da se rok za prijave za tiste osebe, ki niso predvidene kot plačevalci skupnega davka na poslovni promet, p*>daljša od 15. t. m. do konca t. m. Finančne direkcije imajo po sporočilu davčnega oddelka finančnega ministrstva dolžnost, da o tem podaljšanem roku nujno obveste vse podrejene organe.
Gostovanje Nikole Zeca v Narodnem pozorištu
Beograd, 15. aprila. 1. Ta teden pride v Beograd gostovat v opero Narodnega pozorišta prvak dunajske državne opere slavni basist Nikola Zec. Pel bo 17. aprila v operi »Hugenoti«,
19.	aprila v operi »Čarobna piščal« in 20. aprila v operi »Zidovka«.
Zakon o pobijanju sifilisa
Beograd, 15. aprila. AA. N j. Vel. kralj je na predlog socijalnega ministra in ministra za narodno zdravje po zaslišanju predsednika ministrskega sveta predpisal in proglasil zakon o pobijanju endemičnega sifilisa.
Jesenice
Smrtna kosa. Umrla je gospa Talcr Roza v 38. letu starosti. Pokojna, ki je bila soproga delavca pri KID na Jesenicah g. Antona Ta-lerja, je bila splošno priljubljena in zapušča soprogu, ki je tudi bolan, 4 otroke, od katerih so 3 še nepreskrbljeni. N. p. v m., prizadetim naše sožalje.
Zagorje
Nedeljski nogomet. Ob 14. uri popoldne sta igrala SK Prosveta prvo moštvo iz Zagorja in rezerva SK Zagorja. Tekma je končala z zmago SK Zagorja 2:4 (2:2). Takoj po tej tekmi se je vršila druga, in sicer SK Betje iz Trbovelj : SK Zagorje prvo moštvo 3:2 (2:0). Zmago so gostje popolnoma zaslužili, le vratar je imel slab dan. Gledalcev je bilo mnogo. Zanimanje za nogometne tekme raste vedno bolj, vendar bi bilo želeti, da bi se publika obnašala, kakor zahteva pravi šport. Z vpitjem in psovkami se ne bomo razvijali.
Rudarski shod. V nedeljo dopoldne se je vršil na Lokah v Zadružnem domu javen shod rudarjev, ki ga je sklicala ZDJ. Poročala sta gg. Arh in Šober o pokojninskem fondu in o rudarskem položaju sploh. Obisk je bil zelo velik — saj ni čudno v teh težkih časih ...
Odprta noč in dan so groba rrat». V ponedeljek popoldne so pokopali pokojnega Franca Bobra, bivšega steklarja, ki je dočakal lepo starost 87 let. Na zadnji poti ga je spremljala rudniška godba in mnogo steklarjev s steklarsko zastavo. Naj počiva v miru. preostalim naše sožalje!
Dr. Gosar o preureditvi družbe
Na mesta individualnega pod jetnika stopa kolektivni anonimni podjetnik -- Strokovn jaki potisnjeni na podrejena mesta
Ljubljana, 15. aprila.
BivSl minister, vseučiliški profesor dr. Gosar j« danes nadaljeval v vseučiliSki zbornici svoj ciklus predavanj o preureditvi današnje družbe, Najprvo je govoril o delu kot sredstvu ^pridobivanja, nato pa o kapitalu in je po daljših izvajanjih ugotovil, da imamo v modernem pridobitnem gospodarstvu samo dve vreti pridobitnih sredstev: lastno, osebno delo gospodarja In pa kapital. Kapital je tu vse: zemljišče, poslopja, stroji, orodje, surovine, mehanične, živalske in tuje človeške delovne moči, skratka kapital so vsa sredstva, bi se jih v svojih pridobiti] ih gospodarstvih poslužujemo, izvzemši lastno, osebno delo gospodarja. Jz tega se vidi, da običajno razlikovanje trojnih produkcijskih iiniteljev: zemljišče, kapital in delo v pridobitnem gospodarstvu vobče ne prihajajo v
P»»tev.	... n
V	drugem delu svojega predavanja je dr. uo-sar govoril o pridobitnih in pot rosnih gospodarstvih in o vrstah pridobitnih gospodarstev. Tu je obdelal najobičajnejšo obliko pridobitnih gospodarstev: podjetje in njegove najrazličnejše oblike In je poudarjal, da ni vseeno, kakšen tip ljudi, oz. kakšna vrsta podjetnikov pie-vladuje v vodstvu modemih pridobitnihi gospodarstev. Skladno z razvrstitvijo podjetij v ti i skupine: industrijska, trgovska in bančna podjetja moramo namreč ločiti ludii tri različne podjetniške tipe:	podjetnike-strokovnjaike,	tr-
govce in finančnike. Podjetni-k-strokovnjak je že po svojem bistvu svojega poklica takorekoc
Zaposlitev rudarjev v leiu 1931
Kaši privatni rudniki se nahajajo že drugo leto v veliki krizi. To so čuti zlasti v zaposlitvi delavstva. Največ je v tem oziru trpela Dravska banovina, kjer je ve'iko število brezposelnih in manjzaposlenih rudarjev. Najboljše so razmere v tem pogledu v Drinski in Vrbaski banovini, kjer se nahajajo skoraj vsi premogovniki v lasli države. V teh dveh banovinah brezposelnosti v večjem obsegu ni. Tudi v Moravski banovini je bila zaposlitev rudarjev lansko jeto relativno dobra, ker so premogovniki obratovali skoraj normalno, vsekakor pa z zmamil1111 kapacitetom.
Predvsem bo naše rudarje zanimalo, kakšni go izgledi zaposlitve rudarjev v bodočnosti. V glavnem se lahko reče, da do večje brezposelnosti med rudarji ne bo prišlo, ker je zagotovit!10’ n bodo jokale državne železnice iz rud-m tov Dravske banovine večje množine premoga. Prilike v rudnikih Dravske banovine se bodo potemtakem popravile prav v kratkem, ako med tem ne pride kaj nepričakovanega vmes.
V Drinski banovini bo zaposlenost rudarjev normalna, pa tudi v Moravski banovini se razmere napram preteklemu letu bistveno ne bodo poslabšale,
Vsekakor pa se bodo prilike v zaposlitvi rudarjev znatno popravile, če bo prišlo do ustvaritve premogovnega sindikata, na čemur se intenzivno dela. Predlog za njega ustvaritev je stavila naša narodna delavska delegacija prilivom zadnje intervencije pri ministrstvu za 8u-hie in rude, pa tudi sam minister za šume in rude g. inž. Sernec je že imel izdelan projekt tozadevnega zakonskega predloga. Tak premo-garski sindikat bi imel v rokah razdeljevanje celokupne produkcije premoga Jugoslavije, ta sindikat bi ne le razdelil notranje tržišče, marveč bi iskal tudi nova tržišča v inozemstvu (tudi v Orijentu) za naš premog. Potemtakem bi cene vsekakor narasle, kar bi prineslo v naš premogovni trg stabilizacijo in boljše pogoje dela.
V	vseh premogarskih državah se taki sindikati predpisujejo premogovni industriji od države same, ker so edini izhod iz sedanje krize.
V koliko se bo to pri nas uresničilo, je težko predvideti, ker se dela doslej vse še sanio po principih, kajti čim pride do fiksiranja tnateri-jalnih interesov, se bodo sami težko sporaz-
primoran vršiti potrebno za družabno koristno delo.
Dočim je podjelnik-strokovnjak v prvi vrsti producent in šele potem pridobitnik, tako da mora služiti družbi, ker drugače ne more izpolniti svojega zvanja, sta podjelnik-trgovec in finančnik v tein pogledu svobodna. Ona lahko služita tako, da likratu koristita tudi družbi, ali pa tako, da ji škodujeta, da ljudi izkoriščata in izmozgavata. Zato sta uprav la dva podjetniška lipa glavna stvaritelja in nositelja modernega kapitalizma z njegovimi dobrimi in slabimi gospodarskimi in socijalnimi zadevami.
Seveda velja ta razvrstitev podjetniških tipov predvsem le za začetno In srednjo dobo kapitalističnega razvoja. V modernem velekapi-talistionem gospodarstvu »topa na mesto individualnega podjetnika kolektivni anonimni podjetnik — delniška družba. Te pa se navadno omejujejo predvsem le na financiranje podjetij, vse ostale tehnične in trzovske posle pa poverjajo posebnim specialistom.
S tem je kajpak nujno združeno, da prevladujejo v vodstvu modernih podjetij in zadobi-vajo v njih odločilno besedo v prvi vrsti finančniki, dočim so zlasti nositelji prvobitnih podjetniških funkcij, t. j. strokovnjaki, potisnjeni na podrejeno neodločujoče mesto. Naravna posledica tega je, da prevladujejo v vodstvu modernih podjetij izključno le zasebno-gospo-darski, torej pridobitni vidiki, brez najmanjšega ozira na važne mnogokrat vprav življen-ske družabne interese.
umeli. Radi tega ne bo preostalo drugega, kakor da država sama s svojo avtoriteto ali s si-
lo	zkona nastopi ter predpiše ta prodajni sindikat.
Poleg tega se pa dela tudi na pripravi zakona o zaščiti domače delavnosti ter domače premogovne industrije, po katerem se bo moral uporabljati v naš idržavi izključno domači premog, kjerkoli je to mogoče. Z uveljavljenjem tega zakona se bo naš notranji konzum premoga znatno povečal ter obenem ozdravilo naše premogovno rudarstvo.
Akcija larodno strokovne zveze za rudarje
n.
Dalje je Narodna strokovna zveza naslovila pred dnevi na tukajšnji odbor II. skupine Rudarske zadruge vlogo sledeče vsebine:
»Vpoštevajoč težke razmere in splošno pomanjkanje, v katerem živi danes' rudarsko delavstvo v revirjih Trboveljske premogokopne družbe, povzročene vsled dolgotrajne rudarske krize, smatramo kot zastopniki narodnega delavstva za potrebno, apelirati tem potoni na odbor II. skupine Rudarske zadruge, kot ofici-jelne zastopnice rudarskega delavstva, da nemudoma razpravlja o ukrepih, ki so potrebni, da se težak položaj rudarjev in njihovih družin vsaj do zopetne rednejše zaposlitve nekoliko omili.
Med drugim naj lokalni odbor II. skupine čimpreje predloži Trboveljski premokopni družbi in gradbenemu podjetju ing. Dukič in drug primerno formulirane in utemeljene prošnje za enkratni nabavni prispevek, kakršnega je bilo rudarsko delavstvo že svoječasno ob težkih prilikah ponovno deležno. S takim prispevkom bi se trpeče delavstvo vsaj nekoliko opomoglo, odnosno bi poravnalo pri trgovcih in obrtnikih nastale dolgove, s čemer bi se pri marsikateremu trgovcu že ustavljeni kredit zopet otvoril. Osobtto naglašamo, da bi bila dolžnost lokalnega odbora, da bi tako prošnjo brez našega predhodnega opozorila predložil na merodajna mesta že pred Veliko nočjo, tako da bi bila pomoč našim rudarjem in družinam že za velikonočne praznike zasigurana. Tako pa bodo naši rudarji in njihove družine preživeli velikonočne praznike žalostno iti v velikem pomanjkanju, zlasti če se pomisli, da se je v mesecu marcu praznovalo celih 15 dni. Uverjeni smo, da bo novoizvoljeni odbor II. skupine naš predlog uvaževal, analogno, kakor je uvaževal bivši odbor II. skupine slične predloge, ki jih je iznesla Zveza rudarjev Jugoslavije, kajti
prilike med delavstvom v rudarskih revirjih so take, da je pomoč nujno potrebna. V pričakovanju zadovoljive rešitve naših predlogov beležimo z jugoslovanskim narodnim pozdravom! Narodna strokovna zveza v Trbovljah.«
Vsi ti in slični ukrepi, ki jih podvzema Narodna strokovna zveza v korist trpečega delavstva v revirjih, pričajo, da se vodstvo narodnega rudarskega delavstva v polni meri zaveda svojih dolžnosti do trpečega našega delavnega naroda,, in to dolžnost bo vršila tudi v bodoče s podvojeno odločnostjo, kajti globoko sipo uverjeni, da bodo tudi za našega rudarja v doglednem času napočili boljši časi in da se bodo razmere čimpreje zboljšale, bo storilo vodstvo i v bodoče vse mogoče korake, ki bodo potrebni, zato naj delavstvo ne obupa, marveč naj z zaupanjem gleda v bodočnost.
Bledu se obe4a dobra
seziša
Se že pripravlja za sprejem gostov
Bled, 15. aprila. Kakor kaže na splošno, se obeta Blejcem letos dobra sezija tujskega prometa. Mnogo je povpraševanja in zanimanja za blejsko letovišče. Iz vseh krajev naše domovine, pa tudi iz inozemstva, prihajajo Zdraviliški komisiji in blejskim hotelirjem vprašanja za nastanitev tujcev. Pričakovati je, da pridejo že v najkrajšem času, za mesec maj pa je priglašenih že precejšnje število. Drugi mesec že pridejo na Bled godbeniki, ki so lansko leto želi mnogo slave in uspeha v kavarni Kasini.
Ker je sezija tujskega prometa pred durmi, bi bilo želeti, da se po možnosti čimpiej ure-de blejske ceste s tem, da jih posujejo z gramozom. Nujno potrebna je zadostna razsvetljava Bleda in okolice. Napravijo naj se kažipoti po cestah in križiščih, klopi ob jezeru naj bodo obrnjene tako, da bodo letoviščarji sedeli in gledali proti jezeru, ne pa tako, kot je sedaj, da morajo, kadar počivajo, gledati v goščo dreves, kjer nimajo nikakega razgleda. Sploh pa naj bi se posvečalo napravam, ki služijo tujskemu prometu, vseobčo pozornost.
Praznik slovenske narodne pesmi v Siamnšku
Nastopilo bo 10 pevskih zborov s 323 pevci.
Kamnik, 12. aprila. Kamniško pevsko okrožje priredi v nedeljo
19.	t. m. točno ob pol 10. uri popoldne v Kamniku v bivši orlovski telovadnici koncert slovenskih narodnih pesmi, Sodelujejo sledeči pev-zbori: Mešani zbor iz Nevelj, 18 pevcev, pevovodja g. F. Novak s Hubadovo »Ljubca povej« in Bajukovo »Meglica«. Moški zbor iz Mengša, 14 pevcev, pfevovodja g. Lipar z Devovima »Čej so tiste stazice« in »Dobro jutro dekle moje«:. Mešani zbor iz Homca, BI pevcev, pevovodja g. P. Jerman z Grumovo »Moja kosa« in Devovo »Veseli letni časi«. Moški zbor zbor »Solidarnost« iz Kamnika, 18 pevcev, pevovodja g. Fr. Vidmar z Adamičevo »Je pa davi« in Pavčičevo »Ko so fantje«. Mešani zbor iz Radomelj. 39 pevcev, pevovodja g. Fr. Plevelj z Mirovnikovo »Kje so moje rožice« in Rajitkovo »Na Gorenjskem«. Mešani zbor društva »Kamnik«, 19 pevcev, pevovodja g. Jos. Heybal s Hubadovima »Luna sije« in »Škrjanček poje«. Mešani zbor iz Doba, 24 pevcev, pevovodja g. T. Mazovnik z Zirovnikovo »Oglar« in K. Adamičevo »Vsi so prihajali«. Moški zbor »Lira iz Kamnika. 17 pevcev, pevovodja g. Vremšak z Devoma »Speo ptičke pojo« in »Tam, kjer lunica«. Združeni zbori iz Moravč, 82 pevcev, pevovodji gg. Cepu-der in Orehek s Pirnatovo »Na Gorenjskem je
Debeli ljudje dosezajo z vestno uporabo naravne »Franz Josefove« grenčice izdatno iztrebljenje črevesa brez vsakega napora. Mnogoštevilna poročila zdravnikov-strokovnjakov potrjujejo, da so tudi oni, ki bolehajo na ledvicah, protinu, revmatizmu, kamenih in sladkorni bolezni zelo zadovoljni z učinkom »Franz Josefove« vode. »Franz Josefo-va« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
fletno in »Sem fantič z zelenega Štajerja«. Skupno nastopi torej 10 pevskih zborov in 323 pevk in pevcev.
Združeni pevski zbori pod taktirko g. Primožiča pa bodo izvajali sledeče pesmi:	Ženski
zbor Bajukovo »Žalost«, moški zbor Bajukovo »Že rožce cvetejo« in Pavčičev »Potrkan ples«, mešani zbor pa Kitnovčevo »Teče vodica«, Adamičevo »Vsi so prihajali« in Hubadovo »Glej čez izaroi«. To bo brezdvoma največja pevska prireditev, kar se jih je vršilo zadnja leta v kamniškem okraju. Opozarjamo nanjo vse prijatelje lepe slovenske narodne pesmi, da si pravočasno rezervirajo vstopnice, ki se dobe v tr-goviuah A. Slatnarja in A. Janežiča v Kamniku.
Hesarji so znižaSi cene
Ljubljana, 15. aprila.
Z današnjim dnem so se znatno znižale cene mesu. Prednji del govedine I. vrste stane 16 Din, zadnji del 18 Din, govedina II. vrsto prednji del 14 Din, zadnji del 1(» Din, govedina
III.	vrste prednji del 10, zadnji del 12 Din.
Teletina I. vrste stane 22 Din, II. vrste 16 do 18 Din.
Svinjina domača I. vrste stanc 23 Din, hrva-ka I. vrste 20 Din, domača II. vrste 18 Din in hrvaška II. vrste 16 Din.
Sumljivi požari
Šoštanj, 14. aprila.
Požari v našem okraju so v zadnjem času kaj pogosti. Ponoči 9. aprila je začel goreti z mladim borovjem in smrekovjem porastel gozd Franca Skare, po domače Pavlica, iz Sel pri Velenju, ležeč na desnem bregu potoka Pake nad Šalekom. Pogorelo ga je okrog 1 oral in znaša škoda približno 10.000 Din. Kako je nastal požar, se ni dalo dognati. Noč poprej okrog polnoči pa je izbruhnil požar na kozolcu posestniku Jurija Konečnika na Velike mvrhu 21, v občini Šmartno na Paki.
Dejstvo, da je bilo poslopje visoko zavarovano, da je lastnik v hudi denarni stiski in mu jo v kratkem izplačati večje vsote, da je bil kozolec popolnoma prazen, da ni mogel na njem nihče prenočiti, ki bi po neprevidnosti zanetil ogenj in stoji na samem in oddaljen od drugih poslopij in ker Konečnik nima sovražnikov, je dalo ljudstvu povod za razne govorice.
Morilec Mohorko - požigalec v CecaBi nad Hrastnikom?
Hrastnik, 15. aprila.
Tu se z vso resnostjo zatrjuje, da je bil pred dvema letoma sprejet v službo pri hrastniškem rudniku znani morilec Mohorko. Kot samec si je šel iskat stanovanje h kmetu Klajnšku, ki ga pa ni hotel sprejeti. Iz jeze bi naj bil za-palil kozolec, ki je pogorel do tal. Baje se spominjajo nekateri, da so ga videli usodnega dne v bližini omenjenega kmeta. Vesti ne moremo kontrolirati, ako pa pripomoremo z objavo k pojasnilu takratnega požara, je namen dosežen.
Škofja Loka
■	Izpremembe v občinski upravi. Dolžnost članov škofjeloškega občinskega zastopa so razrešeni gg. bivši ravnatelj tovarne »šešir« Plestenjak Franc; posestnik in trgovec v Nunski ulici Hafner Leopold; posestnik in gostilničar Martin Eržen in posestnik v Klobovsovi ulici Bernik Ivan. Na novo so imenovani gg.: škofjeloški notar Števo Sink; kamnosek Šušteršič Ivan; mizarski podjetnik Okorn Pavel in kot svetovalec organist Matek Josip. Preimenovanja so izpopolnila vrzel, ki je obstojala skoro leto dni v občinskem zastopu, zaradi preselitve in odsto-pitve zgoraj imenovanih gospodov.
Knjižnica Sokola v Škofji Loki je odslej odprta samo vsako nedeljo ob 9. do 10. ure, na kar cenjene čitatelje opozarjamo!
Nova grobova. Bela žena je v neposredni škofjeloški okolici utrgala pred kratkim nit življenja dvema uglednima rojakoma. V Stari Loki je preminul duhovni svetnik g. Valentin Jamnik, ki je tekom 25-letnega pasti rovanja v Sorici storil mnogo za napredek vasice; v Bodov-ljah pa je preminul v visoki starosti 82 let dolgoletni cerkovnik in posestnik g. Blaž Ziherl. Pokojnika ohranimo v častnem spominu, prizadetim naše sožalje.
Cuida :
Favnmov
Homan	48
In vendar je bila zdaj resnica razkrita. V klubih in salonih, v kavarnah in na šetališčih so govorili zdaj samo o tem. Vsa Evropa je prisostvovala njeni sramoti, »akor je prej prisostvovala njenim zmagoslavnim pohodom In vsi so ,,o zdaj zasmehovali in preklinjali.
beveda so jo zaradi njene lepote mnogi vabili in ji ponujali zatočišče pod pogoji, ki bi bili zanjo žaljivi, če bi slala še na prejšnji družabni lestvici. Tako pa se seveda ni mogla in ni smela užaliti. Odločila se je za ponudbo princa d’ Etoilesa. Vsekakor pa je bilo bridko zanjo stopiti v vrsto navadnih priležnic, ko je do sedaj občevala v najvišji družbi.
To naglo, hudo izpremenibo je silno občutila. Ponikanje, s katero jo je Farnmor kaznoval, je bila za ponosno, oboževano žensko zares najhujša kazen. Ona je vedela, da je Farnmor povzročitelj vsega, dasi ni svet tega zvedel.
S prevejanostjo in žilavo vztrajnostjo, ki je svojstvena ciganski pasmi, je mlada ciganka iztaknila nekoč in nekje — to ni važno — neko markizino rojakinjo ter raz* krila tajnost. Toda revna ciganka ni mogla nastopiti |),'°ti svetski gospe, zato je poverila skrivnost onemu, o {aterem je vedeta, da jo bo brez usmiljenja izrabil.
Ko se je Farnmor podal na potovanje okoli sveta, je šel po dokaze o cigankinih trditvah. Z razumno vztrajnostjo in zlatom je na oddaljenem otoku Zapadne Indije dosegel, kar je hotel. Razvezal je jezike onim, ki so prisegli molčanje, in imel je v rokah maščevanje. DRUGI DEL.
1.
Večerne sence so legale na grob v parku sira Artu-ra v Antenilu. Ptički so že odpeli svoje uspavanke ter se podali k počitku med veje, ki so se ločile nad preprostim križem. V mraku si nerazločno razbral napis: »Bertie Erroll v 33. letu starosti.
Ustrelil ga je njegov prijatelj.?
Pred tem križem je stal v rosni travi s sklonjeno glavo prijatelj, morilec in maščevalec moža, spečega večno spanje v samotnem parku.
V	misli zatopljeni človek je dvignil oči in pogled mu je šinil preko griča, ki je obrasel z bršljanom. Po izpolnjenem maščevanju je imel občutek, kakor da se je njegov greh zmanjšal. Iz teh deloma otožnih, deloma veselih misli ga je nenadoma vzdramila dobro mu znana pojoča, tujerodna govorica,
»Ali sem vam dala maščevanja, angleški gospod? Ali ste zadovoljni z Redeiupto? Ah, hvala vam, gospod!« je vzkliknila ciganka, ki je stala pred njim bleščečih oči, ko se je ozrl. »Hvala vam, da ste mi pomagali učakali to uro. Zdaj sem izpolnila svojo zaobljubo in zdaj končno morem — .<
Vlažna megla ji je pokrila otožne, sanjave oči in umolknila je. Njene misli so se ukvarjale z umrlim, ki ga je še vedno ljubila z vsem srcem, in z bolestno zavestjo je ugotovila ničevost maščevanja, ki ji ni moglo vrniti, kar je izgubila. Njeno srce ni občutilo zmagoslavne, krute radosti moža zaradi posrečenega maščevanja. Njuni občutki so bili pač različni. Porodili so se iz ljubezni, ki je bila še živa in brezmejna, njegova ljubezen pa se je izpremenila v sovraštvo, v katerem so zamrla vsa druga čuvstva.
Farnmor je opazoval temnopolto deklico. Temu dekletu je bil dolžan hvaležnost. Iztegnil je roko in ji prožil zavoj cekinov.
»To boste rabili, Radempta; vzemite najprej to,« je rekel. »Za vašo bodočnost bom že poskrbel.«
Redempta je zavrnila dar s ponosno kretnjo in z napol otožnim, napol zaničljivim nasmehom. »Saj sem vam že tedaj povedala, gospod, da ne maram nikakega plačila za ono, kar sem vam razkrila. Odkar je njegova roka počivala v moji, je ni oskrunilo več zlalo nobenega moškega, bodočnost pa me itak več ne zanima. Moje delo je dovršeno. Bodočnost je za vas, pred vami leži. Pojdite tja, kamor vas vabi.«
Ko so njene enakomerne, pojoče češke besede od-mele, sta se oba spomnila tiste poletne noči v oddaljenem Češkem lesu, ko mu je z roke prerokovala usodno bodočnost. Tudi zdaj je deklica krepko prijela njegovo roko ter ga gledala v oči z globokim, strmečim pogledom kakor tedaj.
Blagoslovitev temelpega kamna
■m novo visoko palačo Pokojninskega zavoda v Ljubljani
Ljubljana, 15. aprila.
Kakor smo že poročali, bodo v soboto opoldne slovesno blagoslovili temeljni kamen /.a novo visoko zgradbo Pokojninskega zavoda v Gajevi ulici. Blagoslovitev bo opravil g. knezouadškof dr. Anton Bonaventura -J e g 1 i P. Ob tej priliki bodo vzidali v zgradbo originalno listino s to-le vsebino:
Da naše zrno bo imelo lelio in nam bo letina pod varno streho,
je začel graditi to palačo Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani v letu gospodovem 3IK;MXXX v XII. letu kraljevine Jugoslavije za časa vladanja drugega kralja iz rodu Karadjordjevičev Njegovega Veličanstva Aleksandra L, ko je bil minister za socialno politiko in narodno zdravje dr. Nikola Preka, predsednik Pokojninskega zavoda za nameščence v Ljubljani Vekoslav Vrtovec, podpredsednik dr. Mirko Božič in Evgen Lošin, direktor zavoda dr. Anton Sagadin, po načrtih zavodovega arhitekta ing. Vladimirja Šubica kot viden izraz naložbe iinoviuc zavarovancev za njihova stara leta.
Predsednik:	Direktor:
Vek. Vrtovec.	dr.	Sagadin.
(Pečat.)
Zidarska in železobetonska dela je izvršila Ljubljanska gradbena družba.
*
Listina je umotvor v izdelavi in začetni stih je napisal nalašč za to priliko Oton Župančič. Besedilo pod stihom sklepa povezano klasje.
PijteBIO mleko
Naročila za dostavo na dom za 1. maj sprejemajo
OSREDNJE MLEKARNE
Maistrova 10, tel. 24-46, Ljubljana
Celje
* Ljudsko vseučilišče. V.-pondeljek 20. t. m. 1)0 na meščanski šoli izredno zanimivo predavanje. G. prof. dr. Ljudevit Pivko iz Maribora bo govoril o temi, ki doslej pri nas še ni bila obravnavana, ki pa zasluži vso pozornost. Tema se glasi »Mesijanizem med Slovank. Obisk predavanja zelo priporočamo.
* Koncert ge. Pavle Lovšetove, ki je še v dobrem spominu po njenem nedavnem nastopu v »Vnebovzetju«, bo v soboto 18. 1. m. zvečer v Ljudskem domu. Na koncertu nastopijo tudi gdč. Majda Lovšetova, g. ravnatelj Sancin tor kon-servatorist g. Lipovšek.
Dnevi našega življenja ali Mladolctje je naslov drame ruskega pisatelja Andrejeva, ki jo bodo člani ljubljanske drame igrali v torek 21. t. m. ob ‘20. uri v Mestnem gledališču.
* Smrtna kosa. V javni bolnici je 15. t. ni. umrl g. Veršuak Franc, uradnik steklarne v Hrastniku, star 31 let. Prepeljali so ga v Hrastnik, kjer ga bodo danes pokopali. Žalujoči rodbini naše sožalje!
* SK Celje. Prva seja novoizvoljenega odbora bo nocoj ob 20.30 v kolodvorski restavraciji. Vsi odborniki naj pridejo točno in sigurno.
* Ulične table v okoliški občini so začeli včeraj nameščati. Table so zelo lične. Orijentacija po obširni okoliški občini bo odslej zelo olajšana.
Pevski, večer Pavle LOVŠETOVE 18. aprila t. L v Ljudskem domu.
* Otvoritveno streljanje v Štorah. Novoustanovljena strelska družina v Štorah bo imela v nedeljo 19. aprila ob 14. uri v gostilni Francelj otvoritveno streljanje. Po streljanju zabava, zvečer ilumacija.
* itazpis kleparskih del pri pravoslavni cerkvi. Pravoslavna občina razpisuje kleparska dela pri novi cerkvi. Ponudbe naj se pošljejo do ;r>. aprila. Natančnejše je razvidno na uradni leski sreskega načelstva.
* Sejni prašičev. Včeraj je bilo pripeljanih na na sejem 138 svinj, cene so bile zelo nizke od 100 Din do največ 500 Din.
* Na cesti Celje Teharje bodo znižali klanec pred gostilno Pjšek v Čretu za približno 70 cm. Vozniki se opozarjajo, da naj vozijo previdno jio tem delu ceste.
* Nezgode. Na žagi Libiji pri Mozirju se je 20-letni delavec Kokol j Ivan slučajno dotaknil električnega voda ter pri tem dobil hude opekline. — 32-letna Kovač Marija od Sv. Krištofa nad Laškim *i ji? na poti v Laško pri padcu '.lomila levo nogo. — 21-letni Topole Anton, nesarski pomočnik se je pri razsekava n ju prašiča s kostjo pičil v desno roko. — 12-letni Bla-gotinšek Josip, sin nočnega čuvaja v Laškem, je pri igranju /. žogo padel in si zlomil levo i'oko. Vsi ponesrečenci se nahajajo v celjski bolnici.
* Požar v Blagovni. V torek popoldan ob 13. te v Blagovni pri Olju izbruhnil požar, ki ;■> /pepeli! dve hiši in eno gospodarsko poslopje, ifasilci iz Gaberja so bili kmalu na kraju po-Sara in so obvarovali druge ljišc. .Škoda je pre •ejšnja.
Jz Dravske banovine
d Zakon o uradnikih izide danes v posebni knjižici kol VIL snopič zbirke »zakonov in uredb«, ki jih izdaja liskama »Merkur«. Zakon, ki so ga državni nameščenci že težko pričakovali, je ponatis »Službenega lista kraljevske banske uprave« in je opremljen z vsebinskim kazalom in z abecednim stvarnim kazalom, ki omogoča vsakomur, da brez težkoč najde v zakonu vsako določbo, ki bi ga zanimala. Cena mehko vezani knjižici je 18 Din, s pošlo za vsak izvod po 1 Din več. Naroča se v tiskarni »Merkur«, Gregorčičeva ulica 23, ali v upravi »Službenega lista«, Gradišče 4, odnosno v knjigarnah. Pri naročilih je poslali denar naprej.
d V Staremlrgu pri Rakeku je v najlepši dobi življenja preminula učiteljica Miiarka Železnik. Pogreb pokojnice bo danes 16. t. in. ob 5. url popoldne qa tamosnje farno pokopališče.
d Gospa Gusti Trebše, Šmarje pni Jelšah, je darovala za ubogo vdovo s kopico otrok za . vel. pirhe Din' 30-—. Iskrena hvala. Denar .-liram uprava. ,
d Rudarske pristojbine. Finančni zakon za 1. 1931/1932 poblašča ministra za šume in rud* mike pod točko 9 § 38, da more eksekulivno po davčnih oblaslvih -iaterjavatii: a j vse dolgove na državnih rudarskih pristojbinah.; b) izvršr Ijive kazni; izrečene na osnovi rudarskega zakona im e) vse dolgove rudarskih, toipiluiških -in plavžarskih podjetij bratovskim blagajnam v kraljevimi za zavarovanje rudarskih delavcev inosobja pri podjetjih, kii spadajo'-'pod rudarske zakone. Dokler ne poravna Vseh navedenih dolgov, 'ne smejo rudarska oblastva nobenemu posestniku rudoslednih pravic in rudnikov: a) podaljševali žc izdanih rudarskih prav in izdavati novih; b) odobravati njih prenosov in vpisavaili zabeležk im bremen na njih im c) izdaivaitl kakršnihkoli potrdil. Vse prošnje, koje bod-o rudosledci in posestniki rudnikov v pre-d-ines-tlh v navedenih točkah a), b) im c) vložili, se bodo zavrnile. O tein obvešča Rudarsko glavarstvo vse rudoeledce in posestnike rudnikov, da se vedo ravnati pri svojih prošnjah. Da se rešitev prošenj ne zavleče, naj vsak prosilec — lastnik prostosledo-v ali rudnikov — priloži svoji prošnji potrdilo računovodstva direkcije šumi v Ljubljani, oz. pristojne bratovske skladnice, da nima označenih dolgov.
Obleke in klobuke kemično čisti, barva, plisira in lika tovarna Jos. Reich.	398—3
d Vremensko poročilo. Barometer je kazal včeraj v Ljubljani 763-7, termometer 0-8, relativna vlaga 30%, tiho, oblačnost 10, v Mariboru je kazal barometer 760, termometer 4, relativna vlaga 92%,- smer vetra N\V, oblačnost 3. Deževalo je v Beogradu (1*2 mm), v Sarajevu (2-7 mm), v Skopi ju (10-1 mm), v Kuinboru (9'7 nun), na Rabu (2-8), na Visu (6'2). Opazovanja
o-b 7. uri. Najvišja temperatura je bila v Ljubljani 13-8, v Mariboru 9., najmižja v Ljubljani
— 0-6, v Mariboru 1*4, v Mostaru 10, v Zagrebu 3-6, v Beogradu 3’2, v Sarajevu 0'8, v Skoplju 3-6, v Kuinboru 8-8, v Splitu 8'9, na Rabu 6, na Visu 8'2. Najviišja temperatura je bila na Rabu (17-9).
Hiztfoljoina
Četrtek, 1,6. aprila 1931, Turibi-j. Pravoslavni:
3.	aprila, Nikita.
Nočno službo imajo lekarne Bahovec na Kongresnem trgu, U s t a -r na Sv. Petra cesti in Hočevar v šiški.
»V
■ Novi zakon o davku na poslovni promet in njega izvajanje je predmet javnega predavanja, ki ga priredi Trgovsko društvo »Merkur« v Ljubljani pojutrišnjem v soboto 18. aprila t. 1. ob pol 21. uri zvečer v mali kazinski dvorani. O tem važnem davčnem problemu izpregovori g. Franc žagar, konzulent Zbornice za TOl v Ljubljani, ki vsestransko pozna to važno in pereče davčno vprašanje. Vstop je brezplačen. — Gostje so dobrodošli.
■ Mario Šimenc, naš odlični pevec, nastopi danes 16. t. in. kot Radiu m-s v operi »Aida«, Naslovno partijo poje ga. Juranie, Anmeris — ga. Thierry, Ramfis — g. Rumpel, Amonasro
— g. Primožič itd. Dirigent g. Neffat. Predstava je izven abonniana.
■ Prvo angleško dramsko gostovanje v Ljubljani bo v ponedeljek 20. t. m. Gostujejo člani angleškega teati^i, ki prirejajo stalna gostovanja po celi Evropi in so v minuli sezoni gostovali tudi v naši kraljevini. V Ljubljani gostujejo s Shakespearejevim »Hamletom«, člani družbe so prvovrstni angleški umetniki, umetniški uspeh igre je absolutno zagotovljen. Ker je Hamlet naši gledališki publiki znan do vseh detajlov, bo prav lahko slediti angleškim igralcem. Opozarjamo na- to gostovanje. Vstopnice so že v predprodaji v operi.
■ Sočanom in prijateljem naznanjamo, da v soboto 18. t. m. predava v salonu pri Levu ob pol 9. uri zvečer g. profesor dr. Vinko Šarabon'o tenu: Sprehod po svetu. Opisal nam bo dogodke zadnjega časa na , podlagi zemljevida. Predavanje se bo vršilo po mogočnosti s ski-optičnimi slikami. Vstop vsem prost. Vabljeni vsi.
■ Mestna elektrarna ljubljanska javlja vsem odjemalcem električnega toka, da se bodo mesečni računi za porabo toka dostavljali po in-kasantih na dom kot doslej, dovoljuje pa si odjemalce opozoriti, da so ti računi plačljivi takoj. Ker bodo inkasantje v bodoče obiskovali stranke vsak mesec približno ob istem dnevu, naproša elektrarna odjemalce, naj v lastnem in-
teresu omogočijo takojšnji inkaso v gotovini. Strankam, ki bi računa v 8 dneh po dostavi ne poravnale, se bo tok predhodnega opomina odvzel, kar elektrarna zaradi preurejenega knjigovodstva na denar več čakati ne more. V ostalem odjemalce vljudno opozarjamo na izvleček iz določil, ki je tiskan na vsakem računu s pripombo, da so ta določila za vsakega konzumen-, ta brezpogojno obvezna.
■ Oficirji ljubljanske garnizije bodo priredili v soboto 18. t. ni. prijateljski večer v prostorih restavracije v Zvezdi. Gospoda, ki ima stalne vstopnice vabljena. Začetek ob 21. uri.
■ Zbirka »dan bonbončkov«, ki jo je priredila mestna ženska Ciril Metodova podružnica v Ljubljani 11. in 12. aprila t. 1., je CM družbi prinesla Din 7.15P75 čistega dobička. — Vsem gospem in gospodičnam uabiralkani in darovalcem iskrena hvala!
■ Glavni odvodnik Coruovce se ho pričel trebiti najkasneje 20. aprila 1931. Posestniki-mejaši se opozarjajo na razglas Glavnega odbora za obdelovanje ljubljanskega barja z dne
16.	julija 1930. št. 170-30, da pravočasno odstranijo drevje.
■ Opozarjamo na današnji oglas tvrdke Derenda.	I047a
li	Razširjenje splošne bolnice. Kmetijska družba je prodala banovini svoje zemljišče nasproti vojašnice Kralja Petra ob Poljanski cesti za 4,484.300 Din. Banska uprava namerava to zemljišče porabiti za razširjenje javne bolnice.
■ živilski trg je bil včeraj zelo dobro založen. Sv. Petra nasip -od kavarne Prešeren do Zmajskega mostu je bil natrpano poln vozov s krompirjem. Prodajali so krompir kg po 1 Dim.
■ Sigmund Zalevvski, znani baritonist svetovnega slovesa, gostuje v naši operi v soboto 18. t. m. kot »Boris Godunov«. Odlični pevec ni znan samo po svojem lepem glasu, temveč tudi kot prvovrsten igralec-umetnik. Opozarjamo na ta večer, ki bo dogodek v ljubljanski operi, vse obiskovalce gledališča. Ostalo zasedbo javimo prihodnjič. Dirigira ravnatelj Polič. Jzven abonmana.
■ Pevski zbor Glasbene Matice ima drevi ob
20.	uri važno pevsko vajo vsega mešanega zbora. Nujno zadržani naj to sporoče.
■ Odprta noč in dan so groba vrata. Umrli sta Ljudmila Uršič, rojena Zadravec, 70 let stara, Vidovdanska cesta, in Elizabeta Leskovic, rojena Warl, stara 54 let, Mariborska cesta. — Blag jima spomin, žalujočimi naše sožalje!
■ Delavski prosvetni večer v dvorani Delavske zbornico priredita v petek 17. t. m. ob pol
20.	uri zvečer delavsko glasbeno društvo »Zarja« in delavska kulturna zveza »Svoboda«. Na sporedu je predavanje s skioptičnimi slikami o znamenitostih Dunaja in o delavski Olimpijadi, ki bo letos na Dunaju. Sledi koncert godbe »Zarja«, solospevi sopranistke ge. Štefanije Vukove in tenorista ljubljanske opere g. Gostiča. G. Brdnik, kovinar v Strojnih tovarnah in livarnah in konservalorist igra solo na gozdni rog, kapelnik Sonnyboy-Jazza in konservatorist g. Dražil pa solo na saksofon. Pri klavirju konservalorist g. Žebre. Spored obeta biti zelo bogat in zanimiv. Vstop prost.
■ Na občnem zboru zadruge brivcev, frizerjev in lasničarjev je bil izvoljen z-a načelnika g. Šinkovec, za podmačelmika g. Jurman, za odbornike pa: Erna Fettichova, Ivan Mrak, Fran Podržaj, Hinko Dolenc, Jernej Hribar in Ven-delin Seba-1; namestniki Fr. Novak, Iv. Kosec sl. in Hi ja Petkovič; za računske preglednike gg. Grjud in Pliverič. Za zaupnike so bili izvoljeni: za Jesenice Borštnar, za Bled Mekine in T-rJbovlje Butar. Občni zbor je določil za tekoče leto zadružne doklade, im sicer za mojstre -brez pomočnikov 30 Din letno, za mojstre, ki imajo ipo 3 pomočnike, 40 Din, za one z več kot tremi pomočniki pa 90 Din. Vajeniška doba bo znašala odslej 4 leta. Zadruga šteje sedaj 183 članov.
■ Kmalu se bomo. vozili z novim tramvajem.
Na Viču ii.il na Tržaški cesti bodo v kratkem gotovi s tramvajskimi deli. Na Tržaški cesti -so položene tračnice do lobačne tovarne. Šelenbu-r-govo ulici priono razkopavati začetkom prihodnjega tedna.. Skozi Še-lenburgovo ulico bo vodila dvojna tramvajska proga. Podštaoija v Tivoliju je že skoro gotova in začno drugi teden polagati kable -proti Koliizeju, ipo Gajevi ulici na Dunajsko cesto in proti pošti.
■ Dobava bakrenih koUičcv. Mestno načelstvo v Ljubljani razpisuje dobavo 24 bakrenih kotličev za štedilnike v I. in II. mestni hiši za Bežigrad oni. Ponudbe z vzorci bakrene pločevine je predložiti do 25. aprila t. 1. pri Mestnem ekonoma tu, kjer se tudi dobijo dobavni pogoji.
■ Oj, ta prešinentana ljubezen!« jo naslov najnovejši opereti znanih domačih avtorjev Simončiča in Šivica. Skušnje, ki so v polnem teku, vodila dirigent tir. Švara in režiser Povhe.
■ Svojega prijatelja okradel. Iz spalne sobe Jožefa Kastelic na Poljanski cesti 97 so bi l i ukradeni nvoška obleka temnomodre barve, vredna 2400, in 4 bankovci po 100 Din. Tatvino je izvršil 18-letmi delavec Anion Bolha, doma iz Iške vasi, brez stalnega bivališča, ki je cškcdiovanca večkrat obiskal.
■ še dve tatvini. Na škodo železniške uprave so bile ob kamnlSki progi ukradene tri plošče
i-z litega železa, vredne okoli 1500 Diin. — iz gostiln iške veže v Zg. Ši»ki 57 je bilo ukradeno Antoniji Grošelj, gostilničarki i-stotam, kolo, vredno 50 Dim.
■ Napadi in nesreče. V bolnico se jo prišlo zdravit več napadencev- in ponesrečencev, med njimi 27-Jelni delavec Anton Marincelj, stanujoč v Florjanski ulici 13, ki ga je v bližini šent-
jakobske cerkve oklal neznan napadalec z nožem po desni roki, 25-letni dninar Franc Rogelj iz Pšate, občina Cerklje, ki ga je nekdo zabodel z nožem v levo nogo, 40-Ietni posestnik Jože Kolar iz Zbiilj pri Medvodah, -ki mu je šeil voz čez levo roko in nogo, in 14-letni ključavničarski vajenec pri Gajerju v Vošnjakovi ulici Jože, Plešec, ki se je s karbidom opekel po okrazu.
fMaribor
m Otvoritev Trstenjakove razstave. Akademski slikar Ante Terstenjak je edini umetnik, ki nam ga je v novejši dobi dala Prlekija, je pa tudi edini slovenski umetnik, ki je vzljubil najmanjši slovanski narod, Lužiške Srbe, preživel med njimi več mesecev in izgotovil vele-interesantno serijo slik njihovih narodnih noš, običajev in pokrajin. Te svoje slike je z velikim uspehom razstavili v Budišinu v Nemčiji, v Pragi in drugod, v nedeljo 19. t. m. ob U. uri dopoldne pa bo otvoril svojo mariborsko razstavo v veliki kazinski dvorani. Protektorat je prevzel mestni župan g. dr. Alojzij Juvan. Prepričani smo, da ni v Mariboru zavednega Slovenca in sploh Slovana, ki ne bo posetil te razstave in tako izkoristil prilike, da spozna lužiškosrbske brate in Terstenjakovo umetnost. Razstava bo odprta do 1. maja, na kar se prenese v Zagreb in na to v Ljubljano.
m Finžgarjcva šestdesetletnica v Studencih, Dramski odsek Sokola v Studencih bo proslavil v soiboto 28. t, m. Finžgarjevo pisateljsko šestdesetletnico z vprizoritvijo »Divjega lovca«. Pred predstavo bo predavanje o Fr. S. Finžgarju.
m Napredovanje. Rezervna zrakoplovca, Mariborčana g. Milan Zemljič in g. Ivo Kos sta postala rezervn apodporočnika. Čestitamo!
m Sprejem gojencev v brodarsko šolo. Poveljstvo brodarske podčastniške šole vojne mornarice bo sprejelo letos 170 mladeničev v sta-rosli od 17 do 21 let v brodarsko podčastniško šolo. Rok za vlaganje prošenj bo potekel dne 1. septembra t. 1. Sprejemni pogoji so na razpolago med uradnimi urami v mestnem vojaškem uradu v Mariboru, Slomškov trg 11.
m Cestni predpisi. V zadnjem času se zopet silno množijo prijave radi kršenja policijskih cestnih predpisov. Obsojeni so že bili razni avtomobilisti, motociklisti in kolesarji.
m Ljudska univerza v Mariboru. Izreden dogodek bo prihod svetovnoznanega umetnostnega zgodovinarja, univerzitetnega profesorja dr. Strzugowskega z Dunaja v Maribor. Dr. Strzy-govvski je sedaj tudi član umetnostnega odseka Društva narodov. Predaval bo v petek 17. t. m.
o	čestitvi Jezusa Kristusa, v ponedeljek 20. t. m. pa o čestitvi Marije v krščanski umetnosti. Vstopnice za obe predavanji se prodajajo pri ge. Brišuikovi in pri g. Hoferju.
m Akademija mladine N. O. Mladinska organizacija Narodne obrane, ki je bila šele nedavno ustanovljena, bo priredila v soboto 18. t. m. zvečer v Narodnem domu akademijo z obsežnim in pestrim sporedom, čisti dobiček se ho podaril Jugoslovanski Matici.
m l’rva cesta na Kozjak. Banska uprava je odobrila pogodbo, ki jo je leta 1930 sklenil mariborski cestni odbor sporazumno z maren-berškim s podjetnikom g. Jelovico, glede gradnje nove ceste od Sv. Ožbalta ob Dravi po Čermeniškem jarku proti Kapli in Sv. Duhu na Ostreni vrhu. To bo prva vozna cesta na Kozjak, ki bo odprla svetu bogate gozdove in zvezala z zaledjem obmejne postojanke.
m Graditev pohorske ceste. Stavbna tvrdka »Probuda« iz Ljubljane je oddala delo na veliki cesti iz Hoč na vrli Pohorja posameznim akordantom v akord. Dela se na raznih mestih. Našli so na ugodni višini tudi dobro kamenje, tako da bodo stroški mnogo cenejši. V letošnjem letu bo dograjenih približno 5 km nove ceste, lako da bo skoraj že dosežena Mariborska koča.
ni Kaj pa slovenski župani? Nemška večina na magistratu je pred osvobojenjein ovekovečila svoje župane na platnu. Bilo bi tedaj umestno, da bi se naročili tudi portreti prvih slovenskih mariborskih županov za sejno dvorano. S tem bi ovekovečili zgodovinsko dobo, ko je Maribor zopet postal slovenski.
m Koncert tria ge. Brandlove. V soboto 18. t, m; bo v Narodnem gledališču koncert danes že slovitega tria ge. Brandlove. Spored bo nov in bo obsegal skladbe Beethovna, Schuberta, Čajkovskega in Koleritscha (soli ge. Fani Brandlove), Cene bodo dramske.
Radi kvalitete in cene — samo »Karo čevlje!«	985
m Sprememba repertoarja. Ker je danes v četrtek godba odsotna, ne bo ponovitve operete »Cirkuška pricesa , ampak se bo vprizorila duhovita francoska družinska komedija »Leseni konji« za abonente reda A in kupone. Pridno se pripravlja otroška igra »Začarana žaba« v režiji g. Hinka Tomašiča.
m Ustanovni občni zbor. starešinske organizacije »Napredka« je bil v torek 7. t. in. v Narodnem domu. V upravo so bili izvoljeni: Hrovatin Viktor, podpredsednik, Strniša, Gvardjančič, Korsičeva, Pivka, Skok, Lah, Sosič. Zatret in Guštin kot odborniki, dr. Kovačič, dr. Kosti in Dolar kot revizorji.
m Predavanje. Jutri ob 20. uri bo v dvorani Zadružne gospodarske banke predaval dr. Oblak iz Ljubljane o svojem potovanju od Labe do Sprcve. Predavanje organizira zimskošportna sekcija SPD.
m Nova stražnica. V nekdanji točilnici gostilne Vetrinjski dvor v Vetrinjski ulici bo v kratkem nameščena nova policijska stražnica.
m Spet opeka. Pri gradnji neke hiše na Radvanjski cesti je v torek padel kos opeke na glavo 29-letneinu zidarju Konradu Kranjčiču in ga tako^ poškodoval, da je moral v bolnico.
m Občni zbor smučarjev. Mariborski smučarski klub bo iinel letošnji občni zbor dne 30. t. m, ob 20. uri v hotelu »Zamorec -.
m Dobava mesa za mariborsko bolnišnico. — Banska uprava je podelila dobavo mesa za mariborsko občo bolnišnico mesarskima mojstroma Francu llohnjecu in .Josipu Kirbišu.
m Druga t omtiola. Podmladek Rdečega križa v Mariboru bo priredil v nedeljo 26. t. m. ob 14. uri na Trgu svobode veliko javno dobro delno tombolo.
m Vclezaiiimiva odkritja znanstvene ekspedicije v centralno Afriko nam prikazuje govoreči in zvočni velefilm: /Afrika govori , iti ga predvaja Prosvetna zveza v Mariboru v Grajskem kinu od srede 15. do vključno ponedeljka ‘20. aprila t. I.
m Dva nova cenzorja pri Narodni banki. — Glavni upravni odbor Narodne banke je izvoli) za poslovno dobo 1031-32 za nova člana es-komptnega odbora pri podružnici v Mariboru gg. veletrgovca Miloša Oseta in lesnega trgovca Matijo Obrana, oba iz Maribora. Nova cenzorja sta odlična in spoštovana slovenska trgovca. Čestitamo!
m Trg v sredo. Včeraj je bilo na trgu 5 voz krompirja in zelenjave, 1 voz jabolk, 2 lesnine in lončevine, 17 voz sena, 1 voz detelje in 5 voz slame. Cene so v splošnem padle. Perutnine je bilo malo in se je prodajala: piščanci od 35 do 50 Din par. kokoši 45 do 55. race, gosi in purani po 60 do 125,'kunci 10 do 40, kozlički 75 do 150 in naposled kanarčki po 50 do 100 Din. Krompir je stal 6 do 7 Din merica, glavnata solata 1 do 4 Din ena, ohrovt 3 do 4 Din, cvetoča 5 do Din, mleko 2'50 do 3 Din liter, smetana 11 do 12 Din. Veliko je bilo mladi h trt, ki so se prodajale od 1/75. dalje, sadnih drevesc itd. Seno je stalo 110 do 170 Din, detelja 150 Dih, slama pa 60 do 65 Din kvintal.
ni Krvav pretek v Dupleku. V Gornjem Dupleku sta se v ponedeljek zvečer sprla posestniška sinova, 23-letui Avgust Ferlič in 24-letni Janez Poštrak. Spor je bil sprva nedolžen, razvil pa se je v krvav pretep, ki je oba spravil v mariborsko bolnico. Ferlič je sunil z žepnim nožem Poštraka v prsa in mu jih prebodel do pljuč, Poštrak pa je udaril Ferliča s krampom v desni bok in ga tudj nevarno ranil. Kdaj bo pri nas konec teli neprestanih pobojev?
m Nesreča s pištolo. V Senarski pri Sv. Trojici v Slovenskih Goricah, si je pri ogledovanju neke stare pištole 20-letni posestniški sin Ivan Minih prestrelil levo roko. Zdravi se v tukajšnji bolnici.
m Aretacije. V torek sta bila v Mariboru aretirana: Ivan Š. radi suma goljufije in Valentin S. radi nedovoljenega krošnjarjenja.
m Nesreča zidarja. Včeraj okrog 15. ure je padel v Wildenreinerjevi ulici 9 z odra 6 m globoko 29-letiii zidar Bogomir Nerat in se nevarno poškodoval na glavi in na levi nogi. —
ozvali so rešilni avlo, ki ga je odpeljal v bolnico.
Pril	PtUi
v l>!!, i,'" v.'Je gostova nje mariborskega gledališča
1	-	bo jutri v petek 17. t. m. Vprizorila se
ski ‘
bin T ^
—	- le zelo duhovita in zanimiva ter je pri
bo druži l'"" v	'• *"■ * 1'ni.uuia se
Antoi..„ -ns a komedija francoskih pisateljev bina ie Mei'>’ia »Leseni konji :, katere vse-svoji mar h <*u*lov^a ‘n zanimiva ter je pri uspeh p' TTki l)1'en,ijeri dosegla popolen čimprej pornv"“P^amo, da blagovolijo avniit, aprilski obrok.
Slovenske Konjice
$ča"v	Narodnega gledali-
lliarihm-cir	rvic bo oficijelno gostovala
ni T„ w trTa v Konjicah v soboto 18. t. -1 . oouo vprizorili mariborski igralci lezanunivo m pretresljivo vojno dramo L.' ■anka Kari in A nas, ki je imela letos v mariborskem gledališču zelo lep uspeh in dosegla lePo število vprizoritev. Dejanje se dogaja deloma v ruskem vojnem ujetništvu, deloma na do-J'11' Ane, kamor se po vojni vrnejo ujetniki. — •/t ?• f,isano zel° dramatično, napeto, ter je znrS ,Zanilnivo. z® dož,'l°. kjer so se slični pri-~‘b- °Pis.l|ie drama, dogodili v marsika-f družim. Priporočamo Konjičanom in okoli-j*n°m da se v polnem številu udeleže te pred-- ‘«ve, ki bo nudila izreden umetniški užitek.
Hrastnik
t, Ji	umrli g. Loj,.e Čander je bil
tudi v Hrastniku dobro poznan in jako spoštovan, zlasti ker je bil brat našega dragega Davorina, ki službuje pri nas. Umrli je prihajal med nas zlasti v prvih povojnih letih, ko se je pričelo v dolini intenzivnejše razvijati glasbeno delovanje, in ni bilo najti v vsem kraju dobrega igralca na klavir. Takrat je bil gosp. Lojze izvrstna pomoč v našem orkestru, ki bi bU brez njega težko obstojala. Hrastničanje ohranimo ranjkega v najlepšem spominu, njegovemu bratu g. Davorinu pa izrekamo svoje res odkrito sožalje!
^ol©v«nyc po
večernici
P
•	•	48*
tak0 držal Dušana za naramnice, ste Tot,so ,IT1U bile 1-oke in noge pro-kres^o bi bil torej pograbil samote	^	ZVF v	kliun-	a predobro
del ht	•’ da	bl	130tem	bil° P°	njem Pa-
tl'da	neizmerne	zračne	višave na
ubil v^+ata pobočja strme gore in se 'i-sodn • 0 ,se -ie raiSi vdal v svojo strašno m čakal ugodnejšega trenutka.
Lepa šolska svečanost v Poljanski dolini
'Gabrk nad Škofjo Loko, 12. aprila.
Ko so se 9. aprila 1929 prvič odprle duri moderne, popolnoma nove, enonadstropne šolske stavbe v prijazni vasici Gabrku, — dobro uro hoda iz Škofje Loke — pač ni nihče pričakoval, da se bo prizadevanje šolskega upravitelja g. Gruma po prosvetnem napredku malega naselja tako lepo uresničilo. Pretekla nedelja ostane pač kot trajen, lep spomin dela za blaginjo našega naroda.
Gabrška šola je v nedeljo zaključila gospodinjsko nadaljevalno šolo in prvi del kmetskega nadaljevalnega tečaja. Dekleta so se od 12. novembra dalje dvakrat tedensko učile vseli spretnosti dobre kuhinje in niso pri tem zanemarjale brige, da pridobe tudi iz šivanja, vezenja, pletenja in nauka o serviranju. Uspeh ni izostal. Gojenke so priredile za zaključek šolsko razstavo S tako posrečenimi in uspelimi izdelki, da zasluži voditeljica ga. Andreja Grumova vso polivalo, priznanje in tudi čestitke. Z enako vnetno je posečalo okoli 20 fantov kmetijsko šolo j od novega leta dalje. Z razstavo je bila združena gledališka igra Finžgarjeve -»Verige« ob }5. uri popoldne na šolskeni odru. Uvodoma je z odra pozdravil goste in domačine nadvse; delavni upravitelj g. Janez Grum, potem pa so otroci zapeli celo vrsto ljubkih domačih pesipic. Po nagovoru zastopnika banske uprave g. jiibica je potekla igra v skrbni pripravljenosti vseh nastopajočih. Z največjim zadovoljstvo!^ se. je zbrala pozneje pisana družba šolskih [j prijateljev z dekleti iu fanti k zakuski, kjer so izpregovorili sreski prosvetni referent g. Vinko Zahrastnik, za poverjeništvo UJU .losip Ribičič, imenom gojencev in gojenk sole Bogataj .Tanez in nazadnje vodja slovenskega učiteljstva Andrej Škulj, pozdravljajoč posebno župana zminške občina g. Ivana Bernika, člane krajevnega šolskega sveta in vse, ki se trudijo na procvitu in napredku gabrskega prosvetnega lirama. Slovo v zaključku je bilo prisrčno prijateljsko. Gabrčanom in agilni šolski dvojici vse priznanje!
Gozdni požar
Hrastnik 17. aprila.
V	ponedeljek popoldne je nastal ogenj v steklamiškem gozdu v Kovku. Vsled močnega vetra je bila nevarnost znatna ter sta bili klicani obedve gasilni društvi na pomoč. Ker je sprva prevladalo mnenje, da je ogenj zanetil vlak rudniške železnice, je poslal rudnik k ognju tudi večje število svojih delavcev, ki so ogenj kmalu udušili.
Dognano je bilo, da so zakrivili požar delavci, ki so zasajali gozd s smrekami ter požigali trnje. Istočasno je gorelo tudi na nasprotnem bregu Save v gozdu g. Ferda Guerre.
Rimske toplice
Tiskarski škrat kot vseznalec si je v poročilu z dne 12. aprila v nedeljski številki .Jugoslovana« v notici pod: »Tri prste mu je odrezalo« dovolil na koncu korekturo notice, ko smo poročali, da je podjetje odredilo takojšen prevoz v Laško, kjer bi se mu naj nudila v to potrebna zdravniška pomoč. Tako bi se praviloma morala glasiti notica, iz katere je tiskarski škrat napravil kratkomalo: Moral je v laško bolnico, kar bodi na tem mestu popravljeno, ker zaenkrat, še mesto Laško ne razpolaga z bolnico. Toliko v vednost tiskarskemu škratu.
Železniški aspirant na tukajšnji postaji gosp. Martin Podgoršek je premeščen na Poljčane. Njegovo mesto aspiranta je bilo dodeljeno gosp. Bogomiru Rettingerju iz Zidanega mosta.
•Micina Sv. Krištof bo v doglednem času premestil^ živinsko sejmišče, katero se je dosedaj nahajalo na posestvu posestnika Franca Der-novska pod Lurškim hribom na posestvo gosp Ivana Pnvška v Šmarje!i. S tem bo tudi Živinsko sejmišče v središču šmarjete, kar bo ugodno za sejmarje.
Avtobusni promet mesta Celja bo vzpostavil zopetno zvezo z Rimskimi Toplicami s 1. nia-j?i? t- I. — Poletna sezona v tukajšnjem kopališču bo otvorjena s 1. majem t. I. Letos je pričakovati tudi otvoritve novega kopališča, ki je ze dogotovljeno.
Št. Jernej na Dolenjskem
Potres. V noči od nedelje na ponedeljek je bilo nekaj minut pred tretjo uro zjutraj čuti močan kratek potresni sunek.
Praznik naše mladine je bil na belo nedeljo. Drugod je običaj, da pristopa nežna mladina prvič k angelski mizi na dan sv,. Alojzija. V St. Jerneju pa je bila deležna tega slavlja mladina letos že teden dni po veliki noči na belo nedeljo. Praznične mladine in ljudstva se je nabralo, da že ni bilo prostora v obširni in okrašeni cerkvi, zvonovi so peli tako milo in lepo in kar naprej, kot je to mogoče le pri nas pod temnimi Gorjanci. Le na veliko soboto popoldne ob krasno uspeli procesiji ter na veliko nedeljo je bilo petje zvonov tudi tako ubrano.
Semenj se zadnji ponedeljek ni kdo ve kako obnesel. Je sicer že skoro običaj, da je ta pomladni semenj bolj slab, a tako revnega obiska in tako malo kupčij se pa v Št; Jerneju že dolgo ni sklenilo. Pač znamenje težkih dni.
Pomlad nikakor noče v deželo. Lani smo ob tem času imeli že vso dolino zeleno in še več; do sredine so se odeli v sveže zelenje tudi že bližnji Gorjanci; letos pa je povsod še vse pusto m prazno. Tu pa tam poskušata brsteti kak grmiček, črni trn s posameznimi cvetki le zvedavo pogleduje v svet, rdeči pa se resa, beli se črni teloh, modri zvonasti kosmatinec in drugo, ptički se prav živahno oglašajo, polja so že polna pridnih delavcev, zdaj je pričelo rahlo pršiti in ko bo za tem posijalo solnce, bomo v enem tednu imeli krog sebe popolnoma nov svet, ki ga oči in srce že tako željno pričakujejo.
Vprašanje nove šole že dolgo časa razburja naš sicer mirni kraj in vse napeto pričakuje, kako bo oblast razvezala ta tako silno zamotani vozel. Po končani rešitvi bomo poročali podrobno.
Smiina nesreča otroka
Ljutomer, 14. aprila.
Na Moti pri Ljutomeru kmetuje na posestvu bivšega in že pokojnega okrajnega načelnika Jožefa Rajha g. žitek Jožko, ki se je bil pred nekaj leti priženil. Temu je težka nezgoda pobrala štiriletnega sinčka Mirka.
V	ponedeljek dopoldne je fantič, ki je bil jako živahen, stikal po gospodarskem poslopju, v katerem je stal domači mlin ali žrmlje. — Stroj tehta kake tri stote in popolnoma nerazumljivo je, kako se je zgodilo, da so se žrmlje prevrgle in padle na malega Mirka. Njegova osemletna sestra, ki je bila v bližini, je slišala padec in krik ter poklicala domače. Trije možje so vzdignili stroj, pod katerim je ležal Milko z razbito glavo v zadnjih vzdihljajih. Vsa! i, pomoč je bila zaman.
Kako se je mogel težki stroj prevrniti, je uganka. Morda je Mirko skušal splezati nanj, pa je omahnil z žrmljami vred. Čudno je tudi, da je otrok ležal na obrazu in z razprostrtimi rokami. Nezgoda je potresla vse okoličane in vsakdo sočustvuje s težko prizadeto rodbino.
Ogledovanje cest. V spremstvu sreskega načelnika so; si nekateri člani cestnega odbora z načelnikom in uradništvom ogledali na belo nedeljo nekatere ceste v srezu, ki bi bile najprej potrebne popravila. Cesta Gornja Radgona— Apače—Gornji Cmurek se je v zadnjem času precej popravila. Slaba je cesta Ivanjci—Sv. Jurij ob Ščavnici' Tudi se bo treba lotiti temeljitega dela. Banovinski cesti Ljutomer—Gor. Radgona pa grozi blizu vasi Mele nevarnost, da zdrkne nekega lepega dne V prepad, ki je globok skoro 20 metrov in od nje samo 6 do 7 m oddaljen. Sreski cestni odbor bo moral cesto primerno zavarovati.
Kranj
Uradna dneva za kontrolo mer in sodov sta torek in sreda, 21. in 2. april (Hiša g. Cofa v Rožni ulici).
Davkoplačevalcem. Na občinski deski je nabit razglas davčne uprave o dospelih davkih za II. četrteletje 1931. Reševanje vloženih pritožb o odmeri davka na poslovni promet in pridobnino za leto 1930 se bo vršila pri davčni finančni direkciji v Ljubljani v ponedeljek 27. tega meseca.
Povečanje Mayrjevc elektrarne. Elektrana Mayr & Co. je prosila, da bi se ji dovolila preureditev jezu pri svoji hidroelekt. napravi na Kokri in sicer na ta način, da bi povišala jez za 1,87 m. Sedanji leseni jez, ki propušča vodo, naj bi se odstranil ter nadomestil z novim cementnim. Krona fiksnega jeza bi bila zvišana za 0'87 m, ostali povišek 1 m pa bi obstojal iz gibljivega nastavka. Pri jezu bi bil tudi 4 m širok in 5 m visok propust. S tem bi bil povečan sedanji padec od 5'50 m na 7'37 m in bi bilo z vodno množino 2500 1 pridobljenih 108,7 HP. Sresko načelstvo je to prošnjo zavrnilo. Kraljevska banska uprava v Ljubljani pa je ponovni prošnji ugodila. V ta namen se bo sestala v torek 28. aprila ob 9. uri na mostu čez Kokro med Kranjem in Primskovem komisija
Vače pri Litiji
Sokol. Naš Sokol se trikrat tedensko po dve uri pridno vežba v dvorani br. staroste g. For-tunata Črtanca, ker žal nima kljub 18-letnemu obstoju še svoje telovadnice. Društvenim tajnikom je bil imenovan br. Slejkovec, šolski upravitelj iz Vač.
Zaplenjeno telovadno orodje. Ker so bivši člani Orla na skrivaj telovadili v bivši kapla-uiji, so jim tukajšnji orožniki zaplenili orodje ter ga do nadaljne odredbe izročili županstvu v shrambo. Tudi lo je graje vredno, da orlovska zastava še vedno visi v farni cerkvi Sv. Andreja s prelepljenim napisom »Orel«, ki je še zelo čitljiv. Na lo so pa prilepili neko svetnico. Sv. Auton, ki je prišel poštenim potoni v cerkev, je moral v kot, na njegovem mestu v cerkvi pa izziva bivša orlovska zastava.
Novi obrti. Anton Rogelj je otvoril na novo gostilno, špecerijsko trgovino je pa opustil, kjer se je v lokalu naselil brivec. To je prvi brivec na Vačah.
Krasen betonski most je srezki cestni odbor
13.	t. m. v Obreziji izročil javnemu prometu. Da je zgrajen tako moderen most, gre v prvi vrsti zalivala g. načelniku L. Lebringu.
Vreme. V torek je sneg pobelil našo pokrajino. Na Slivni je padlo 15 cm snega.
Dolgoletni občinski tajnik Ivan Kozjek je od-slopil. Na njegovo mesto je prišel tuk. organist.
Šoštanj
Akademija. Kakor že nekaj let bodo priredili tudi letos v soboto 18. aprila ob 20. uri v Sokolskem domu gojenke državnega ženskega učiteljišča v Mariboru akademijo z raznimi deklamacijami, grotesknim plesom, telovadnim nastopom, komično opero s klavirskimi in pevskimi solotočkami.
Poljčane
I* občinske seje. V ponedeljek se je vršila v občinski pisarni ob 17. uri seja občine Pekel. Po čitanju zapisnika, po pretresu računov za občinsko in ubožno blagajno za leto 1930. ter po čitanju revizijskega poročila, jo občinski odbor, še po razgovoru nekaterih tekočih zadev, preše! na podelitev domovinstva. Zanj sta zaprosila vpokojeni železničar posestnik Andrej Petrovič in Marija Zadek. Prosilcema se doniovinslvo občine Pekel prizna. Nadalje se sklene, naj se mladoletnemu Francu Groseku zviša oskrbovalni prispevek od 30‘— na 40’— Din od 1. julija t. I. dalje. Popisovalcem ljudskega štetja se prizna za njihov trud iz občinske blagajne nagrada.
številu prebivalstva občine Pekel, Popisovalci ljudskega štetja so našteli v občini Pekel skupno 148 hišnih številk, 75(5 duš, in sicer jih odpade na sam Pekel 344, na Mahorsko vas 221 in na Sp^ Brežnico 184. Zanimivo je, da jo štela taisla občina pri ljudskem štetju v letu 1910. le enega prebivalca manj, torej 755!
Sokolstvo
Sokolska akademija v Dolnji Lendavi
Sokolsko društvo v Dolnji Lendavi je priredilo v nedeljo 13. aprila v društvenih prostorih krasno uspelo telovadno akademijo. Pred nastopom telovadcev je nastopil br. starosta Sikič, ki je v lepo zasnovanem govoru orisal pomen in potrebo današnjega Sokolstva, zlasti na severu naše države. Nato so nastopali telovadci in telovadke s sedemnajstimi točkami, ki so brez izjeme vse izvrstno uspele. K zadnjf točki so nastopili telovadci na orodju, ki so predvajali precej težke vaje brezhibno. Pri akademiji je nastopalo vsega skupaj na sto Sokolov in Sokolic. K dobri telovadbi je pripomogla gdč. Sepova s spremljevanjem klavirja. Pi'ecej velika dvorana je bila nabito polna. Domačini so se udeležili sokolske akademije v častnem številu. Med odmori sta svirala dva mariborska gospoda na klavir in violino, kar ostane našim Lendavčanom v prijetnem spominu. Po akademiji se je vršil družabni večer na čast fantom — Sokolom, ki so potrjeni k vojakom in te dni odpotujejo k svojim kadrom na od-služenje vojaškega roka.
Z zadovoljstvom beležimo te vrstice o razvoju našega Sokolstva v Dolnji Lendavi, ki je kakor izgleda itak tisto središče, kjer se zbirajo in se bodo zbirali vsi krogi, ne glede na njihovo preteklost in dosedanje zadržanje. Tako se polagoma izenačijo medsebojni odnošaji in se bomo vsi pod viteško sokolsko zastavo kmalu zavedali, da smo samo Jugoslovani.
Minimalni program za sokolske čete SKJ
Na seji zbora župnih načelnikov iu načelnic v Beogradu so bile določene smernice za bodoče delo iu sicer za vse oddelke v saveau, To delo morajo župe v letošnjem letu dokazati z župnimi Manami. Program ni obširen v prepričanju, da ga more izvesti vsaka župa, je izdalo savezno načelništvo minimalni program, ki ga p;i morejo župna načelništva po svojih močeh tudi razširiti. Ta program je deloma priprava za IX. vsesokolski zlet v Pragi leta 1982 ie to posebno z ozirom na proste vaje.
Za sokolske Čete se takrat delovni program še ni. mogel predpisali. Ker pa Se bliža pomlad mi se bo moglo pričeti s telovadbo v prosti naravi, kajti sokolske čete nimajo pripravnega prostora za telovadbo v zimskem času, je savezno načelništvo izdalo za sokolske čele minimalni program, ki ga more izvesti prav vsaka sokolska četa. Župua načelništva naj zato pazijo, da bodo vse sokoHske čete pričele takoj z delom in da se v vsaki žujm izvedejo posebne tekme, podobno kot je to določeno za oetole telovadne- oddelke.
Predpisane vaje so vzete kot minimalni program iu so zato namenoma izvzete vaje na orodju, ker po večini sokolskih čet orodja še nima.
Minimalni program za sokolske čete v letu 1931 obsega tele panoge: prva prosta vaja za sokolske čete, določena za vsesokolski z/let v Pragi leta 1932, redovne vaje v členu in vodu, metanje krogle ali kamena 7-25 kg težkega, tek na 100 m, skok v daljavo z mesta, nategovanje vrvi v vrstah po G članov na vsaki strani.
Vsi predpisi, ki veljajo za župne tekme članov, veljajo tudi za Slane sokolskih čet. V kra-jilj, kjer so ugodne prilike za plavanje, naj tudi člani sokolskih čet izvedejo plavalne tekme, kot so bile objavljene v 1. štev. letošnjega »Sokola«.
Muslimani za Sokolstvo
Sarajevska »Večeruja Pošta« javlja: »Kol izvemo iz vrst muslimanskih javnih delavcev, posebno članov in prijateljev sGaijreta« se v zadnjem času polaga posebna važnost ustanavljanju kmetskih sokolskih Čet v muslimanskih vaseh, kakor tudi drugod skupno s pripadniki drugih veroizpovedi.- V teni smislu je izdalo muslimansko^ glasilo :»Novo Viljeme« poziv, ki v ostalem piše: »Muslimani ne smejo ostati ob strani tega veličastnega pokreta, ki bo preporodi! tudi naše vasi. Oni morajo takoj vstopiti v kmetske sokolske čete, kjer že obstojajo, kjer pa jih še ni, so morajo takoj ustanoviti, ki bodo nova srečnejša doba za naše muslimanske vasi.«
Sokolska prireditev v Beli Cerkvi. V nedeljo se je vršila tu prva prireditev novo ustanovljenega Sokola. Vršiti bi se morala v dvorani prosvetnega društva; ker so pa to gotovi či-nitelji otežkočali, s prireditvijo pa niso hoteli odlašati, se je vršila v gostilni gospoda Zorka, kjer so postavili lep oder in sobo sploh prekrojili v čedno dvorano. Domači fantje so podali lepo burko enodejanko »Krojač Pips«. To je bil njih prvi nastop in so presenetljivo dobro igrali. Po programu se je razvila animirana zabava, ki je trajala dolgo v noč.
Škocijan
Poroka. Dne 9. t. m. sta bila poročena g. Alojz Jerič iz Škocijaua in gdč. Anica Brišar iz Maharovca. Bilo srečno!
Daleč greilo za zaslužkom. V pretežni večini so se izseljevali dozdaj naši fantje, in možje v daljno Argentino, Belgijo Fancosko, Holandsko in Nemčijo. Z upom na lepo bodočnost in zaslužek so odhajali; obča svetovna kriza pa je zajela tudi kraje, kjer so bili zaposleni — danes se polagoma vračajo razočarani domov. —
V	poslednjem času pa odhajajo mnogo za d?-lom na naš jugoslovanski jug; kakor se čuje, s8* naši delavci doli nič ne pritožujejo. Baš pred dnevi je zopet prišel domač fant, ki je že precej časa doli, po kakih deset fantov, da ijli odpelje s seboj v golov zaslužek. Na našem jugu_ zelo radi sprejemajo v službo Slovence, ki jih imajo za zelo pridne. Trd je domač kruh, kruh je pa le in boljši od tujega. Našim rojakom pa, ki odhajajo v Split in druga obmorska mesta, želimo, da bi se jim ob našem morju dobro godilo, Aazaj pa se naj vrneji* zdravi in zadovoljni.
A citirajte za » J uf/oslovana « /
Motvoz Grosuplje
domač slovenski izdelek
Tovarna motvoza iu vrvarna Grosuplje pri Ljubljani. Zahtevajte vzorce in cenike brezplačno
Prijava za skupni davek na poslovni
promet
Davčna uprava Ljubljana mesto razglaša:
Po § 5 zakona o izprembati in dopolnitvah zakona o skupnem davku na poslovni promet dolžne so vse one osbe, ki po uredbi o skupnem davku na poslovni promet niso predvidene kot plačevale! tega davka, predložiti najkasneje do 30. aprila 1931 prijavo o popisu in vrednosti b’aga, katero se je pri njih nahajalo dne 1. januarja 1931, nadalje o popisu ln vrednosti blaga, nabavljenega v času od 1 januarja do 31. i\\arca 1931.
Razen tega dolžne so te osebe v prijavah navesti tudi vrednost blaga, prodanega v prvem četrtletju 1931 in znesek terjatev od prometa blaga, danega na kredit Izza dneva, ko je stopil prvotni zakon o davku na poslovni promet v veljavo, to je izza 1. januarja 1922 do 31. marca 1931, to pa le, v kolikor te terjatve niso bile poravnane do 31. marca 1931.
Prijave je podati po dosedanjih obrazcih za prijave davka na poslovni promet, ki naj se primerno izpolnijo.
Odrejeni rok 30. aprila se pod nobenim pogojem ne more podaljšati.
Kot davčni zavezanci, omenjeni v prvem stavku S 5 omenjenega zakona se smatrajo vse osebe, ki po uredbi z dne 14. marca 1931 št. 16.100 niso navedene kot zavezanci skupnega davka na poslovni promet, to je ki v bodoče sploh ne bodo več plačevale ta davek.
Iz tega sledi, da morajo vložiti prijavo vsi trgovci, brez ozira na vrsto blaga, ki ga prodajajo in ne glede nato, dali so blago nabavili od domačih producentov ali iz inozemstva.
Rokodelcem, obrtnikom in intelektualnim delavcem ni treba vložiti teh prijav, ker so zave-
zanci še nadalje splošnemu 1% davku na poslovni promet.
Osebe, ki so z uredbo in tarifo o skupnem davku na poslovni promet predvidene kot pla-čevalci tega skupnega davka, dolžna so tudi v istem roku (30. aprila 1931) predložiti prijavo. V tej prijavi je navesti le vse blagovne terjatve od 1. januarja 1922 do 31. marca 1931, v kolikor te terjatve niso bile do tega dne poravnane.
K tem osebam se prištevajo samo domači producenti, katerih blago podleže davku na poslovni promet. Ako pa blago teh domačih producentov ni zavezano skupnemu davku na poslovni promet, tedaj morajo tudi predložiti prijavo v zmislu prvega odstavka tega poziva.
Veletrgovci alkoholnih pijač — razven piva, za katere veljajo odredbe čl. 2 uredbe z dne 30. marca t. 1., kateri so na množino pijač po stanju 1. aprila 1931 že prej plačali državno trošarino, prijaviti morajo po registru vso zalogo in njihovo vrednost, kakor tudi vse terjatve iz prometa z alkoholnimi pijačami izza 1. januarja 1922 do 31. marca 1931, seveda le v kolikor te terjatve niso bile do tega dne vplačane.
Oni veletrgovci alkoholnih pijač pa, ki imajo blago v privatnem trošarinskem skladišču, prijaviti morajo samo vse neplačane terjatve od 1. janutrja 1922 do 31. marca 1931.
Na isti način imajo postopati tudi vsi točile! pijač na drobno (gostilničarji, ka-varnarji i. t, d.).
Za vse ostale prodajalce trošarinskih predmetov bodisi na debelo, bodisi na drobno veljajo odredbe prvega odstavka tega poziva.
Gospodarske vesti
X Mobilizacija svetovnega kapitala. Berlinski Usti poročajo, da se v političnih in gospodarskih krogih resno diskutira o pogajanjih presidentu angleške emisijske banke Montagu Normana z ameriškimi finančnimi skupinami o mobilizaciji mednarodnega kapitala razsežnlh dimenzij. Svetovni kapital, ki leži mrtev po raznih bančnih Institucijah, naj bi se po točno Izdelanem osnutku mobiliziral v svrho poživlje-nja svetovne gospodarske delavnosti. Predvsem naj bi se po tem osnutku osnoval poseben mednarodni finančni sindikat, ki bi ta osnutek po določenem programu realiziral. Amerika je z nemškimi finančnimi krogi že stopila v stik. Sindikatu naj bi pristopile vse emisijske banke večjh držav, pa tudi večja industrijska podjetja (Kreuger & T611 In slična). Prva naloga novega sindikata naj bi bila preskrba kapitala jugovzhodnim deželam.
X Prcorijentaelja francoske trgovinsko politike. Vsled avstro-nemške carinske unije, ^e Je v Franciji sprožilo vprašanje, ali ne bi kazalo, da Francija krije svoje žitne potrebe v Evropi. S tem vprašanjem se je ukvarjala tudi stalna parlamentarna delegacija in predložila tako zunanjemu ministru kakor tudi predsedniku vlade osnutek aktivistične trgovinske politike, ki sloni na reorganizaciji Evrope. Delegacija je od obeh strani prejela zatrdilo, da se bo francoski žitni nakup tako usmeril, da bo v vsakem oziru služil praktični politični mednarodni solidarnosti. V splošnem se že opaža nova smer aktivnosti francoske trgovinske politike, ki stremi za tem, da odpomore evropskim agrarnim državam z dovoljevanjem zaže-ijenlh preferenčnih carin ln z dovoljevanjem mednarodnih agrarnih posojil.
X Londonska žitna konferenca. 18. t. m. prične v Londonu žitna konfrenca, lei bo v prvi vrsti razpravljala o osnutku plasiranja žitnih od viškov v posameznih državah in o ventilaciji sedanje poljedelske depresije. Ta osnutek so predvsem izdelali francoski in angleški eksperti. Z naše strani se konference udeleži g. dr. Stojkovič.
Borzna poročila
dne 15. aprila 1931.
Devitua tržišča
Ljubljana, 15. apiila. Amsterdam 22-83"), Berlin 1:1-525— 13555, Bruselj 7 9091, Budimpešta 9 0200, Curili 1094-10—1097-10, Dunaj 7-9828 do
8-0128, London 275‘86-276'6G, Newyork r>(VG(55 do 50-803, Pariz 222'44, P rafta 108-05—108-85, Trst 290-70-298-70.
Zagreb, 15. aprila. Amsterdam 22-805—22-8(35, Dunaj 789*28—801-28, Berlin 13-525—13*555, Bruselj 790’91 bl„ BudimpeSta 990-50—993’50, London 275*86—276*60, Milan 296-606-298-006, Newyork ček 56-665 —56-865, Pariz 221-44 do 223*44. Praga 168*05-168*85. Curih 1094-10 do 1097*10.
Beograd, 15. aprila. Amsterdam 22*8050 do 22*8650, Berlin 13*5250—13*5550, Budimpešta 990-56—993*56, Dunaj 789*28-801*28, London 275-86—276*66, Milan 296*55-298*55, Newyork B6-6650—56*8650, Pariz 221*55-223-55. PraR# 168-05-168-85, Curih 1094*10-1097*10.
Dunaj, 15. apiila. Amsterdam 285*56, Atene
9-2125, Beograd 12-505, Berlin 169*38. Bruselj 98*87, Budimpešta 12H-97, Bukarešta 4-228, Lon-
' dou 34*545, Madrid 73*50, Milan 37*25, Newyork 711*10, Pariz 27*805, Praga 21*055. Sofija 5*152, Stockholm 190*25, Kopenhagen 190*05, Varšava 79 05, Curih 137.
Curih. 15. aprila. Beograd 9-1270, Tari/. 20-3025, London 25-22, Newyork 519-125, Bruselj 72-20, Milan 27*1725, Madrid 52*—, Amsterdam 208*42, Berlin 123*58, Dunaj 73*98. Sofija 3*76. Praga 15*37, Varšava 58-20, Budimpešta 90*55.
^Vrednostni papirji
Na ljubljanskem tržišču ni sprememb.
Zagreb, 15. aprila. Državni papirji: 7% inv. pos. 88"50—-92-50. vojna škoda ar. 423*75—424*525 (423*50, 423*75), kasa 424—424*50 (423*75, 424 424*50), april 423*75-424, maj 423*50-424*25, 4% agr. obv. 51*25—52*50, 7% Bler. 82*875 do 83 (83), 8% Bler. 93-50—94 (03'50), 7% pos. hip. 83-25—84. Banke: Hrvatska 50—60, Pra-stediona 920—922*50, Udružena 174—176, ljublj. kred. 120 dH Modjuuarodna 66-50 d. Industrije: Sečerana Osijek 295-300. Trboveljska 306 do 308, Slavonija 200 d., Vevče 133 d,
Dunaj, 15. aprila. Bankverein 1605, Kreditni zavod 45*55, Dunav-Sava-Adria 14-90 Prioritete 88-40, Ruše 25*25, Trbovlje 37-30.
Notacije naših državnih papirjev v inozemstvu
London, 15. aprila. 7% Blaire 81-75—82*50.
Nevt.vork, 15. aprila. 8% Blaire 92—93, 7% Blaire 82—82*50, 7% pos. drž. Hip. b. 82 do 82*50.
Žitna tržišča
Na ljubljanskem tržišču tendenca stalna, brez prometa.
Novi Sad, 15. aprila. Pšenica: baška potiska slep 79/80 kg 160—162*50, gornjebaška 79/80 kg 157*50—160, gornjelmnatska 155—157*50, sremska 78 kg 145—147-50, sremska okolica Indjia 78 kg 15(1—152*50,, slavonska 78 kg 145—147-50, slavonska Slep 77/78 kg 142*50—145. Koruza: baška, sremska 90—92*50, baška, sremska maj 92*50-97*50, baška ladja Dunav, Sava 92-94. Otrobi: baški v J uta-vreča h 130—132*50. ban., slav. v Juta-vrečah 125—130, Promet: pšenica 46 vagonov, koruza 86 vagonov, ječmen 1 vagon, moka 12 vagonov, otrobi 3 vagone. Tendenca: prijazna.
Budimpešta, 15. aprila. Tendenca nedoločena. Promet omejen. Pšenica: maj 15-77—15-81 (15-79 do 15*80). — Rž: maj 13*40-13-50 (13*50 do 52). Koruza: maj 13—13-05 (13-02—13*04), julij 13-35—13*45 (13-38—13-40), trans, uiai 10-30 do 10-37.
Ljubljansko lesno tržišče
Tendenca neizpremenjeno mlačna, promet 1 vagon bukovih okrogljic, 1 vagon mecesnovih plohov.
Radio in moderni sleparji
Zločinci, sleparji in pustolovci se dandanes prav tako poslužujejo radija za svoje namene kakor policija, ker imajo danes tudi zločinci svoje tajne oddajne postaje.
Tako so prekanjeni zločinci te dni cel dan vlekli zanos londonsko poiliuljo s svojimi odredbami in povelji, ki so jih oddajali policiji iz svoje postaje. Londonska policija ima namreč na svojih avtomobilih povsod radio-aparate za sprejem povelj in odredb.
Neki danski trgovec pa se je poslužiil radija na drugačen način. Mož je imel namreč veliko zalogo navadnih detektorskih aparatov, s katerimi pa ni mogoče poslušali oddaljenih postaj. Imel pa je prijatelja, nekega inženerja, ki je imel svojo lastno oddajno postajo. Ta mož je pniSel na sijajno misel. Predelal je namreč vse trgovčeve aparate na dolžino svoje postaje, potem pa je šel kazat aparate nekemu veletrgovcu ter mu je rekel, da sprejemajo aparati tudi Berlin.
Veletrgovec »prva tega *ni hotel verjeti, toda zvečer se je prepričal, da je to res (ker je in-žener posnemal Berlin s svoje oddajne postaje). Veletrgovec je seveda po tem poskusu takoj prevzel vso zalogo aparatov, inžener pa je nekaj dni zaporedoma posnemal berlinskega napovedovalca.
Nekaj dni kasneje pa se je zgodilo, da je im-žener zamudit večerjo, ker je sedel v uvoji *oW
in »oddajal Berlin«. Naenkrat pa se vrata sobe odipro in inženerjeva žena reče v pristnem danskem jeziku: »Slišiš, večerja je pripravljena«.
Danski jezik so seveda slišali vsi poslušalci iin s tem je bilo. sleparije konec, ker so ljudje kmalu uganili, da leži Berlin v Nemčiji in ne na Danskem.
($pez?f
Gradjanski v Ljubljani.
Ilirija se je že dalje časa pogajala z raznimi inozemskimi klubi za gostovanje v Ljubljani. Pogajanja z graškim židovskim moštvom »Ha-koah« so bila že tik pred zaključkom. Sedaj pa Je sprejela Ilirija jako ugodno ponudbo od zagrebškega Gradjanskega in je tekmo tudi sprejela. V Ljubljani bomo imeli torej v nedeljo znamenite »purgarje«, k! so nedavno v Zagrebu porazili Ilirijo s 4:1. Gradjanski; je ravno sedaj dobil v osebi znamenitega avstrijskega internacijonalca Haftla izbornega trenerja in se nahaja v polni kondiciji. To Je potrdila zmaga nad madjarskim profesionalnim moštvom Sabario s 5:1.
Primorje v Sofiji. Primorje je ugodno zaključilo pogajanja z bolgarskimi športniki in bo v soboto ln nedeljo gostovalo v Sofiji.
Moderna električna
svetilna telesa
v nova stanovanja (tustre, ampule, krogle, lampione etc.)
iz velike izbere solidno dobavlja in inštalira
ELEKTROINDUSTRIJA KK D.
Ljubljana, Gosposvetska cesta 13
Telefon interurban 2314	983
Kolesa
na ugodne obrolte
»CENTRA«
trgovina šivalnih strojev, koles gramofonov itd., Ljubljana, Masa-rjkova cesta, nasproti gl. kol. Palača Vzajemne zavarovalnice.
733
I
Kavarna
Restavracija
Klet
»Zvezda"
Dnevno koncert lastnik Pr. in Roza Krapeš, vulgo „Ziveli“ Ljubljana 7G2
Otroci
rabijo posebno trpežne čevlje. Na žalost ne vzdrži niti najboljša koža tako dolgo, kot bi želeli starši. Ali naj radi tega omejimo prostost gibanja otrokom?
Poskusite tudi Vi, kar je že tisoč in tisoč mater preizkusilo, dajte pritrditi na otroške čevlje PALMA gumi podpetnike. Guma je trpežnejša od kože, radi ela-sfičnejše hoje se čevlji boljše ohranijo. Pred vsem vzdrže PALMA gumi podpetniki trikrat več od kožnih pet, a ne stanejo nič več.	Domači proizvod
URE ZA BIRMO
nudi najcenejše
IVAN PAKIŽ
Ljubljana
Prod Škofijo štev. 15
Specijalno elektrotehnično delavnico
IVO GRILC
LJUBLJANA, Mestni tr017 (Cankarjevo nabrežje 25) Poprovilo In previjanje vseh vr*t motorjev, generatorjev in transformator« jev. — Specijalnl oddelek za previjanje In popravila outodinum. — Precizna popravilo vieh vrst zdrav* niških, zobozdravnikih I. I. d. aparatov.
Razprodaja
Po globoko znižanih
cenah se razprodaja cela zaloga raznovrstnih moških, fantovskih in otročjih oblek, površnikov, suknjičev, usnjatih in navadnih, modnih kot športnih hlač itd. samo v konfekciji »Fraiwle< F. K. DERENDA,
Ljubljana, Gradišče štev. 4., to je nasproti dramskega gledališča. Izkoristite to Izrodilo priliko.
Fo<omeyer
Maribor, Gosposka ul. 39. - Vse foto-potreb-»čine kakor aparati se dajojo na obroke. Izdelava amaterskih slik v 4 urah,	$18(1
Sveže, uajiinejše norveško
ribje olje
iz lekarne Dr. G. PIC-COLI-ja v LJUBLJANI se priporoča bledim in slabotnim osebam. _______________ 324
Telelon 2059
Premog y\ suha drva
Poga£i,ik, Bolioiiicia ulica 5
Nogavice, rokavice, volna in bombaž 463
aajcennjo in v veliki Izbiri pri KARL PRELOG L|ubl|ana, Žldovsk* ulioa in Stari trg
Razpis
Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani razpisuje
oddajo kleparskih del
za palačo ob Gajevi ulici
Potrebni podatki se dobe od dneva razpisa dalje med uradnimi urami za Din 30-—.
Zapečatene in pravilno sestavljene ponudbe je vložiti do 22. aprila do pol 12. ure dopoldne pri podpisanem zavodu.
Pokojninski zavod za nameščene v Ljubljani
Četrtek, 16. aprila 1931
'•^^»■■pinffMgCTnarj«. um 'vmmmmKmBrmmmma
JUGOSLOVAN
St an 7
Kultmea
Baletni večer v operi
Dne 14. t. m. sta nastopila v operi gospa Ksenija Grunt in Anatol žukovski, baletna solista beograjske opere. Izvajala sta 14 solističnih in duetnih točk, ki so sestojale deloma iz absolutnih plesov, pri katerih prihaja v poštev le ritmika, nadalje ritualne plese (Orijental-ska fantazija) in plese z gotovim nastrojenjem ter na koncu šaljiv duet Mornarska ljubezen. Vmesne odmore je izpolnil g. Konradi s klavirskimi točkami, ki so pa radi slabega klavirja izpadle bolj šibko. Prokofjeva koračnica iz opere Zaljubljen v tri oranže je bila na tem instrumentu prava »koračnica revnih«. Oba plesalca sta v svoji stroki umetnika, žukovski bolj siguren in prožen od gospe Gruntove, kateri je bilo videti zlasti v začetnih nastopih nekoliko negotovosti. Pozneje se je razigrala in je prišla njena umetnost in lepa postava izrazito do veljave, zlasti v dobro konstruiranih duetih, kjer sta oba plesalca operi-rala tudi z znatno porcijo akrobatike.
Večer je bil bolj slabo obiskan, odobravanje Pa splošno. Edino pianist je imel radi že navedenega slab izgled na uspeh. Mislim, da bi bilo umetstno, prihodnjič v sporedu navesti: klavirske točke in spremljava na neuglašenem instrumentu.	Slavko Osterc.
Tagore, Dom in svet
'Rabindranath Tagore. Dom in svet. Roman. Po angleškem besedilu poslovenil Vladimir Levstik. Tiskovna zadruga v Ljubljani 1930.)
Postava velikega indiskega pesnika in misleca je v Evropi in tudi pri nas že zdavnaj popularna — toda s podobami ljudi je zmeraj tako: obraz, gesto, pozo nekoga lahko kmalu spoznamo in vzljubimo, tistega kar se krije
za gubami plašča in čela, pa nikoli ne izvemo do dna, pa saj je morda prav to največja ljubezen: sloneti nad nekom, nikoli ne vsega vedeti in biti vedno pripravljen na vse. In tako je tudi Tagore evropskemu in našemu človeku gotovo bolj znan po svojem vnanjem liku, po svojem čelu in očeh, po bradi, za kakršnimi pogostem gorijo velika življenja, kakor pa po svojem najbolj intimnem bistvu in pomenu: Tagore je brez dvoma eno najsvetlejših solne velikega indiskega naroda, naroda, ki se v našem stoletju na tako veličastno manifestativen način bije za vrnitev svojega mesta v svetovni zgodovini, kakor se za svojo pravico ne zna biti noben drug narod na svetu.
Doslej smo imeli v slovenskem prevodu že nekaj zbirk Tagorejeve pesniške proze, zdaj nam je Vladimir Levstik odkril še Tagoreja romanopisca in misleca. Dom in svet je kot roman po svoji koncepciji čudovito preprost: troje ljudi, katerih usode so se križale, se izpovedujejo pred nami. Ob tihi dom bengalskega maharadže je butnil veliki svet, val modernega političnega vrenja v Indiji je vdrl v mehke gosposke hrame ljubezni in domačnosti. Bimalo, to malo, skrito, vdano ženo in ljubavnico, je nenadoma obsenčila slava živ-ljenskega in nacijonalnego-upornega trušča; toda ko se je prvič doteknila teh velikih reči, se je v svojem malem srcu brezupno zgrozila nad zlostjo vnanjih ljudi in se skrušeno vrnila, odkoder je bila: k sebi, domov, k svojemu možu. Bimala je tragična nosilka tihe drame, ki se bije v nji med dvema bregovoma: med skrito, žrtvujočo dobroto in razumevanjem vsega, ki ju predstavlja Nikhil, njen soprog, pa zapeljivo slavo političnega in nacionalnega šun-dra, ki nosi Sandipa, tega propagatorja nekih napol svobod, s katerimi bi rad organiziral življenje zase in za svoj narod. V tem svojem delu, ki je napeto od bojev živega duha in v katerem kipi preprostega, pa velikega življen-
skega spoznanja, je Tagore izpovedal svoje intimne zveze in razdalje s političnim življenjem svojega naroda in to na način, ki nikjer ne zataji velikega umetnika in človeka.
Levstikov prevod je lep in čist, kakor smo pač vajeni pri njem: čita se, kakor da je original. V borbi s kaosom pisane slovenske slovnice rešuje Levstik naše jezikovne probleme suvereno, da bi se morali drugi vedno iznova učiti pri njem in da bodo morali dodobra pogledati vanj vsi, ki bodo še poslej pisali zakone našemu jeziku.	Pri.
Prva predstava nove veseloigre na šentjakobskem odru
12.	t. m. so marljivi šentjakobčani z veseloigro »Deviški venec« doživeli dokaz, da njihovo občinstvo številno narašča. Dvoranica je bila prepolna in tudi uspeh igre je zadovoljiv.
Režija g. Skrbinška je zanimiva radi novih igralcev, katerim je dobro razdelil vloge. Brez dvoma je bil na pravem mestu g. Frank Ray-mondov oče, ki s svojo strogostjo nehote zatira rodbino, na koncu pa nalije vse polno dobrote in veseloigri življenske vsebine. Njegovega odrastlega, nejunaškega sina je dobro igral g. Škerlj; za take vloge ima očiten talent. Z gdč. Gito Pirčevo kot svojo tajno ženo se je od meglenega začetka kmalu dvignil in dovršil razločen lik. Dala sta nkaj lepih — nemirnih prizorov. Razumno se jima pridružuje njegova mati. Gdč. Gorjupova igra svojo vlogo mirno in dokaj učinkovito. Za hrup skrbita sijajno Rčnč in njegova deviška sestrična pl. 8. F., ki povzroča izbruhe smeha in tudi zasluži za svojo tipiko vso pozornost. Gdč. Petričeva in ga. Bučarjeva sta dobili obe jako ugodno priliko, da pokažeta svojo spretnost. Tekmovali sta, a nad vsemi zmaguje Bučarjeva. Tudi njena mimika je izborna. Malo zamorko igra učinkovito gdč. Kramarjeva, šiviljo zadovoljivo
Poravnalni upravnik Šink Števo, notar v Škofji Loki.
Narok za sklepanje poravnave pri okrajnem sodišču v Škofji Loki soba št. 9 dne 18. maja 1931. ob desetih. Rok za oglasitev do 13. maja 1931. na okrajno sodišče v Škofji Loki.
Deželno sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 10. aprila 1931.
S 12/30-86.	1002
381.
Odprava konkurza.
Prezadolženem: Horvat Oton, trgovec z železnino v Mariboru.
Konkurz, ki je bil razglašen s sklepom opravilna štev. S 12/30—2 o imovini pre-zadolženca, se odpravi, ker se je sklenila prisilna poravnava, po § 169 k. z.
Okrožno sodišče v Mariboru, odd. 111., dne 13. aprila 1931.
Razglasi raznih uradov in oblastev
T. No. 441/9.	1008
Razglas o licitaciji.
Sresko načelstvo v Celju razpisuje po nalogu kr. banske uprave Dravske banovine v Ljubljani, V. No. 363/19 z dne 27. marca 1931, na podstavi členov 86. do 98. zakona o državnem računovodstvu z dne 6. marca 1910. in njegovih izprememb odnosno dopolnitev, za dobavo in polaganje linoleja in celoteksa v novi porodišnici v Celju
I.	javno pismeno olertno licitacijo v skrajšanem roku na dan 5. maja 1931. ob enajstih pri sreskem načelstvu v Celju. Vse potrebne podatke in pojasnila dobe interesenti v uradnih urah pri tehničnem razdelku sreskega načelstva v Celju.
Ponudbe se morajo glasiti v obliki enotnega popusta v odstotkih na cene odobrenega proračuna, ki znaša Din 197.079-10.
Svojeročno pisane ponudbe rta uradnem formularju, opremljene s kolkom za 100-— Din, priloge s kolkom po 2'— Din, morajo izročiti ponudniki ali njih pooblaščenci na dan licitacije v zapečatenem zavitku in z zunanjo o mačko: »Ponudba za dobavo in polaganje linoleja in celoteksa v novi porodišnici v Celju ponudnika N. N.«, in sicer neposredno v roke predsednika licitacijske komisije med 10. in 11. uro dopoldne. Poznejše ali nepravilno opremljene ponudbe ne bodo upoštevane.
Vsak ponudnik mora v ponudbi izrečno izjaviti, da v celoti pristaja na vse gradbene pogoje, ter položiti kavcijo, katera znaša 20.000'— Din, odnosno 40.000'— Din za tuje državljane.
Kavcija se mora položiti pri blagajni davčne uprave v Celju najpozneje na dan licitacije do 9. ure in sicer v gotovini, državnih vrednostnih papirjih ali garancijskih pismih, izdanih po denarnem zavodu v smislu čl. 88. zakona o državnem računovodstvu in registriranih v smislu čl. 24. pravilnika za izvrševanje določil iz oddelka ;»B. Pogodbe in nabave«.
O položeni kavciji prejme ponudnik blagajniško položnico, ki jo mora obenem z vročitvijo ponudbe predložiti predsedniku licitacijske komisije.
Hkrati z blagajniško položnico o položeni kavciji je treba predložiti predsedniku licitacijske komisije potrdilo pristojne davčne uprave, opremljeno s kolkom za 20*— Din, da so plačani davki za tekoče četrtletje, in potidilo ministrstva za gradbe, da se sme ponudnik udeleževati javnih lici-
gdč. Ravnova. Videtič kot siromašni Birbat in njegova hči Madeleine (Pirčeva) pa sta nekako v zadregi. Birbat se ml zdi medel in po režiserjevi krivdi. Na to vlogo ali pravzaprav na pojav socialne razlike sta zgradila avtorja (A. Birabeau in G. Dolley) vso igro. Ne na komičnost Madeleininega očeta. Madeleine se pri režiserjevem pojmovanju poleg svojega bogatega moža ne more razmahniti. S tega vidika je režija napačna. Celoto podrejuje majhnim efektom. Repriza obuja veliko zanimanja.
Gdč. Gorjupova je povodom svoje stote predstave prejela čestitke in šopek. Natanko stoti nastop pa je absolvirala prošli teden v Glavnem dobitku, s katerim je na istem odru gostoval krožek Zveze kulturnih društev. Gorjupova Je samostojna in najstalnejša naša diletantska igralka, ki zasluži resno priznanje.
I. G.
REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI Drama.
Začetek ob 20. uri zvečer.
Četrtek, 16. aprila: Zapa to.
Petek, 17. apnila; »Življenje je lepo«. Red C. Sobota, 18. aprila: »Dom osamelih žena .Red A.
Opera.
Začetek ob 20. uri zvečer.
Četrtek, 16. aprila: >Aidac Gostuje g. Mario Šimenc. Izven.
Petek, 17. aprila: Zaprlo.
NARODNO GLEDALIŠČE V MARIBORU
Začetek ob 20. uri Četrtek, 16. aprila: »Cirkuška princesa«. Ab. A.
Kuponi.
Petek, 17. aprila: Zaprto.
PTUJSKO GLEDALIŠČE Petek, 17. aprila ob 20. uri: »Leseni konji«. Gostovanje mariborskega gledališča.
taci j; pooblaščenci pa morajo predložiti poleg tega pooblastilo, da sinejo zastopati svojo firmo pri licitaciji. Končno mora ponudnik predložiti uverenje zbornice za trgovino in obrt in industrijo o sposobnosti za izvrševanje ponudenega posla ter mora predložiti vzorce linoleja in celoteksa.
Kr. banska uprava si izrečno pridržuje pravico oddati delo brez ozira na višino ponujene vsote, oziroma vse ponudbe odkloniti brez vsake obveznosti.
Vsak ponudnik mora ostati v besedi 60 dni po licitaciji.
Sresko načelstvo v Celju, dne 9. aprila 1931.
*
TI No. 2898/1.	996
Razglas.
S pravokrepno razsodbo okrajnega sodišča v Gorenji Radgoni z dne 31. marca 1931, Kps 18/3.1—4, je bila izdana po §-u k. z. prepoved, da ne sune zahajati v krčme od
3.	aprila 1931 do 3. aprila 193.1 Kovačič Leopold, roj. 30. oktobra 1886 v Policah, bivajoč v Policah št. 56 pri Gornji Radgoni.
Vsakdo, ki bi zgoraj navedenemu vede postregel z opojno pijačo, bo po § 268 k. z. kaznovan.
Sresko načelstvo v Ljutomeru, dne 8. aprila 1931.
j;
Štev. 3565/11.	1007—2-1
Razpis.
Direkcija drž. rudnika Velenje razpisuje za na dan 23. aprila 1931 ob enajstih nabavo:
90.000 kg Portland-cementa,
500 m* rečnega peska, 0—7 mm veli- • kosti zrn,
500 ma rečnega gramoza, 7—35 nun velikosti zrn.
Pogoji se dobe pri podpisani.
Direkcija drž. rudnika Velenje, dne 19. aprila 1931.
Razne objave
1001
Vabilo
na redni letni občni zbor
J. Blasnika nasl., univerzitetna tiskarna, litografija in kartonaža, d. d. v Ljubljani, ki se bo vršil dne 9. maja 1031. ob šestili v družbeni pisarni v Ljubljani, Breg št. 10.
Dnevni red:
1. Poročilo načelstva.
2. Poročilo nadzorstva.
3. Odobritev bilance za leto 1930 in predlogi k njej.
4. Volitev nadzorstva.
5. Razno.
Po § 2G. družbenih pravil se smejo udeležiti občnega zbora le tisti, ki so založili vsaj 6 dni poprej pri družbeni blagajni najmanj 10 delnic.
Ljubljana, 15. aprila 1931.
Načelstvo.
*	1004
Objava.
Izgubil sem letno izpričevalo III. razr. državne realne gimnazije v Celju, izdano v jeseni 1922/23, ter ga proglašam za ne-veljano.
Krušič Franjo, ». t.,
Službene objave
Razglasi kraljevske banske uprave
III/5 No 4491;t	992
Izkaz živalskih kužnih bolezni v območju Dravske banovine
po stanju * dne jo. aprila 1931.
;P° m. a: Imena sedežev sreskih načel-,7' (mestnih magistratov) so natisnjena x ®	. jsimi, imena občin pa z navadnimi
črkam*; kraji s številom zakuženih dvorcev so navedeni v oklepajih. Vranični prisad:
Brcžice: Blanca (Blanca 1 dvorec), Kr-
*ko: Cerklje (Dol. Kopice 1 dvorec), Loga-*e«: Rakek (Rakek 1 dvorec).
Suštavec:
Šmarje pri Jelšah:	Lastnič	(Lastnic 1
dvorec).
Mehur časti izpuščaj goved: Kočevje:	Podgora	(Malavas	1	dvorec),
Videm (Cesta 12 dvorcev, Pred strug e 1 dvorec, Videm 4 dvorci, Vodice 1 dvorec, Zdenska vas 2 dvorca); Litija (Št. Junij 1 dvorec); Maribor des. breg: Makole (Makole 1 dvorec), Štatenberg (Stranske Makole 3 dvorci).
Svinjska kuga:
Kočevje: Dobnjavas (Blate 2 dvorca), Konjice; Konjice tirg (Konjice trg 1 dvorec).
Svinjska rdečica:
Litija: št. Vid pri Stični (&t. Vid pri Stični l dvorec).
Kraljevska banska uprava Dravske banovine, dne 10. aprila 1.931,
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
C 342/30—4	097
Oklic.
Tožeča »Iranka Kropi Jožei, vžitkar Sal-ka vas 63, ki ga zastopa dr. Lavrič Janko °fV' ,V Kočevju, je vložila proti toženi »Iranki Hutter Viktor, pos., Zeljne 63, sedaj neznanokje v Ameriki, in Hutter Karolina, v Ameriki, radi 60 dolarjev oz. 3.360 Din s prip. k opr. št. C 342/30—4 tožbo.
Narok za ustno razpravo se je določil na ir' a P r i 1 a 1931. ob devetih pred tem sodiščem v izbi št. 3.
Ker je bivališče •prvonavedene tožene , ranke neznano, se postavlja dr. Rom Ri-°dv. v Kočevju, za skrbnika, ki jo bo klfv. a* na 11 j0110 nevarnost in stroške, do-nastopi sama ali ne imnuje poobla-
^krajno sodišče v Kočevju, odd. II., dne 11. aprila 1931.
C 1 it
1385/30—2	998
Oklic.
tu	stranku	^vas Janko, mod. salon,
> volfova ulica, je vložila proti toženi
stranki Zidar Joško, Ljubljana, Dunajska cesta 31, radi 790 Din k opr. št. C. III. 1385/30 tožbo.
Narok za ustno razpravo se je določi! rta 1. maja 1931 ob pol devetih pred tem sodiščem v izbi št. 50.
Ker je bivališče tožene stranke neznano, se postavlja g. Benkovič Ivan, vpok. vodja zemlj. knjige v Ljubljani, za skrbnika, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sama ali ne imenuje pooblaščenca.
Okrajno sodišče v Ljubljani, odd. 111.,
Nc Va 102/31—1.	1005
Dražben! oklic.
Dne 18. aprila 1931 ob štirinajsti uri se prodado v Ljubljani, Delavska ulica (skladišče Rosa), z nadaljevanjem v Stross-mayerjevi ulici 2, sledeči predmeti: /
razni stavbni les, materijal in orodje, pisalne in risalne mize, pisalni stroj, omara, stoli, električne svetilke itd.
K draženju se bo začelo pozivali šele pol ure po zgoraj navedeni uri; medtem pa se lahko predmeti ogledajo.
Konkurzna zadeva inž. Iv^in Tornago, d. z o. z. v Ljubljani.
Okrajno sodišče v Ljubljani, odd. V., dne 14. aprila 1931.
Konkurzni razglasi
Sa 4/31—3.	978
378.
Konkurzni oklic.
Razglasitev konkurza o imovini šuper-gerja Franca, trgovca v Hrastniku.
Konkurzni komisar dr. Pernat, starešina okrajnega sodišča v Laškem. Upravnik mase dr. Roš, odvetnik v Laškem. Prvi zbor upnikov bo pri okrajnem sodišču v Laškem dne 28. aprila 1931 ob devetih.
Oglasit veni rok do 10. maja 1931. Ugotovitveni narok pri gori imenovanem sodišču dne 19. maja 1931 ob devetih.
Okrožno sodišče v Celju, odd. I., dne 8. aprila 1931.
*
982
Sa 10/31—3.
879. Poravnalni oklic.
Uvedba poravnalnega postopanja o imovini Kosar Rozalije, trgovke na Lavi 26, p. Celje.
Poravnalni sodnik Tiller Fr., sodnik okrožnega sodišča v Celju.
Poravnalni upravnik dr. Orožen Milan, odvetnik v Celju.
Narok za sklepanje poravnave pri imenovanem sodišču, soba št. 2 dne 1 8. m a j a 19 31 ob p o 1 d e v e t i h. Rok za ogla-silev do 1 0. maja 193 1.
Okrožno sodišče v Celju, odd. L, dne 8. aprila 1931.
Sa 5/31-2.	968
380.
Poravnalni oklic.
Uvedba poravnalnega postopanja o imovini Hafneja Ivana, čevljarskega mojstra in neprot. trg. v Škofji Loki, Spodnji trg štev. 4.
Poravnalni sodnik dr. Prešeren Jakob, starejši na okrajnega sodišča v Škofji Loki.
■ le pojasnir, Holandec se je imulu pred. ermu stom v Parizu,- kjer je spoznal svojo -ženo —4 ngležinjo. Ta ga je pregovorila, da je potoval -rtjo;, itft Angini«), .tam pa g$ je znala tako jretho v jeti' v svoje'mreže, da mu ni kazalo
ij	..	,	Nov .raketni motor
Dr. Iieyland ji je zgrabi,l' itov. rafeetnij motor, M ga; je' nedattt: ceni v flertiiu. Motor go’ni; telcofte fcurico; ki-obstoji iz'tetooi .... ^	3S$	tetogramov.
IktMlek.
Mjeagg
uiMnmnf
i&oausar
ntrnimi
v Lizboni
£. 91. 2teznarque:	67
Pci nazaj
Roman
(Copyrighl lty M. Fealura Syndicate.
Ponatis, tudi v izvlečku, prepovedan.)
Ponosen sem se vrnil k naši mizi. Na prsih sem imel pripeto srebrno častno medaljo državne zveze za plesni šport.
»Wllly, ti ovčji nos,« sem dejal, »zakaj nisi vsaj poizkusil, morda bi dobil medaljo iz bronce!«
»Saj res,« mi je pritrdil Karol, »zakaj nisi poizkusil?«
Willy je vstal, se zleknil, si popravil suknjič ter nas dostojanstveno pogledal. Potem je dejal samo: »Zato!«	I	;
V	tistem trenutku je ravno pozival mož s krizantemo k tekmi za foxtrott. Prijavilo se je le malo parov. Willy ni stopal, temveč korakal je na oder.
»Saj nima niti pojma o foxtrottu,« je prsketal Karol.	'	.	.	j
Radovedni smo opazovali, kako se bo to razvilo. Tista ženska, ki je bila podobna krotilki levov, je prišla Willyju nasproti. Z mogočno kretnjo ji je Willy ponudil roko. Godba je zasvirala.
V	tistem trenotku se je spremenil Willy v podivjano kamelo, ki jo je napadel sv. Vida ples. Vzpenjal se je v zrak, šepal, poskakoval, se vrtel, premetaval noge in suval svojo damo sem in tja. Potem je drvel v kratkem svinjskem galopu po odru. Krotilke levov ni vodil pred seboj, temveč poleg sebe, tako da se je vrtela ob njegovi iztegnjeni desni roki, medtem ko je imel on na levi popolno prostost in ni bilo nevarnosti, da bi ji pomečkal stopala. Takoj nato je na mestu imitiral vrtiljak in sicer tako, da so stali repi njegovega suknjiča vodoravno; že v naslednjem trenutku je startal z nežnimi, poskakujočimi koraki počez po odru, da je bil podoben kozlu s poprom pod repom; grmel in vrtel se je ter divjal, konečno je pa zaključil svoj ples z neko grozljivo plrouetto, pri kateri je vihtel svojo damo visoko v zrak. Noben človek v dvorani ni dvomil o tem, da gleda pred seboj dotedaj nepoznanega strokovnjaka foxtrotta. Willy je spoznal svojo naključbo in jo izrabil. Zmagal je s tako pretežnostjo, da za njim precej časa ni bilo nič in šele potem druga nagrada. Triumfirajoče je molil pred nas žganje, ki ga je prejel. Pri plesu se je tako potil, da je pri tem trpela barva njegovega prebarvanega suknjiča; srajca in telovnik sta počrnela, suknjič je pa postal bolj svetel.
Naenkrat se je pojavil pri nas mož s krizantemo. Imel je solzne oči in je Willyja imenoval mojstra.
Svečano ga je prosil, da naj gre na oder.
Godba je udarila tuš. Willy je bil proglašen kraljem foxtrotta ln je prejel pozlačen častni znak državne zveze v rdečem etuiju in z belomodrim trakom.
V	resnici knežje počaščeni e!
Turnir je bil končan, ples se je pa nadaljeval. Sedeli smo pri mizi in pili Willyjevo žganje. Samo Alberta ni bilo pri nas, njega ni bilo mogoče spraviti od blondinke.
Willy me je sunil: »Tamkaj je Adela.«
»Kje?« sem naglo vprašal.
Pokazal je s palcem v vrvež na parketu. V resnici, tam je plesala valček z nekim dolgim, črnim tičem.
»Ali je že dolgo tu?« sem poizvedoval, ker žal bi mi bilo, če ne bi videla, kakšne triumfe smo doživeli pri plesni tekmi.
»Prišla je pred petimi minutami,« mi je odvrnil • Willy.
»S tistim dolgim krepeljcem?«
»S tistim dolgim krepeljcem.«
Adela je pri plesu držala glavo nagnjeno malo nazaj. Eno roko je položila na ramo črnega tiča. če sem pogledal njen obraz v profilu, mi je zastali sapa, tako živa in slična je bila v svetlobi plesne dvorane , mojim spominom na njo iz večerov pred vojno. Toda od spredaj je bil njen obraz bolj poln, in če se je smejala, ml je bila povsem tuja.
Pesnik Anton VVildgans — 50-letnik
Avstrijski pesnik Ln ravnatelj nekdanjega dvornega dramskega gledališča na Dunaju Ani on V/iildgam praznuje 17, aprila svojo 50-letuico. Znan je kot lirik in koit dramatik.
»Jaz sem vampir!«
Strižne izjave obtoženca Kiirtena prod diissel-dorfskim sodiščem. — Tajna razprava.
V torek so nadaljevali razpravo proti »diis-aeldorfakemu vampirju Petru K tir 1 en u. Razprava je bila tajna. Ktirten je sodnikom objašnje-vai svoj protinaravni spolni nagon (on je sadist, Iti mora videti kri). Ko je govoril o p a sam e zn ih umoril, je vedno zatrjeval, da se mu ni nikdar Slo za umor, ampak samo za to, da je videl kri. »Jaz sem vampi rt, je vzkliknil, »in jaz morasti videti 'kril« Porotnikom pa je rekel: »Vd mi prav lahko verjamete, ker sem odkrito priznal vse, česar sem obdolžen! Vi mi lahko 'verjamete, da nisem moril zaradi ubijanja, ampak lcer smatram ubijanje za najlepšo stvar. Kio 3em videl n. pr. Manijo Ilahn v cvetu oljene mladosti, tako polno življenja in veselo, sem si, rekel: Te ženske ne smeš umoriti! Res sem jo le parkrat zabodel, da bi kričala. Nato pa sem izgubil gospodstvo nad samim seboj in sem bodel in bodel, dokler ni bila mrtva. Gospodje sodrnikihNiliče ne ve, ln tudi noben zdravnik za duševne bolezni tega ne ve, kaj govori ju dela človeška duša! Jaz sem vampir ;
—	jaz tudi dobro vem, da sem vampir, in jaz morem slišati, kako teče kri. Ko sem umoril' Soheerovo, sem njeno kri tudi pili c
Nato je Kiirten pripovedoval, kako še je po' umoru neke ženske okoli 80 krat vrnil na njen' grob. Pri vsakem obisku je bil kar navdušen in si je vedno predstavljal, kako lepo bi to bilo, če bi si mogel nad grobom sezidati hišo, kjer bi lahko ustrezal svojim strastem.
V nadaljni razpravi je pripovedoval Ktirten še tako strašne stvari, da so se tudi najbolj krepki poslušalci od groze kar stresali! Vsaki svoji žrtvi je prerezal žilo dovodnico in pil še vročo kri .
Svel se čudno vrti
V npčnjh kavarnah in zabaviščih v Parizu so ljudje imeli priliko opazovati ‘prav čudaški parček. Ona je bila visoka, vitka Angležinja, on pa je bil zelo resen 40-letnik, ki je le za silo lomil francoščino, po vsem svojem vedenju pa je moral biti Holandec. Kadar je .-ta dvojica prišla v kakšen lokal in se vsedla, je .on začel, gledati, po. navzočih moških, dokler se hi pred enim ali dragim vstavil z besedami: »Gospod, ali vas smem seznaniti s svojo ženo?« 'Ker je; bila Uolandčova spreritljevalka res' lepa, je imel navadno uspeh, in ona je plesala in -se zabavala po svoje, resni Holandec pa je mirno! sedel pri svoji čaši vina.
Neki časnikar pa je končno to čudno razmerje le r!
le lom v i / .......
i
i,
pa se ž njo poročiti. Od takrat naprej je njer gova žena, ki jo pa tembolj sovraži, ker živi nekje na Holandskem bogata dedinja, ki bi se bila zelo rada ž njim omožila. Po dolgem prigovarjanju je Angležinja privolila, da se da ločiti, ampak le pod pogojem, da ji najde mož — drugega moža, ali pa ji mora plačati ogromno svoto denarja. Zato išče sedaj Holandec povsod — drugega moža, da se znebi svoje nad-loge.
Druga povest: Neki angleški inženir se je seznanil v' Budimpešti z neko Madžarko. Njena krasna polt ga je premamila, da ji je obljubil zakon. Ko pa jo je enkrat obiskal v hotelu, kjer je stanovala, je videl, da nesejo v njeno sobo cel koš mladih, kumar, katerih sok je ženska rabila za pranje svojega telesa. Rezultat: Artglež je rekel, da so kumare na Angleškem predrage jn je rekel: z Bogom!
20 kg težak smaragd
V glavno mesto nacionalistične kitajske vlade je nedavno prišel poslanec m pokrajine Sin-Kiang, kil leži daleč na meji Kitajske države. Ta poslanec, Rvang-Ln, je prinesel s seboj v Nanking i20 kit težak nabrušen smaragd. Ia tega dragega kamna bodo izdelati državni pečat narodne Kitajske vlade v Nankingu, ki bo imel obliko 20 centimetrov visoke (široke in debele) kodke. Ta smaragd so našli v neloi sin-kianški reki.
Potovanje v Nanking pa za poslanca Kvang-Lu-« ni bilo lahko, ker je moral prepotovati 1500 kilometrov dolgo pot s karavano in sicer
po popolnoma neznanih in neobljudenih krajih, p redno je prišel do železnice, ld ga je pripeljala v Peking. Od tam je nadaljeval pot v Tieiitsin, cd tam pa v Nanking. Celo pot pa je moral skrbno varovati svoj zaklad, ki ga je imel pri sebi zavitega v stare vreče.
Dobro je naredil
V	Parizu sta živela dva Poljaka. Oba sta bila mlada in čedna fanta, bila sta tudi velika prijatelja, in kar je glavno, oba sta imela denar. Ljudje pa, ki ne vedo že več kaj početi z denarjem, se začno dolgočasiti in morajo misliti vedno na kaj novega, da si preganjajo čas.
Naša dva prijatelja sta tudi dolgo premišljevala, kako. bi si kratila čas, pa sta prišla na sijajno misel, da bi bilo dobro staviti, kdo bo prišel prej na Montmartre (recimo pri nas v Ljubljani na Grad ali na Rožnik); hodila: pa bosta tja brez nogavic, v čevlje pa si mora vsak nasuti fižolov.
Oba junaka sta'res zvečer krenila na pot. Zvečer zato, ker se vendar ne spodobi hoditi po pariških ulicah podnevi brez nogavic v nizkih čevljih. Eden je komaj lezel, drugi pa je stopal čvrsto in lahko kot srna po svoji pota in je seveda tudi prvi prišel na svoj cilj.
Ko je prišel še druga za njim, sla se pošteno skregala in i® prepira se je kanalu razvil sijajen pretep. Tu pa je morala poseči vmes policija, ki je oba možakarja odpeljala na stražnico.
Tam sta oba lepo in mirno povedala, za kaj da gre. Uradnik je oba poslušal, potem jima je
oior
ned a v n o razkazoval nemškim industiij-. kisika in špirita. Pri -poskus-’r"3 bodo še nadaljevali.
pa vkazal, naj sezujeta čevlje, da se prepriča na svoje oči, če je res »zmagovalec« svojega tovariša ogoljufal in Sel na pot brez fižola v čevljih. Oba sta se res sezula in uradnik je ugotovil, da imata oba fižol v čevljih. Samo nekaj malega razlike je bilo: fižol v čevljih »zmagovalca« je bil — kuhan ...
Humor
>Po čem pa tukaj tako čudno difii?«. »Mogoče po svežem araku?«
‘Radio
Ljubljana, četrtek, 1((. aprila. 11.45 šolska ur-a: Otroške narodne, še neobjavljene pripovedke, pripoveduje g. V. Miklerndorfer. 12.15 Ploščo. 12.45 Dnevne vesti. 13.00 Čas, plošče, bo-rza. 18.00 Dr. Valter Bohinec: Indija in indijsko vprašanje. 18.30 Drago Ulaga:	Gimnastične
vaje, 10.30 Dr. O. Reya: Vromenoslovje. 1U.00 Dr. Mirko .Rupel: Srbohrvaščina. 20.00 Pero llorn: Duševna vzgoja otroka. 20.30 Samospevi ge. Zlate Gjungjenac-Gavella, solistke ljublj. kr. opere. 21.30 Koncert klavir in harmonij (gg. Heri Svetel in Niko Štritof). 22.30 Časovna ua-poved in poročila. 23.00 Napoved programa sea naslednji dan.
Ljubljana, petek, 17. aprila. 12.15 Plošče. 12.45 Dnevne vesti. 13.00 Čas, plošče, borza. 18.00 Radio-orkester. 19.00 Dr. Lapajne: Avtorji dti njihove pravice! 19.30 Dr. Lovro Sušnik: Francoščina. 20.00 O potrebi in koristi gospodinjskih šol (Krekova gospodinjska šota). 20.30 Vefor L. M. Škerjanca: I. Uvodno besedo govori g. dr. Josip Birsa, tl. Umetne pesmi poje g. Mirko Jelačin. III. Klavirski koncert igra g. L. M. Škerjanec. IV. Sentimentalni narodni napevi, poje g. Murko Jelačin. 22;00 Časovna napoved in poročila, napoved programa za naslednji dan.
Zagreb, Četrtek, 16. aprila. 12.20 Kuhinja. 12.30 Plošče. 13.30 Novice. 17.00 Koncert balalajk.
18.30	Novice. 20.30 Koncert (Ljubljana). 22^30 Novice in vreme. 22.40 Lahka glasba.
Zagreb, petek, 17. aprila. 12.20 Kuhinja. 12.30 Plošče, 13.30 Novice. 17.00 Prenos glasbe iz kavarne. 18.30 Novice. 20.30 Beograd. 22.30 Novice in vreme. 22.40 Po tujih postajah.
Beograd, četrtek, IG. aprila. 11.30 Plošče. 12.30 Radio orkester. 13.30 Novice. 16.00 Plošče. 17.00 Predavanje. 17.30 Narodne pesmi. 18.00 Harnut« nika. 19.30 Francoščina. 20.00 Zdravstvo. 2Q.30 Ljubljana. 22.30 Novice. 32.50 Radio, onkestei;.
Beograd, petek, 17.. aprila. 11.30 Plošče. 12.45 Radio orkester. 13.30 Novico. 15.00 Šolski radio. 16.00 Plošče. 17.00 Kuhinja. 17.30 Narodne, kvartet. 18.00 Plošče. 19.30 Nemščina. 20.00 .Glasbene uganke III. .20.30. Klavir. 21.00 »Vladimir in Košara«, drama. 21.40 Koncert. 22.40 Novice. 23.00 Koncert radio orkestra.
Praga, četrtek, 1C. aprila. 11.15 Plošče. 12.80 Moravska Ostrava. 10.05 Plošče. KJ.20 Otroške igre. 16.30 Radio orkester. 19.15 O moderni glasbi. 19.35 Brno. 22.20 Orgle.
Praga, petek, 17. aprila. 12.25 Radio koncert, Brno. 10.05 Plošče. 16.20 Otroška ura. 16.30 Komorna glasita v Br,nu. 19.05 Večer1 LuSiškib Srbov. 19.50 Uvod k prenosu;• 20.00 RonCort češke Filharmonije:'J. Naydur »Stvarjenje sveta«. 22.20 Moravska Ostrava.
Izdaja tiskam« »Merkur«, Gregorčičeva ulioa 29. Za tiskarno odgovarja 1_____________
J Milan Zndnek. — Za inseratni del odgovarja Avgust Rozman -r Vsi v Ljubljani