revija Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije ORNITOLOŠKI IZLETI CERKNIŠKO JEZERO Borut Rubinič VpTikost:3500 ha Cerkniško polje, 1200-1600 (2600) ha Cerkniško jezero Opis območja Cerkniško jezero je največje in obenem najbolj znano izmed vseh kraških polj, po katerih teče reka Ljubl janica. Jezero ni povsem pravi izraz za to območje, saj gre za kraško polje, ki je v najboljšem primeru do približno dveh tretjin napolnjeno z vodo. v najslabšem primeru pa po njem slikovito meandrira le nekaj majhnih potočkov, ki se zlivajo v strugo Stržcna. glavnega vodnega vira Cerkniškega polja. Cerkniško jezero je torej presihajočejezero, kar je na svetu enkraten kraški pojav. Stržcn, ki se na Planinskem polju priključi Pivki in skupaj dobita ime Unica, v Močilniku pri Vrhniki se ju oprime ime I jubljanica, z imenom Obrh izvira na jugovzhodnem delu polja in ponikne v Velikih in Malih Karlovicah. jamah v severozahodnem kolu polja. Jezersko dno. ki je poleti popolnoma brez vode, pokriva združba bičja in trstičja, obsežnejši sestoji trsja so v Zadnjem kraju. foto/Boruc Rubinič Rdečenoga postovka Fako vespertinus na Leviščih, v Dojicah in ob nekaterih vodnih virih. Na predelih, kijih voda le občasno poplavlja, rastejo šaši. na še bolj sušnih delih pa travišča, kijih poleti povečini kosijo. Severni in severovzhodni deli polja so ponekod ekstenzivno obdelani, ne manjka številnih mejic, grmišč, gozdičev in sadovnjakov, ki skupaj oblikujejo razgibano krajinsko podobo. Večina zaselkov leži na severnem in severovzhodnem robu polja, medtem ko je osrednje območje le skromno poseljeno z nekaj manjšimi vasicami. Cerkniško polje z zahodne strani obdaja mogočni masiv 26 ORNITOLOŠKI IZLE 11 Javornikov, z vzhodne strani se nad poljem dviga "čarovniški hrib" Slivnica. Dostop Z avtoceste Ljubljana-Divača zavijemo na odcepu za Unec in Cerknicoa in sledimo cestnim oznakam vse do Cerknice. Jezeru se lahko približamo z več strani. Najobičajnejša pol je za mostom čez Cerkniščico v središču Cerknice. Cesta vodi do vasi Dolenje Jezero in skozi vas v samo osrčje jezera. Na severozahodni konec jezera pridemo skozi Dolen jo vas (v središču Cerknice zavijemo proti jezeru v bližini avtobusne postaje in sledimo cesti), na južni konec po cesti Cerknica - Bloke. V vasi Grahovo zavijemo proti Žerovnici, od tam pa se lahkojezeru približamo po različnih poteh v vaseh Lipsenj, Žerovnica. Gorenje Jezero, Laze in Otok. Iz Ljubljane pelje avtobus v Cerknico in po cesti naprej proti Blokam in Staremu Trgu, tako da lahko izstopimo v kateri koli vasi ob ježem in se na bližnjejezero odpravimo peš. Vlak pelje le do Rakeka, vendar tudi od tam v pol ure hoda že dosežemo skrajni severni konec jezera. Gnezditev Cerkniško jezero je gnezdišče mnogih vodnih vrst ptic. ki v Sloveniji sicer niso bogato zastopane. Tu imajo svoje edino redno gnezdišče kostanjev ka AytJiya nyroca, žličarica Anas clypcata, rjavovrati ponirek Podicepsgrisegena, bobnarica Botaurus stellaris in rdečenogi martinec Tiinga totanus. Druge pomembne gnezdilke so še regija Anasqucrqucduhi. kosec Crcx crcx. grahasta tukalica Porzanaporzana, mala tukalica Porzana parva, kozica Ga/linago gal/iuago, veliki škurh Numcnius arquata, rumena pastirica MotaciHa dava, pisana pcnica Sylvia nisoria, škrlatec Carpodacus erythrinus m trstni strnad Emberiza schoeniclus. Pre/imovanje V zimskem času je stanje vode Cerkniškega jezera navadno najvišje in obsežna vodna površina je pogosto prizorišče manjših ali večjih jat različnih rac (mali Žagar Merge/Jus albelhis in veliki Žagar Mergus merganser, zvonec Bucephala clangula...). pogosti so polarni slapniki Ga via aretiea iti vse vrste ponirkov. Prelet Jate vodnih ptic se v času spomladanskega preleta še povečajo. Takrat je moč opazovati veliko število dolgorepih rac Anas acuta, žličaric. regelj, čmovratib ponirkov Podiceps nigricollis. kasneje pa črnih čiger Chlidonias letnik 6, številka I, april 2000 ORNITOLOŠKI IZLETI kr.o, Boru: Rubinu. Pogled s Slivnice na Cerkniško jezero jeseni li iger, med katerimi je neredko tudi kaka beloperuta čigra Chlidonins /eiicopterus ali belolična čigra Chlidonias hybridus. Spomladi se na plitvinah ob jezeru zadržujejo tudi velike jate togotnikov, prib VancHus vanellus in močvirskih martincev Tringa g/arco/a, poleti in zgodaj jeseni se ob preostali vodi pojavljajo tudi številne druge vrste pobrežnikov. Polja med jezerom in krajema Martinjak in Cerknica so izjemno primerna za opazovanje ujed. Spomladi se tu zbirajo velike množice kanj Duleo buteo. lunjev, zelo impresiven je tudi majski prelet rdečenogih poslovk Falco vesperlinus in škrjančarjev Falco siibbutco. Pogosto se na jezeru pojavljajo orli belorepci Haliaectusalbicilla, ki verjetno gnezdijo v bližini, nad pobočji Javornikov se pojavlja orel kačar Circaetus gai/icus, jezero pa večkrat obišče tudi manjša skupina črnih štorkelj Ciconia nigra, ki prav tako gnezdijo v bližini jezera. Druge zanimive živali Cerkniško jezero obdajajo obsežni gozdovi, ki jih naseljujejo mnoge pri nas živeče vrste velikih sesalcev: medved, srna, jelen, ris, jazbec, divja mačka in celo volk. Omeniti velja tudi ščuko, menka in znamenitega protcusa, endemično dvoživko dinarskega krasa, ki živi v podzemnem kraškem sistemu pod Cerkniškim jezerom in okoli njega. Isolla della Cona poročilo z društvenega izleta Borut Rubinič 0 modrega neba, medtem ko je naša druščina stala ob morskem obrežju in opazovala številne vodne ptice, ki se niso zmenile za razposajeno igro skromnih pen na valčkih rahlo razburkane turkizne preproge. udi ptičje bilo lega dne videti obilo. V sladkovodnem močvirju smo v udobju prijetnih opazovalnic občudovali pestro paleto različnih vrst rac, vse tri običajne vrste gosi. velike bele. male bele in sive čaplje, pribe in rdečenoge marlince. Na morju smo začudeno strmeli v dcscltisočglave foto/Rorut Rubinii Sive gosi Anser unser jate žvižgavk, mlakaric in lisk, ki na slovenski obali niso ravno vsakdani pojav. Nekaj kasneje smo se znašli še na desnem bregu Soče. na plitvinah blizu vasi Fossalon. ki so znane po svojem pobrežniškem obilju. To. obilje namreč, je bilo tudi v času našega obiska več kol očitno. Ker smo naleteli ravno na oseko, so bili blatni poloji najbolj izpostavljeni, pobrežniki pa so se po njih sprehajali v večstoglavih jatah. Opazovali smo velike škurlic, ki tu prezimujejo. črne prosenkc. rdečenoge martince in spremenljive prodnike. Na morju so plavale jate zvoncev, srednjih Žagarjev in labodov grbeev. smega januarja 2000 se je približno 15 ljubiteljev ptic odpravilo na društveni izlet v sosednjo Italijo. Obiskali smo izliv Soče. kjer leži idilični rezervat Iso/a della Cona. Če bi naročali vreme za ta doživeti dan, verjetno ne bi mogli izbrati tako primernega, kakršno je bilo prav na dan našega obiska. Zimsko sonce jc kot umetnik na platno risalo ostre podobe s snegom prekritih Julijcev na zakulisje temno foto/8orul Rubinič Iz opazovalnic smo občudovali pestro paleto različnih vrst rac, vse tri običajne vrste gosi, čaplje... SVET PTIC 27