UDK 886.5.09:929 Kocbek E. Fi ance Bernik ZRC SAZU, L j u b l j a n a ETIKA IN I D E O L O G I J A Y KOCBEKOVI V O J N I PROZI Zbirko novel Edva rda Kocbeka St rah in pogum iz 1951, prozo na temo druge sve- tovne vojne, je t edan ja slovenska l i terarna kr i t ika z eno samo izjemo zavrnila, avtor pa je bil izkl jučen iz polit ičnega živl jenja, deset let je bil prisil jen ostati celo z u n a j kul turnega doga j an j a . In terpre tac i ja Kocbekove zbirke kot a l ternat ivnega, v vseh po- gledih problemskega p r ikazovan ja vojne tematike kaže, da je etično in filozofsko sporočilo novel izraz pisatel jeve miselne koncepci je sveta, njegovih temeljnih nazorov o človeku in zgodovini. Edvard Kocbek's collection of W. W. II- thëmed short stories Strah in pogum (1951) was rejected by the con temporary Slovene l i terary critics (with one exception), its au thor was excluded f rom political life and forced to s tay even out of cu l tura l l ife for ten years . When Kocbek's book is interpreted as an al ternat ive presentat ion of the war theme, as a problem prose in all respects, it tu rns out tha t the ethical and philosophical message of Kocbek's short stories is an expression of the author ' s intel- lectual conception of the world, of his f undamen ta l views of man and history. Posebna smer v obravnavanju vojne tematike ima svoj začetek in svojo prvo predstavitev v zborniku Narod se je uprl (1951). Ta knjiga proze je bolj kot iz estetskoliterarnih razlogov pomembna zaradi drugačnega idejnega pr ikazovanja narodnoosvobodilnega boja. Zlasti se nam odkrije njena poseb- nost, če jo pr imerjamo z izborom vojne proze Iz partizanskih let (1947). Ome- njeni izbor je sicer komaj štiri leta starejši od zbornika Narod se je uprl, toda prav med tem časom so se zgodile v Jugoslaviji bistvene spremembe, ki so pozitivno vplivale na dogajanje v kulturi in umetnosti. Predvsem iz teli sprememb leta 1948, če ne samo iz njih, si laliko razložimo dejstvo, da zbornik Narod se je uprl nima ideološko apologetskega uvoda kot izbor Iz partizan- skih let in da ga uva ja širše, bolj ali m a n j vsenarodno, celo nadideološko po- svetilo, namenjeno desetletnici ustanovitve Osvobodilne fronte slovenskega naroda. Razen teh razlik ne smemo prezreti še drugih posebnosti omenjenega zbornika vojne proze, zlasti ne tiste, ki se kaže v sestavi avtorjev, čeprav je večji del pripovednikov sodeloval v obeh antologijah. Tako najdemo v izboru leta 1947 in tistem štiri leta kasneje med sodelavci naše najvidnejše pisatelje, od starejših Lojza Kraigherja, Prežihovega Voranca, Juša in Ferda Kozaka, od predstavnikov srednje generacije pa Miška Kranjca, Antona Ingoliča, Fer- da Godino, Ivana Potrča, Cirila Kosmača, Milana Šego in Miro Miheličevo. Pač pa je v zborniku Narod se je uprl nastopilo šest pisateljev, ki jih v iz- boru Iz partizanskih let ni. Poleg urednika Franceta Bevka so to Edvard Kocbek, Boris Pahor, Janez Gradišnik, Alojz Rebula in Vladimir Kralj. Gre torej predvsem za skupino krščanskosocialnih oziroma nepart i jskih pisateljev, ki so v obravnavanje vojne tematike vnesli ideološko drugačne poglede, kar velja zlasti za Kocbeka in njegovo v zborniku natisnjeno Blaženo krivdo. Zbornik Narod se je uprl je bil natisnjen v juli ju 1951, izšel pa je, kot sodimo po časopisnih obvestilih, v drugi polovici julija, tako da je Kocbekova Blažena krivda prišla v javnost pred pisateljevo zbirko Strah in pogum. Zbirka novel je izšla oktobra tega leta, medtem ko se je novela Blažena krivda — ob Črni orhideji Kocbekova najbol j alternativna obravnava narodnoosvo- bodilnega boja — srečala z bralci in literarno kri t iko že poleti 1951, torej dva, tri mesece pred Strahom in pogumom. Odzivi na novelo so bili spontani, sa j še niso predstavljali ideološke ofenzive, ki se je kmalu zatem sprožila na pisatelja. Bila so to avtentična pr ičevanja ocenjevalcev, drugačna od poznejše m a n j pri jazne, apriorne zavrnitve zbirke, v nekem smislu pa tudi že napoved zavrnitve. Kot urednik je zbornik Narod se je uprl javnosti predstavil France Bevk in poudaril dve njegovi posebnosti. N a j p r e j izvirnost pripovednih del, to, da sta dva prispevka v zborniku sploh prvič natisnjena, pripoved Miška Kranjca A magyar szent korona neoeben in Kocbekova Blažena krivda, trije nadal jn j i prispevki pa n a j bi do takra t bili znani le v odlomkih. Drugo pred- nost vojne proze je videl Bevk v dejstvu, da poskuša obravnavati »zunanji in notranji lik našega borca, njegovo življenje in boje«.1 In te j težnji ustre- zajo po njegovem zlasti Potrčev, Kocbekov in Ingoličev prispevek. Razen Bevkove informacije o zborniku sta izšli še dve oceni. Y Slovenskem poroče- valcu je zbornik pozitivno in miselno poglobljeno ovrednotil Božo Vodušek. Njegov pogled na part izansko prozo je izraz osebnega in nedogmatskega poj- movanja umetnosti, ki ga je formuliral na začetku ocene. Po Vodušku litera- tura ni zgolj odsev družbenega dogajanja , temveč so njene podobe hkrati »živi, oplajajoči in očiščujoči simboli, ki z lastno močjo snujejo novo življenje in posegajo v tok zgodovinskega razvoja.«2 Vodušek je tako poudaril člo- veško vrednost literature, njeno »življenje pospešujočo vlogo«,3 ki je ni mo- goče meriti z abstraktnimi estetskimi pojmi ali kategorijami. Ob tej bolj ali manj prikri t i polemiki s teorijo socialističnega realizma je razumljivo, da Vodušek pri trdilno sodi o Kocbekovi Blaženi krivdi. Izraža sicer pr idržek glede fabule novele oziroma njenega razpleta v dogajanju, ki n a j bi dajal bralcu »vtis neke narejenosti«,4 toda sporočilna vrednost Blažene krivde ostaja zan j sprejemljiva. Hvalevreden je zlasti pogum, s katerim se je Kocbek »lotil težkega moralnega problema.«5 Drugačno mnenje o zborniku Narod se je uprl in o Kocbekovi noveli pa je zapisal Fran Petre, ki je vojno prozo ocenil s stališča socialističnega realizma. Njegovo vrednotenje zbornika se močno razhaja z Voduškovim. Če se npr. zdi Vodušku Kraljeva Zgodba o jetniku, ki je strigel z ušesi mojstrska, saj se odlikuje »po veliki notranj i resničnosti«, ki vpliva na bralca z »nenavadno prepričljivostjo«,0 je ta zgodba za Petreta »enostranska«.7 Ali pripovedi Borisa Pahor ja in Alojza Rebule, o katerih so si sodbe obeh ocenjevalcev prav tako različne. Če Vodušek opaža pri mladih tržaških pisateljih artizem besednega oblikovanja, jima Petre pr ipisuje »izu- metničen prijem«8 in ju postavlja pod vpliv sodobnih zahodnih književnosti, kar tedaj ni pomenilo samo kritike, temveč že kar ideološko obsodbo literature. 1 Ljubljanski dnevnik 27. jul i ja 1951, I, št. 23. 2 Narod se je uprl (Slovenski poročevalec 22. juli ja 1951, št. 170). 3 Prav tam. 4 Prav tam. 5 Prav tain. 0 Prav tam. 7 Beležke o narodno-osvobodilni li teraturi (Ljubljanski dnevnik 4. avgusta 1951, I, št. 30). 8 Prav tam. Podobno je s Petretovo oceno Blažene krivde, o kateri sicer beremo, da nastopa v n je j pisatel j »s tenkočutnim zunanj im orisom življenja partizanov in kom- pliciranim dušeslovnim problemom izdajalca in izvrševalca smrtne kazni.«0 Petre uvršča Kocbeka celo med pripovednike, ki so po »globini psihološkega opazovanja« daleč pred drugimi sodelavci zbornika, dodaja pa kritično opaz- ko, ki poruši navedena zapažanja in predstavlja njegovo zadnjo besedo o Blaženi krivdi: »Ob tem pa bi vseeno pripomnil, da osebno ne najdem po- polnega opravičila za težke notranje boje Kocbekovega part izana Damja- n a . . ,«10 Tu Petre prikri to polemizira z Voduškovo pozitivno oceno Kocbe- kove novele, tu je tudi zametek tistega zavračanja Kocbekove vojne proze, ki se je konec leta 1951 razraslo v silovite napade na Strah in pogum, v začetku naslednjega leta pa doseglo svoj vrli in politično obsodbo pisatelja.11 Kocbekove novele Strah in pogum pomenijo v razvoju slovenske vojne proze tak preobrat, da ni presenetljivo, če so doživele ob izidu skoraj nedeljeno zavrnitev, njihov avtor pa se je moral umakniti iz političnega življenja. Vzrokov za tako razmerje do pisateljeve novelistike je bilo več. Poglavitni bi bili naslednji: Prvič, Kocbekove novele se kot izrazite filozofsko medita- tivne pripovedi že po zvrstni pripadnosti močno razl ikujejo od slovenske pri- povedne tradicije. Naša kri t ika razen pri redkih izjemah, npr. pri Jušu Ko- zaku ali Vladimiru Bartolu, ni imela opravka s takim modelom proze, ki ga je razvil Kocbek, zato je pred njim obstala brez ustreznega instrumentarija in zanikanje je bilo eno od možnih odzivov na tako prozo. Drugič, slogovna us- merjenost Kocbekovih novel je bila v popolnem nasprotju s t eda j veljavno socialistično-realistično doktrino umetnosti, v nasprot ju celo s klasičnim rea- lizmom, dejstvo, ki govori že samo po sebi za negativno opredelitev do slo- govno atipične proze. Po Kocbekovem prepr ičanju se namreč li teratura ures- ničuje v »še nenavzočem in še neuresničenem«, umetnik pa ustvar ja iz ce- lostne medčloveške zavezanosti in n a j presega »dobe in interesne razlike, programe in statične nornmtivnosti.«12 In tretj i razlog, da politična javnost in literarna kri t ika nista sprejeli Strahu in poguma, je tista konstitutivna sestavina Kocbekove proze, tista plast dialoga in meditacij, ki posredno ali neposredno izraža pisateljev svetovni in filozofski nazor. V času, ko je legi- timni pogled na svet predstavljal zgolj dialektični in historični materializem, je Kocbek prikazoval narodnoosvobodilni boj in revolucijo na Slovenskem skozi optiko evangeljskega krščanstva, utemeljenega v francoski personalistični antropologiji (Emmanuel Mounier) in v mističnem krščanskem mišl jenju (Charles Pégy), deloma tudi v duhu predhodnikov evropskega eksistencializ- ma (Sören Kierkegaard) in njegovih sodobnih predstavnikov, čeprav je do teh filozofskih sistemov ohranil ves čas kritično razmerje.13 Bolj kot iz more- * Prav tam. 10 P rav tam. 11 š i ršo bibl iograf i jo kr i t ik in ocen Kocbekove zbirke novel S t rah in pogum na- va j a M a r j a n Dolgan (Pripovedovalec in pripoved 1979, 128—129). Pr im, tudi Inkretovo izdajo S t rahu in poguma iz leta 1984 in njegovo Skico za živl jenjepis Edva rda Kocbe- ka (str. 402—403). 12 Edvard Kocbek, Kdo sem? (Svoboda in nujnost , P r ičevan ja 1974, 280). 13 V navedenem p redavan ju (v Trs tu 27. apr i la 1965) je Kocbek izrecno poudari l , da mu je Mounier »pomagal odkrit i Péguya . Bloya in Bernanosa, posebno pa Kierke- gaarda in eksistencializem, njegove sončne in senčne strani«. (Svoboda in nujnos t 1974, 286). bitnih, verjetno zgolj naključnih li terarnih podobnosti ali različnosti14 je Koc- bekova vojna proza razložljiva prav iz pisateljeve miselne koncepcije sveta, kar naposled pot r ju je jo tudi same novele in njihova interpretacija. Prva novela Temna stran mesca je motivno skrčena pripoved, osredoto- čena na glavno osebo, ki je hkrat i prvoosebni pripovedovalec zgodbe. Pa tudi prvoosebna pripoved je zaposlena z enim samim, vendar temeljnim vpraša- njem človekove eksistence: kako doseči udeležbo v zgodovini in zaživeti pristno, avtentično življenje. Težnja po avtentičnem bivanju je sploh osred- nje vprašanje novele in uresničitev te težnje je poglavitna naloga, ki se po- stavlja pred glavnega junaka, partizanskega ilegalca. Njemu se pridruži jo še trije sodelavci narodnoosvobodilnega gibanja, tako da imamo v trenutku, preden se zgodba začne razpletati, v partizanskem skrivališču osebe, katerih trenutno hotenje je istovetno, razlikujejo se zgolj po življenjskih izkušnjah. Glavnega junaka oziroma prvoosebnega pripovedovalca pa tudi njegove tova- riše opredeljuje »zagatni položaj«, v katerega so postavljeni, položaj »sredi nevarnosti«,15 k l jub temu da so njihovi protiigralci, t j . sovražniki, prav do konca novele fizično odsotni, zunaj optike pripovedovalca, tudi zunaj pripo- vedovalčevega eksplicitnega opredeljevanja do njih, čeprav njihova prisotna odsotnost ustvarja položaj, v katerem ilegalce prevzema tesnoba, »skrajna« in »najgloblja« groza in naposled strah.10 Kako intenzivno in hkrati samo- kritično doživlja glavni junak prav to duševno stanje, nam razkri je sam, ko prizna, da je bil »vse življenje strahopetec in da ga še v sanjali muči nepo- pisen strah«.17 O strahu se pred odločilnim razpletom pogovarjajo ilegalci v skrivališču in med različnimi pogledi na to stanje človekovega razmerja do sebe in do pojavov zuna j sebe stoji v ospredju tisti, ki strah označuje kot »posebno vrsto junaštva.«18 Y skladu s takim izhodiščnim razmerjem do stra- hu je razumljivo, da partizanski ilegalci strah doživljajo in se mu hkrat i upirajo. Tako npr. eden izmed njih, izkušeni borec iz španske državljanske vojne, pred odhodom v akcijo ne čuti le pravice, da se udeležuje dogajanja , ki p r iha ja , temveč sprejema revolucionarno nalogo predvsem zato, ker se hoče »srečati z usodo na najbol j tveganem področju.«19 Podobno se zgodi z glavnini junakom novele, ko ostane sam, okupatorjevi vojaki pa obkolijo vilo, pod katero se skriva, in t eda j junak začuti, da se začenja odločilno poglavje nje- 14 Prvi je na Kocbekovo zvezo z Vercorsom in Jeanom Cocteaujem, t j . z evrop- skimi l i terarnimi vzporednicami, opozoril Boris Pahor , pisec neapriorist ične, še danes prepr ič l j ive in edine pozit ivne ocene knj ige ob n jenem izidu (Svobodna polemika, Trst 1952, 7, 9, 13). Boža Krakar-Vogel je napisala k ra tko š tudi jo : Vercorsova kn j iga novel »Oči in svetloba« v p r imer jav i s Kocbekovim »Strahom in pogumom« (Jezik in slovstvo 1977/78, 2, 37—42). O stičiščih in razločkih med Vercorsom in Kocbekom na ravni alegoričnosti kot pr ipovednega t ropa r azprav l j a Marko J u v a n (Jezik in slovstvo 1985/86, št. 5, 158—166). Mar je ta Vasic pa omenja podobnost med španskim borcem iz novele Temna s t ran mesca ter j unak i Malrauxovih romanov (Literarni leksi- kon 24, Eksistencializem in l i tera tura , L jub l j ana 1984, 79). — Od pomembnejš ih sinte- tičnih in te rpre tac i j Kocbekovih novel velja omeniti zlasti š tudi jo Tarasa K e r m a u n e r j a : Problemat izac i ja (nujnega) umora (2000, 1983, št. 23—24, 1—48) in razpravo Andre ja Inkre ta : Pr ičevanje o brezumni slasti in o zadnj i grozi (Edvard Kocbek, S t rah in po- gum, Mladinska knj iga , L jub l j ana 1984, 341—393). 15 S t rah in pogum. Štiri novele. Državna založba Slovenije, L j u b l j a n a 1951, 7, 8, 46. 10 P r av tam, 9. 17 P rav tam, 8, 37. 18 Prav tam, 29. 18 P r av tam, 35. govega življenja, kaj t i znajde se »na poslednji meji bivanja«20 ali drugače povedano: v mejni situaciji. Kakršenkoli razplet dogodka zda j junak predvi- deva, vselej se mu na koncu pokaže smrt, vendar poskuša to razpoloženje, to stanje biti za smrt, kakor ga označuje filozofija eksistencializma, premagati . Premagati poskuša tesnobo, celo pratesnobo, ki pa ni tako kot pri Sörenu Kierkegaardu povezana s krivdo ali grehom,21 ampak je podobno kot pri eksistencialistih globlji izraz človekove odtujenosti v svetu. Kocbek jo ime- nuje tujstvo, in to odtujenost ali samoodtujenost ukine njegov junak z deja- njem (Dejanje se imenuje revija, ki jo je Kocbek izdajal in urejeval v letih od 1938 do 1941). Že na začetku novele omenja pisatel j v te j zvezi misel, ki ima zanj še hipotetično vrednost, kasneje mu pomeni spoznanje, da namreč posameznik z revolucionarnim junaštvom ponovno doseže svojo notranjo in- tegracijo oziroma notranjo skladnost. T u k a j je postavljena ta ugotovitev pred realno preizkušnjo, kaj t i glavni junak se pred odločilnim dejanjem zave svoje nemoči. Predvsem pa se zave nesmiselnosti svojega početja, ko zasluti »ne- izmerne« možnosti življenja,22 t j . možnosti, v katerih bi mogel uresničiti svojo osebnost, kar je tudi téma personalistične antropologije Emmanuela Mouniera, ki je bil Kocbeku svetovnonazorsko bližji od eksistencialističnih filozofov in je nastopal proti kartezijanskemu ločevanju duše in telesa, misli in dejanja.23 Težnja po družbenem aktivizmu dobi naravnost mitske razsežnosti, sa j ima junak občutek, potem ko na dušek prebere Levstikovega Martina Krpana, da je »navzoč na vseh frontah vojne in miru, ki jih je slovenski narod boje- val.«24 Da bi sprostil intenzivno notranjo napetost in se odrešil, začne pisati podobno kot že v začetku novele svojo zgodbo na način, v katerem se preple- ta ta razkrivanje ustvarjalnega postopka in neposredno pripovedovanje, model pripovedi, ki ga je kasneje prevzel in razvil Ciril Kosmač v Baladi o trobenti in oblaku. Po kratki reiardacij i se dejanje v Kocbekovi noveli zaključi tako, da pasivni junak mobilizira v sebi neznane moči ter uniči sovražnikovega vojaka. Po tem dogodku postane junak novele in njen prvoosebni pripovedo- valec nov človek, drugačen od tistega, kakršen je bil še pred neka j trenutki. Novela Temna stran mesca pušča v ozadju etične dileme, ki so sicer zna- čilne za Kocbekovo vojno prozo. Ob nekaterih relativizacijah dobrega in zla,25 ki pomenijo zlasti relativizacijo krščanske moralke in so blizu katoliški hereziji, je v pripovedi najpomembnejša, čeprav še vedno obrobna tista pri- povedovalčeva izjava, ki sovražnikovega vojaka označuje za predstavnika »sile in zla«.20 Poglavitno sporočilo novele pa je skrito, kot vidimo, drugje, v junakovi težnji po dejanju, po samouresničevanju, po človekovi globlji avten- tičnosti. Y tem smislu je za razumevanje novele pomemben njen zaključek, kjer pisatelj opredeli pojav strahu in pojav poguma na način, ki ga nakaže med pripovedjo. Kocbek vzame za premiso ugotovitev, da »ima pogumni člo- 20 P r a v tam, 39. 21 Edva rd Kocbek, Sören Kie rkegaard , D o m in svet 1935 (Sodobni misleci, Mohor- jeva d ružba , Cel je 1981, 15). 22 S t rah in pogum 1951, 44. 23 Edva rd Kocbek, E m m a n u e l Mounier , Nova pot 1957 (Sodobni misleci 1981, 55). 24 S t r ah in pogum 1951, 46. 25 T a k o beremo, da je človek b i t j e »ukleto v greh in zlo« (str. 9), da ga nič ne v a r u j e »pred si lami zla« (21), k a k o r tudi to, da v vo jn i ni n a t a n č n o določenega na- spro tn ika , da se je poruš i lo r a z m e r j e med resnico in lažjo, »med »dobrim in zlim'« (22). 20 S t r ah in pogum 1951, 48. vek isto izhodišče kakor straliopetnež, obema je nevarnost edina resničnost.«27 S tem obrne pozornost k stičiščem med povsem nasprotnima položajema člo- veka. kar je razvidno tudi iz nadal jnjega razvi janja misli, iz prvega sklepa, po katerem se straliopetnež boji nevarnosti, medtem ko jo pogumni išče. Stično točko med obema položajema upošteva tudi drugi sklep, ki poudar ja isto mo- tivacijo, na katero pa se je mogoče odzivati različno in s stopnjevano inten- zivnostjo. »Strah in pogum sta tečaja iste pretiranosti, strah pret irava ne- varnost, pogum pa varnost.« Ta teza o strahu in pogumu je zanimiva iz dveh razlogov. Prvič, ker razkriva, kako je Kocbek k l jub izostrenemu dialektič- nemu razmerju od sveta in globinskemu pojmovanju njegovih nasprot i j in različnosti v bistvu izhajal iz ideala harmoničnega človeka. Kako se je upiral miselnemu dualizmu, ki je vdiral v njegov monistični krščanski nazor. Drugič je njegova teza upoštevanja vredna zato, ker izključuje vidik shematičnega vrednotenja pojavov. Kocbek ne vrednoti strahu in poguma znotraj ustalje- nega aksiološkega sistema, prizadeva si pojma celo prevrednotiti v tem smislu, da močno reducira n juno moralno dihotomijo, kolikor je sploh ne ukine, saj moto k njegovi knjigi oziroma citat iz stare zaveze — Ne bo ostala tema nad njimi, ki so v strahu (Izaija, 8, 23) — nakazuje moralno rehabilitacijo strahu. Da tako spremenjeno pojmovanje strahu kot temeljne drže do sveta ni bilo v skladu z ideološko in psihološko poenostavljeno prozo socialističnega rea- lizma, ne z normami naše literarne kri t ike tistega časa, predvsem pa ne z le- gitimno predstavo o narodnoosvobodilnem boju, je zuna j vsakega dvoma. Novela Blažena krivda obravnava motiv, ki je v pravkar interpretirani noveli komaj nakazan. Če pisatelj v Temni strani mesca zgolj omenja sloven- skega političnega veljaka, povezanega z Nemci, je t u k a j motiv državljanske vojne oziroma narodnega razkola na Slovenskem že bolj nakazan, skoraj konstituiran. Tz part izanske čete, ki je zadnji čas izpostavljena hudim nem- škim napadom, pobegne n a j p r e j eden, potem še drugi izdajalec, medtem ko tretjega nemškega obveščevalca pravočasno izsledijo — tako mislijo v štabu part izanske čete — in ga sklenejo kaznovati s smrtjo. Partizanski komandir in komisar določita, na j justifikacijo izvrši medicinec, t j . človek, ki ga poklicna etika zavezuje k ohranjevanju, ne uničevanju življenja. Bolj ali m a n j absurd- no dejstvo, ki pojasnjuje , zaka j se medicinec vojaškemu ukazu trdovratno upira. Predvsem pa medicinec dvomi o tem, da je fant zares izdajalec, da l j časa vzt ra ja celo pri stališču, da ga ne more ustreliti, zlasti ne zahrbtno.28 Toda vodstvo čete ne popusti. Komandir prepr ičuje medicinca s preprostimi argumenti in preprosto, vendar nepreklicno logiko: »Njegovo življenje je ne- združljivo z našo rešitvijo. Naša rešitev je možna le z njegovo smrtjo.«29 Še bolj ideološko naravnan, zato pa ostrejši dialog o usmrtitvi izdajalca vodita medicinec in komisar čete. Komisar ne pozna moralnih stisk, ne ontoloških zadreg človeka, priznava zgoj relativno moralo, ki je odvisna od zunanjih pogojev, od družbenozgodovinskega konteksta, znotraj katerega se pojem mo- rale nenehno spreminja. Nasprotno pa medicinec brani in z njim vred pri- povedovalec, ki je njegov identifikator, tezo o subjektivni, toda absolutni mo- rali, ki se tudi razvija in spreminja, le da izhaja iz človekove intimne no- 27 Ta navedek in nas ledn j i so vzeti iz S t r a h u in poguma 1951 (str. 49). 28 »Zahrbtne smr t i ne prenesem več!« (Strah in pogum 1951, 59). го p r a v t am. tranjosti, iz njegovega imperativa. V nadal jevanju dialoga se komisar posredno sklicuje na filozofijo eksistencializma, ko poudar ja , da se vrednote v življenju dosegajo le s pogumnim izbiranjem možnosti in da bo medicinca rešilo zgolj odločno dejanje. De jan je ga bo zavezalo in hkrati notranje sprostilo. Medici- nec ugovarja takemu pojmovanju zgodovine ne samo z vidika krščanske mo- rale, čeprav vojna zabrisuje »mejo med dobrim in zlom«,30 temveč se opira zlasti na temeljno postavko personalistične antropologije. Njegova izjava, da mora posameznik »ostati človeško neodvisen in svoboden, ne samo zgodovinsko uporaben in koristen«,31 je v bistvu teza Emmanuela Mouniera. O njem piše Kocbek, da mu je bil pojem osebe »glavno kritično merilo, ko je ocenjeval zgodovino, družbo in človekovo notranje življenje« in da je z osebo, čeprav je zagovarjal njeno sodelovanje v zgodovini, branil človekovo integralnost, z njo je »odklanjal vse ekskluzivizme in separatizme ontološkega in zgodo- vinskega značaja . . ,«32 Komisar je zda j izzvan in naravnost razkri je svoj po- gled na svet, ko prepr ičuje medicinca, kakšna slast je žrtvovati svojo vest, svojo moralo skupnim višjim ciljem. Eksplicitno postavlja celo skupna zla de- jan ja nad »samotna in izgubljena dobra dela.«33 S tako utemeljenim huma- nizmom oziroma kolektivističnim amoralizmom pa se medicinec ne more strinjati, zato se sprašuje: »Zakaj moram usmrtiti sočloveka, če hočem skupno človeško svobodo?« S tem seveda izpričuje naivno pojmovanje zgodovine, zlasti nerealno gledanje na revolucijo, ki je fenomen socialnorazrednega boja, ne moralnega prever jan ja dogodkov, zato vzklika nemočen in obupan, vendar obsojajoč položaj, v katerem je: »Kam me je pripeljala ljubezen do sočlove- ka . . ,«34 Tako se neha pogovor, v katerem sicer popusti medicinec in z ne- prikri to resignacijo sprejme ukaz o usmrtitvi domnevnega izdajalca, vendar se prava zgodba oziroma njen idejni razplet šele začenja. V drugem, najobsežnejšem poglavju novele je poudarek tako kot v prvem na refleksiji junakov in dialogu. Pripovedovalec obširno popisuje notranje stiske medicinca, ki zda j ustvarja videz, da gre s fantom v patrolo, v resnici pa išče trenutek, da ga ustreli, potem ko začenja verjeti, da je izdajalec. Me- dicinec se čuti vedno bolj ujetega v zgodovino, v kateri bi se uresničil in po- človečil, zaveda pa se tudi, da mu bo pristanek na realno stvarnost porušil svet vrednot, v katerega verjame. Zato ostaja za medicinca usmrtitev izdajalca izključno moralno vprašanje , popolnoma v smislu Mounierovih nazorov, n a j da kr is t jan svojemu zgodovinskemu angažmaju krščansko vsebino. »Čim drz- neje se kris t jan zaveže v zgodovini, tem bolj je dolžan bedeti nad strogostjo svojega krščanstva in ga braniti.«35 Vendar vnaša Kocbek v etične stiske me- dicinca kakor tudi v dialog med nj im in fantom, osumljenim sodelovanja z Nemci, nekakšno dialektično prožnost, ki je krščanska moralna dogmatika ne pozna. V sistem krščanskih moralnih načel npr. ne gre misel, ki grešnika istoveti z žrtvijo, ta žrtev pa n a j bi bila najviš ja slast ali »blažena krivda.«30 so p r a v tam, 65. 31 P r av tam. 32 Edvard Kocbek, Emmanue l Mounier, Nova pot 1957 (Sodobni misleci 1981, 82). 33 S t rah in pogum 1951, 66. 34 Ta in predhodni citat sta vzeta iz S t rahu in poguma 1951, 66—67. 35 Edvard Kocbek, Emanue l Mounier, Nova pot 1957 (Sodobni misleci 1981, 80). 30 S t rah in pogum 1981, 72. Na to misel se namreč upira medicinec, ko pravi, da bo njegov zločin likrati zločin umorjenega. On, izvršitelj smrtne obsodbe, bo ubil telo izdajalca, umor- jeni pa njegovo dušo. Vsak je torej krvnik in žrtev obenem, tudi onadva, ki sta odslej nap re j nepreklicno zavezana zgodovini. Podobno se brani izdaja- lec, ki trdi, da je zlo povsod, v vsakem človeku, dokler naposled s tem argu- mentom sploh ne ugovarja medicincu in izjavi: »Vsakdo nekaj izdaja, tudi ti, ni človeka, ki ne bi i z d a j a l . . .«37 Misel torej, ki je heretična v drugo smer, sa j podira etiko revolucionarne ideologije, če s tem označujemo vrednote na- rodnoosvobodilnega gibanja. Brž pa ko dialog v načelu potrdi etično enako- vrednost obeh junakov, ki jo sprejema tudi pripovedovalec, postane logična, čeprav še nerealna želja medicinca, da bi se oba, tudi izdajalec, osvobodila moralne stiske. Pripoved je namreč šele na tisti točki razvoja, ko mora izvr- šitelj kazni naj t i priložnost, da ustreli izdajalca, in naposled jo tudi najde. S tem pa se medicinec, zvest narodnoosvobodilnemu boju, dokončno obteži s krivdo, saj se zdi pripovedovalcu po storjenem dejanju podoben »do k ra ja izmučenemu, umirajočemu človeku«.38 Konec zgodbe je presenetljiv, čeprav domnevni izdajalec večkrat obljubi medicincu, da mu bo povedal nekaj neznanega. Po storjenem dejanju novela namreč pr ikazuje medicinca v različnih položajih in opisuje njegovo čutno dojemanje zunanjega sveta, zlasti pokrajine. Prav ekspresivni opisi narave so tista sestavina v zgodbi, ki rahl ja jo Kocbekovo filozofsko prozo, neredko učinkujejo celo kot retardacija v dramatsko zgrajeni pripovedi. Tako tudi tukaj , ko medicinec n a j p r e j obrzda misel na samomor, nato pa se spopade s kačo, ki ga ugrizne, kar v svetopisemskem smislu razume kot namig usode, da je dokončno zavezan zlu in t rp l jen ju zaradi zla, ki ga je storil. Prav na koncu novele se srečata oba, teže ranjeni domnevni izdajalec, ki ga medicinec očitno ni ustrelil do smrti, in medicinec z nevarnim kačj im ugrizom, na sa- motni kmetiji , k jer jima dve ženski nudita prvo pomoč. Zdaj fant , osumljen izdaje in določen za ustrelitev, naposled razkrije medicincu, da je sicer mislil izdajati , ker je hotel rešiti svojo nosečo ženo, ki bi jo Nemci drugače ubili, da pa se je premislil. Zadnji komentar k noveli pove fant sam, ki pravi, da človek ne sme izbirati med žrtvami, tako kot je on izbiral med ljubeznijo do svoje žene in zvestobo narodnoosvobodilnemu boju. N a j že gledamo na nje- govo dilemo tako ali drugače, fant se nazadnje odloči za privrženost skupnemu cilju, t j . za osvobodilni boj in revolucijo. Vprašanje likvidacije izdajalca v narodnoosvobodilnemu boju, ki ga Kocbek t u k a j zastavlja, pa ostaja odprto. To je čutil tudi pisatel j sam, ki se je še enkrat vrnil k motivu likvidacije in v zadnji noveli zbirke ponovno razmislil moralno kočljivo izkušnjo svojih junakov. Tre t ja novela v knjigi, novela Ogenj, globlje kot Blažena krivda interpre- tira zapletenost medvojnega dogajanja na Slovenskem, in sicer pr ikazuje re- volucijo oziroma državljansko vojno skozi optiko dveh različno mislečih du- hovnikov. Starejši duhovnik, župnik na Dolenjskem, predstavlja evangeljsko krščanstvo, zavrača vsako nasilje nad narodom in posameznikom, zlasti tako, ki manipulira z božjim razodetjem, zato obsoja italijansko zasedbo slovenskega ozemlja in sodelovanje z okupatorjem. Njegov mlajši sodelavec kaplan pa kot 37 P r a v t am, 82. 38 P r a v t am, 90. somišljenik militantne cerkve pr ipada radikalni struji katoličanov in od za- četka nasprotuje part izanstvu in narodnoosvobodilni ideji. Antagonizem med obema duhovnikoma, čeprav na zuna j man j očiten, usmerja dogajanje v noveli, ki se nenadoma zaostri in tragično zaplete. Že v drugem poglavju se namreč z vso doslednostjo zastavi vprašanje o razmerju kristjanov do zgodovine ali bolj natančno, o razmerju katoličanov do narodnoosvobodilnega gibanja. V tem pogledu je dialog med kaplanom, ki v ječi izpove na smrt obsojenega sodelavca partizanov, osrednjega pomena za razumevanje pripovedi. Parti- zanski sodelavec zahteva namreč od kaplana odgovor na vprašanje , zaka j bo kaznovan s smrtjo, sprašuje torej po krivdi, postavi se na etično, ne izključno bivanjsko raven življenja. Še veliko bolj se od konkretnega zgodovinskega do- ga jan ja umakne kaplan, ki v svojem mističnem pojmovanju stvarnosti označi smrtno obsodbo svojega idejnega nasprotnika, s katero se seveda strinja, za »slovesno, obredno žrtev zgodovine.«39 Po njegovem je taka žrtev skrivnostna, razumu nedosegljiva in bralec se nehote spomni na nazore krščanskega misleca Charlcsa Péguya, ki mu mistika pomeni »transcendentalno poglabljanje smis- la«.40 Kaplan dodaja postavki francoskega filozofa še odrešenjsko poslanstvo, sa j izjavlja, da človeštvo daruje žrtve zato, da bi se »rešilo in odrešilo.«41 Da ostaja Kocbek tudi z laično osebo, partizanskim sodelavcem, znotra j kr- ščanskega svetovnega nazora, dokazuje nadal jn j i potek dialoga. Tudi potem ko kaplan odkrije svojemu nekdanjemu pri ja te l ju , zda j part izanskemu sode- lavcu, resnico, da ga je on izdal Italijanom, želi na smrt obsojeni od kaplana odvezo. Kaplan, ki ne sodi v pripovedovalcev sistem vrednot, se pogreza vse niže, celo na smrt obsojenega se nazadnje polasti srhljiva tesnoba, ki pa je sorodna Kierkegaardovi etični tesnobi, sa j se razvije v izpraševanje vesti in potem v kesanje. Po Kierkegaardu je etična tesnoba povezana s krivdo in grehom, vendar tako, da človeka hkrat i rešuje iz greha.42 Kaplan, uničen spri- čo moralne in religiozne pokončnosti na smrt obsojenega partizanskega sode- lavca, zbere komaj toliko moči, da opravi liturgično odvezo. Če si partizanski sodelavec in kaplan stojita nasproti kot protiigralca, je župnik na strani obsojenca, sa j poskuša pri I tal i janih izprositi z an j pomilosti- tev, seveda brez uspeha, kaj t i okupator j i vz t ra ja jo pri na jhujš i kazni. In spet imamo dialog, tokrat med župnikom in italijanskim oficirjem, v katerem se razkri jeta dva različna pogleda na svet in zgodovino. Na enem bregu je župnik, zbegan spričo nove idejne diferenciacije med ljudstvom, čeprav še ne izgubi vere v dobrega človeka. Na drugi strani pa imamo moralno neob- čutljivega italijanskega oficirja, človeka »onkraj dobrega in zlega«, obsojenega na življenje, kar je po njegovem strašnejše od obsojenosti na smrt, ki čaka slovenskega fanta. Kot v drugih poglavjih Kocbek tudi t u k a j pr ipisuje nega- tivnemu junaku, t j . junaku, ki ga ne zajema pripovedovalčeva identifikacija, ustrezne nazore o človeku, morali in zgodovini. Kritična samorefleksija itali- janskega oficirja je tako dosledna, da se junak ovrednoti sam in da pripovedna distança do njega sploh ni potrebna. 30 P rav tam. 127. 40 Edvard Kocbek, Char les Péguy, Dom in svet 1936 (Sodobni misleci 1981, 40). 41 Gle j opombo 39. 42 O Kierkegaardu piše Kocbek, da je tesnoba zanj od samega začetka »povezana s krivdo greha«. In dodaja: »Tesnoba ga žene v greh in tesnoba ga rešuje iz greha« (Dom in svet 1935; Sodobni misleci 1981, 15). Četrto poglavje nas že močno približa razpletu dogodkov. Zupnikova sestra namreč obvesti par t izane o dogajanju v vasi in part izani pr iha ja jo , da rešijo svojega človeka. Pred končnim spopadom pripovedovalec še enkrat predstavi župnika in kaplana, vsakega posebej, vendar v položaju, ki je skupen obema in za oba usoden. Staremu župniku, privržencu Krekovega krščanskega socia- lizma, se kot temeljna stiska pr ikazuje zgodovina, ki mu pomeni »temno in vesoljno zlo«,43 nekaj , kar mu grozi bolj od onstranstva. Doslej je bil kot žup- nik zgolj uradnik Cerkve, njen dostojanstvenik in oblastnik, zda j je razpet med zvestobo krščanskim verskim načelom in neizogibnim zahtevani zgodo- vinskega dogajanja. Prepričan je bil, da se kris t jan p r e j ali slej odtuji svojemu pravemu bistvu, če se brezpogojno izroči zgodovini, zda j se zaveda nasilja zgodovine, ki je prišlo nad Slovence, dilema torej, ki jo je formuliral svoj čas in poskušal nanjo odgovoriti francoski personalizem. V tem smislu zamami župnika vabilo, ki seveda ni v popolni skladnosti s cerkveno dogmatiko, če- prav tudi ni nasprotno evangeljski praksi : »Izgubi se, da se na jdeš . . . « 4 4 Župniku je zdaj, ko se je opredelil, jasno, da je zatajil uradniško službo Cerkvi in stopil na stran zgodovinske nujnosti. Podobno in drugače doživlja t renutke pred usodnim razpletom kaplan, nasprotnik tragičnega krščanstva, kakor označuje samega sebe in svoje nasprotnike. Bolj kot župnik se zdi kaplan osamljen in samoodtujen, v sebi ima tujca, ki se ga ne more osvoboditi, ogenj čuti v notranjosti in zuna j sebe — ta prispodoba je postala naslov novele. Kot župnik tudi kaplan za hip zdvomi o svoji poti, vendar ga dvom ne očisti, pahne ga še globlje v obup. ko na vprašanje , če ne more l jubiti drugače kot s silo, ne na jde pravega odgovora. Tu se pisatelj razkri je kot vrednotenjski pripovedovalec. Zadnja predstavitev kap lana tik pred bojem je tako ekspli- citna, da ne pušča nikakega dvoma. »Naslonil se je [kaplan] z glavo na zid in se zrušil na tla, preden je do k ra ja spoznal svojo pogubo.«45 Novela se za- ključi s part izanskim napadom na Italijane. Pripovedovalec skozi optiko žup- nika pr ikazuje boj med presenečenimi okupatorj i in drznimi napadalci , sredi med njimi imamo pokončnega župnika, ki med bojem obhaja na smrt obso- jenega partizanskega sodelavca, noče pa podeliti hostije Italijanom, njegovim just if ikatorjem. Začetni realizem opisovanja — župnikova telesna, skoraj ži- valska groza in njegovo slovesno, če ne kar obredno doživljanje boja — se naenkrat prevesi v ekspresivni simbolizem, vzporedno s krvavim obračuna- vanjem, ki se nada l ju je in zaključi na svetem kra ju , v cerkvi. Ko župnik omah- ne v smrt pred oltarjem, sredi bogoslužnega opravila, part izani zavzamejo cerkev, to pa pomeni, da gre zgodovina svojemu cilju nasproti. Kocbekova filozofska, simbolno ekspresionistična proza v knjigi obravnava predvsem antropološko oziroma bivanjsko in etično problematiko človeka v narodnoosvobodilni vojni in revoluciji. Taka je tudi zadnja novela Črna. orhi- deja, v kateri se pripovedovalec ponovno osredotoči na vprašanje človeka in zgodovine, na problem osebne svobode in objektivne nujnosti, pa tudi na vpra- šanje morale in narodnoosvobodilne vojne, ki pomeni zan j zapleteno, če ne kar nerazrešljivo navzkrižje dobrega in zla, ljubezni in sovraštva, krivde in kazni. Y tem pogledu je na jbol j zanimiva tista oseba v noveli, ki stoji zuna j 43 S t rah in pogum 1951, 156. 44 P r a v t am, 163. 45 P r a v t am, 170. pripovedovalčevega sveta vrednot, negativna junakinja , po kateri se novela posredno tudi imenuje. Motiv novele je na videz preprost : Partizansko sodišče obsodi mlado slo- vensko intelektualko kot domnevno sodelavko nemškega okupator ja na smrt, domnevno zato, ker pripoved ne dokaže prepričlj ivo njene krivde. Justifika- cijo mora izvršiti partizanski komandant, ki pa vzljubi dekleta in ona njega. Tako imamo tudi v tej noveli v središču tako imenovano negativno junaki- njo, osebo torej, ki ni v območju pripovedovalčevega idejnega s t r injanja . Se- veda ni mogoče iz Črne orhideje izdvojiti nobenega lika, tudi negativnega ne, in ga obravnavati ločeno od drugih oseb, tako nabita z informacijami je filo- zofska, etična in čisto človeška vsebina zgodbe, tako zabrisane so v medita- tivno bogatem pripovednem tkivu meje med posameznimi osebami. Tudi na- čin pripovedovanja je tak, da ne ustvarja klasične preglednosti v idejni na- ravnanosti oseb, niti niso individualni značaji oseb nazorno izoblikovani, kar jc opazila že l i terarna krit ika ob izidu novele.40 Avktorialni pripovedovalec pripoveduje v največji meri dogajanje skozi optiko partizanskega komandanta, torej se negativna junakin ja kaže tako, kakor jo doživlja, spoznava in vred- noti njen protiigralec, z njim vred pa tudi pripovedovalec novele. У nasprotju z drugimi našimi pisatelji zastavlja Kocbek vprašanje nega- tivne junakin je in ga razreši na poseben način. Na ravni zgodovinskega do- ga jan ja je dekle za part izane in njihovega komandanta, s katerim se bolj ali m a n j istoveti pripovedovalec, kriva narodnega izdajstva. V zavesti oseb in v zavesti pripovedovalca ostane dekle do konca sodelavka okupator ja in kot taka negativna junakinja . Seveda pa se mlada intelektualka opredel juje do partizanov in part izani do nje še na drugi, izrazito človeški, pravzaprav intimni ravni. Tako se komandant ne more ubranit i njene dražljive ženskosti in erotična nagnjenja med nj ima rastejo tembolj, čimbolj se bliža razplet zgodbe. Drug drugemu se začneta približevati, zunaj »neusmiljene« zgodovin- ske stvarnosti,47 v območju eksistencialne usojenosti. Vrhunec ljubezenske sre- če pa doživita v mejnem bivanjskem položaju, v položaju med življenjem in smrtjo, tik preden komandant v imenu zgodovine izvrši smrtno obsodbo nad njo, nad svojo ljubico, tako rekoč nad svojo nevesto, za sklepni dogodek pose- bej napravl jeno v poročno obleko. Ta simbolno ekspresiven, raf inirano spre- vržen, celo nelogičen prizor je stopnjevan do take mere, da se zdi k l jub ne- navadni grozljivosti skoraj samoumeven. Do tega prizora mučijo dekleta temeljne eksistencialne stiske. N a j p r e j je t uka j strah, ki ga junakin ja doživlja v več zaporednih valovih, na jbol j inten- zivno pred smrtjo, ko v zadnj ih čustvenih naporih poskuša ohraniti zvezo z življenjem. Potem obvladuje dekleta samota, ne kot trenuten položaj, tem- več samota kot t ra jno človekovo stanje v absurdnem svetu. T u k a j se pri Kocbeku najmočneje oglaša Camusova misel o neredu in nesmislu sveta.48 Ob tem napada jo junakinjo še tesnoba, groza in obup, bivanjska stanja, ki se sproščajo v meditacijah in dialogih glavnih oseb. Tz teh pogovorov zvemo npr., da junakinja , domnevna izdajalka, ne priznava krivde pred zgodovino, sprejema pa kazen, ki jo zgodovina izreka, vendar kazen, kakor jo zasluži •"> P r im . J a n k o Kos (Beseda 1951/52, I, 406—412) in Josip V idmar (Novi svet 1952, VII, 78—85). 47 S t rah in pogum 1951, 194. 48 P r im. Kocbekov esej Alber t Camus , Nova pot 1960 (Sodobni misleci 1981, 165). po svoji »vesti« in za svoje »grehe«.49 Nasprotno je partizanski komandant prepričan o njeni krivdi pred zgodovino, zavrača pa kazen zanjo, in to v ime- nu brezmejne, vseodpuščajoče, brez dvoma krščanske ljubezni do bližnjega. Ne glede na to komandant justificira dekle, čeprav se kot drugi Kocbekovi junaki notranje upira brezpogojnemu, brezosebnemu pr is ta janju na zgodo- vino, in to ne le iz etičnih razlogov, ampak tudi s stališča personalistične filo- zofije. Po komandantovem mnenju se posameznik ne sme podrediti zunanj i moči, mora jo preseči in prerasti tako, da si prizadeva »sam iz sebe in sam za sebe hoteti dobro in omejevati zlo.«50 Gre torej za etično sodelovanje v zgo- dovinskem procesu, in če tako načelo nasprotuje komandatovemu dejanju na koncu novele, najdemo pojasnilo zanj, ne pa opravičila, v nauku francoskih personalistov. Po Mounieru namreč »personalizem spaja zvestobo človekovi absolutnosti z njegovo napredno zgodovinsko izkušnjo«51 ali drugače rečeno: človek je ob vseh etičnih načelih zavezan revolucionarnemu us tvar jan ju nove protimeščanske družbe. To pa je bil cilj partizanskega narodnoosvobodilnega gibanja. Seveda je ravnanje komandanta na koncu zgodbe v nasprot ju z nje- govimi individualnimi etičnimi nazori, sa j zavrača kazen za dekletovo krivdo, njegovo ravnanje pa je v nasprot ju tudi s krščansko moralko, ki prepoveduje uboj človeka. Očitno herezijo proti moralnim načelom poskuša pripovedovalec izravnati s prepričanjem, ki ga pri Kocbeku že poznamo. Dekletova smrt n a j bi bila »čarobna žrtev«, namenjena temu, da bi odrešila ali pomagala odrešiti v vojni sodelujoče ljudi in obudila v njih izgubljeno težnjo po etični čistosti, »slo po nedolžnosti«.52 Justif ikacija domnevne izdajalke se v tem smislu po- kriva z odrešenjskim poslanstvom, zveza torej, ki je možna samo z združit- vijo globokih, izključujočih se nasproti j : likvidacije, ki velja po krščanski, tudi Kocbekovi morali za uboj, in krščanske duhovne izkušnje, ki n a j človešt- vo odreši svetovne kataklizme. Poskus po sintezi evangeljskega krščanstva in razredno revolucionarnega boja, ki ga vodijo komunisti, je v te j noveli tako pomaknjen v ospredje, da predstavlja njeno temeljno idejno sporočilo. Lik junakinje se spričo njene krhkosti in duševne fleksibilnosti seveda iz- mika določnejšemu vrednotenju. Najbrž bi bilo težko zagovarjati tezo, po kateri bi v dekletu gledali simbol duhovne ljubezni ali simbol lepote v na- sprotju z moškim svetom, ki n a j predstavlja vojno ali nasilno moč. Ni pa mogoče zanikati, da je podoba na smrt obsojenega dekleta močno drugačna od njene podobe na začetku pripovedi. Tisto, kar negativno junakinjo bre- meni v imenu zgodovine, se postopoma umika v ozadje zgodbe, nazadnje imamo pred seboj nov, etično svetel, če ne kar svetniški lik ženske, ki ga bolj ali man j absurdno, čeprav v prihodnost naravnano dogajanje pokoplje pod seboj. Idejni razplet tragične pripovedi je po vsem tem naslednji : Pozitivni junak, part i- zanski komandant, spozna, da svojo osebnost lahko uresniči samo v položajih, ki »mejijo na popolno temo«,53 na način torej, ki ni v skladu z njegovim etič- nim nazorom, zato ga načenja notranja razklanost, ogrožena postane celo nje- gova osebnostna identiteta. Nasprotno pa negativna junakin ja preseže diso- nantno razmerje do zgodovine. Pripovedovalec namreč postopoma prekvali- 49 S t rah in pogum 1951, 219—220. 50 P rav tam, 227. 51 Edvard Kocbek, Emmanue l Mounier, Nova pot 1957 (Sodobni misleci 1981, 82). 62 Ta in predhodni navedek sta iz S t rahu in poguma 1951, 229. 63 P r av tam, 226. ficira njen človeški lik in ga v tem smislu razvije do take stopnje, da se dekle nenadoma znajde v območju sugestivne privlačnosti. Kocbek tako uki- nja dogmatsko ločnico med pozitivnim in negativnim junakom v vojni prozi. V njegovih novelah doživi ideološko poenostavljena poetika naše proze na vojno temo radikalno zanikanje. Ob tem kaže poudariti , da so Kocbekove novele po svoji notranji s trukturi idejno zapletene, celo protislovne pripovedne umetnine. Njihovi junaki, veči- del kristjani po svetovnem nazoru, v odločilnih situacijah namreč ne ravnajo v skladu s svojim prepričanjem, bodisi da v imenu militantne cerkve kršijo njena moralna načela, bodisi da p r iha ja jo navzkriž s cerkvenim moralnim kodeksom kot zagovorniki evangeljskega krščanstva. Na drugi strani se junaki Strahu in poguma neredko znajdejo v opoziciji do revolucije, kot tudi do njene etike, če tako označimo temeljna načela in cilje partizanskega boja. Tako grešijo junaki proti sistemu idejnih in etičnih vrednot na obeh straneh. Dvojna herezija je sploh enkratna posebnost Kocbekovih novel in izhaja iz pisateljeve resnične, v svobodi in nujnosti porojene težnje po sintezi krščan- ske etike in marksističnega pojmovanja zgodovine oziroma revolucije. Izraža pa se dvojna herezija Kocbekovih junakov v njihovih refleksijah in dialogih, v mišljenju in svetovnem nazoru, ne v fabulativni zgradbi novel, ki je m a n j odprta dilemam, kaj t i v zgodbah novel, zlasti v njihovem razpletu zmaguje ideja narodnoosvobodilnega gibanja in revolucije,54 kar slovenska literarna kri t ika ob izidu knjige ni mogla ali hotela videti. Kl jub omenjeni miselno- fabulativni dvojnosti pa Strah in pogum razveljavlja apologetsko, ideološko in psihološko poenostavljeno vojno prozo, ki se po letu 1951 sicer še ohranja, vendar v umetniško m a n j prepričlj ivih pojavnih oblikah, neredko kar v okviru trivialne književnosti. Hkra t i Kocbekove novele zakl jučujejo obdobje tako imenovanega socialističnega realizma v slovenski literaturi in odpirajo novo poglavje v njenem razvoju. У našo prozo vnašajo težnjo po novih tematskih in duhovnih vsebinah, pa tudi pr izadevanje po sodobnejšem slogovnem izrazu. 54 Tako je tudi idejno sporočilo dveh ob izidu Strahu in poguma na jbol j spornih novel. Medicinec v Blaženi krivdi npr. po globljem omahovanju strelja na izdajalca, čeprav ni tako prepričan o njegovem izdajstvu kot vodstvo partizanske čete. In ko- mandant v Črni orhideji justificira svojo ljubico, prav tako obsojeno izdajstva, kar spet dokazuje njegovo privrženost narodnoosvobodilnemu boju in revoluciji. SUMMARY Edvard Kocbek's collection of short stories Strah in pogum (Fear and Courage, 1951) is a work of a r t exhibi t ing a pa t te rn of ideas which is very complex, even cont radic tory : when the main characters in the stories, most of them Chris t ians by their world view, f ind themselves in crit ical situations, they do not act in accordance with their convictions, they either break the moral principles of their religion in the name of the C h u rch Militant, or else they violate the moral law of the church by defending evangelical Chris t ianism. On the other hand, the charac ters in Strali in pogum of ten find themselves also in opposition to the revolution and its ethics. Thus, they trespass the system of ideological and ethical rules on both sides. This double heresy is general ly a unique fea ture of Kocbek's short stories; it is a result of the author ' s ambit ion, l iberty and necessity to synthesize Chris t ian ethics and the Marxis t conception of history and revolution. The double heresy of Kocbek's charac ters is revealed through their reflections and dialogues, their opinions and views of the world, ra ther than through the plot: in a n y one of the stories, the plot is less open to dilem- mas ; for wha t is victorious in the plot, especially in the denouement, is the idea of the National Liberat ion Movement and the socialist revolution (a fact which Slovene l i terary criticism was unable or unwill ing to notice at the time of the book's publi- cation). In spite of this dua l i ty of the plot and the ideas, Strah in pogum null if ies the apologetic, ideologically and psychologically s implif ied war prose, which did persist a f t e r 1951, but in ar t is t ical ly less convincing forms, of ten within trivial l i terature. Kocbek's short stories m a r k an end to the period of so called socialist realism in Slo- vene l i tera ture and open a new chapter in its development. They in t roduce a tendency for new subject mat te r and spir i tual content, as well as an aspirat ion to a more modern style.