148. številka.
Ljubljana, v ponedeljek 2. julija.
XXVII. leto, 1894.
r i
fshiia «riak dan ire«er. iaimli nedelje in prasnike, ter velja po polti prejeman aa avatro-ogerske dežele aa vse leto 15 gld., ta pol leta 8 gld., sa Četrt leta 4 gld., ca jeden mesec 1 eld  40 kr — Za Ljubljano brez poliljanja na dom aa vse leto 18 gld., aa Četrt leto 8 gld. 80 kr., aa jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr.
na mesec, po 30 kr. aa Četrt leta. — Za taje dežele toliko vec, kolikor poštnina znaša. Za osna ni la plaCujc se od Cetiristopne petit-vrste po 6 kr., Ce se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., Ce se trikrat ali veCkrat tiska. Dopisi naj ae isvolfi franklrati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnifitvo je na Kongresnem trgu It. 12.
Upravniltvd naj se blagovolijo poliljati naročnine, reklamacije, osnanila, t. j. vse administrativne e t vari.
Thuti v Ljubljani.
Kakor smo Že omenili, dopoilal je gospod deželni predsednik mestnemu županu dopis, b kojim se sklepi mestnega sveta o javnih napisih deloma razveljavljajo. Le ta po čeških vzorcih napravljeni dopis slove:
Vase preblagorodje! Občinski svet deželnega stolnega mesta Ljubljanskega je v svoji ueji dne* 5. junija t. I. glede imenovanja ulic, cest in trgov deželnega stolnega mesta v zmislu doticnega sklepa z dne 24. junija 1892 o predlogih združenega pravnega in finančnega odseka mej drugim sklenil:
ad predlog 4 in dodatni predlogi obč. svetnikov Oogole ia viteza Bleivreisa: Hišne tablice je odslej naprej na novih h,šah uspravljati izključno v slovenskem jezika in sicer na troške lastnikov hiš; glede tistih hiS, ki se nahajajo v ulicah, na cestah ali na trgih, katerih imena so se premenila, je ravno tako postopali, kakor glede novih hiS, ki do sedaj ge nimajo hišnih tablic; te hišno tablice je na občinske trodke napraviti;
ad predlog 5 : Sedanje hišne tablice z dvojezičnim napisom je nadomestiti z novimi tablicami s izključno slovenskim napisom in je slednje pribiti natančno na prejšnje mesto, a samo pri tistih hišah, katerih lastniki na posebno vprašanje mestnega magistrata v določenem roku ne ugovarjajo in ki se ne nahajajo v ulicah ali na trgih, katerih imena so ae v najnovejSem času premenila;
ad predlog 3: Mestnemu magistratu so naroča, naj te sklepe kakor hitro in kakor točno mogoče izvrši.
Na pod- tavi § 84 občinskega reda p r e -povem:
A- Izvršitev sklepa ad predlog 4, v kolikor se a tem sklepom nalaga hišnim posestnikom dolžnost, da morajo, bodi na lastne bodi na občinske troške, na svojih hišah, da se označijo s številkami, napraviti tablice ali dovoliti, da se napravijo, na katerih tablicah je razen številke še kak napis;
B IzvrS.tev sklepa ad predlog 5, v oziru, kateri se je že obravnaval sub A. in pa v tem oziru,
da bi glede zameoe sedanjih hišnih tablic se izvajalo, da privolijo hišni posestniki to premembo, ako na magistratovo vprašanje ne ugovarjajo, v tem oziru torej, da bi zamuda določenega roka imela pravne pogled ce;
C. Izvršitev mestnemu magistratu danega izvršilnega naloga ad predlog 8, v kolikor se ta nalog nansša na izvršitev sub A. in B. Bistiranih sklepov občinskega Bveta.
Predstojeća prepoved izvršitve se naslanja na nastopna uvaževanja.
ad A. Zakonite določbe glede zaznamenovanja s številkami za človečka stanovanja namenjenih poslopij se nahajajo v zakonu z dne 29 marca 1869, drž. zak. št. 67. Ta zakon določa v §§ 1. in 2., da mora vsako poslopje imeti Številko in da je za zaznambo rabiti navadne številke. § 3. določa, kje je napraviti .številko", in da se mora vedno čitljiva ohraniti. § 8. določa, da imajo lastniki biš nositi troške za napravo in vzdrževanje številke.
Iz tega izhaja, da je glede zaznamenovanja s Številkami zakonita dolžnost hišnih posestnikov omejena na to, da na svoji hiši na predpisanem mesta napravijo dotično čtevilku in jo »vzdržujejo* namreč tako, da je čitljiva (§ 3). Da se to zgodi, ima po § 10. 1. c. paziti občinski načelnik, ki je opravičen, če je potrebno, postopati b "bilo.
Da bi k numeraciji hiš razen Številke bil poti eben še kak dosta vek, to ni v tečenem zakonu nikjer povedano, niti namigneno ne; celo v § 6. ne, ki dovoljuje, da se v mestih izviši numeracija po ulicah in trgih. Pač pa se v drugem odstavku § 8 1. c. prizna občini pravica, da ukrene, kar treba, da je zaznamba številk jednaka; ne glede na to, da v tem oziru storjeni sklepi obč. sveta niso taki, da bi bila numeracija vsled njih jednaka, se more v zakonu izrečena jednakost dostajati le unanje oblike zaznambe številk, vsled česar se more pravica »ukreniti kar treba" nanašati le na to, da se določi, ali je Številko naravnost na hišni zid naslikati ali pa napraviti posebno tablico, in na to, kake velikosti, oblike, barve itd. morajo te tablice biti.
Po omenjenem sklepu občinskega sveta ad predlog 4 pa naj bi brli hišni posestniki Ljubljanski
primorani, napraviti oziroma dovoliti, da se na njihovih hiSah napravijo tablice, na katerih se razun hiSne Številke nahaja še dostavek, namreč ime ceste, ulice ali trga, v kateri ali na katerem stoje hiše, in sicer eventuvalno celo tam, kjer je na hiši številka že napravljena.
Tako razširjanje dolžoostij hišnih posestnikov glede numeracije njihovih hiš je zoper obseg teh dolžoostij določujoči zakon z doc 29. marca 1869, drž. zak. št. 67 in se je morala zategadelj izvršitev doticnega sklepa obč. sveta prepovedati.
ad B. V kolikor se sklep ad predlog 5 nanaša na opremo hišnih tablic z imeni dotičnih ulic, cest ali trgov, je dotična prepoved izvrSitve že ad A utemeljena.
Glede ostalega dela prepovedi izvršitve s« je pa uvaževalo, da je občina prekoračila svoj delokrog, ko je v zadevi, ki se tiče posamnih občanov in pri kateri gre za njih privoljenje, — ker ni zakonite splošne dolžnosti občanov storiti ali dovoliti, da se stori to, kar se zahteva — m mesto izrecnega privoljenja postavila pravno fikcijo, molčeče privoljenje, na katero bi se sklepalo iz tega, da se ni ugovarjalo.
Pretnja z izgubo pravice potem pozivalnega postopanja je samo v zakonito določenih slučajih dopustna in ni dovoljena niti po zakonu z dne 29. marca 1869, drž. zak. št. 67, v zadevah ljudskega številjenja, in za take zadeve gre tukai, niti po občinskem redu za deželno stolno mesto Ljubljansko v občinskih zadevah.
Tako pozivalno postopanje, pri katerem nastanejo po preteku določenega roka pravne posledice, ni izključeno pri politiških oblastvih, a dopustno je le, kjer to, kakor rečeno, posebni zakoni kakor vodopravni zakon, obrtni zakon itd. izrecno dovolijo. Ako bi se kakemu oblastvu na poljubo pustilo, da začne tako pozivalno postopanje, ki ima pravne nasledke, tako bi se b tem v administrativnem postopanju uveljavil jak) nevaren princip. Samo zakonodavstvo, oziroma zakonodavni faktorji smejo tako postopanje urediti, ne pa kak komunalen zaatop, in zategadelj se je moral dotični sklep smatrati za prekoračenje delo k n ga obč. sveta.
LISTEK.
F e n i č k a.
Povest.
Ruski spisa: G. P. Danilevskij. Poslovenil J. J. Kogej.
I.
(Dalje.)
Prt obedu so pokazali gospodi gosti, kake gore liBt so. Snedli so borSČ, snedli pečenega prašička. Izpili bo ga vsak po steklenico pred borščem, i/pili viiak po drugo in tretjo, ko so snedli prašička. Gosti so bili mučoejši, a gospodar je padel prvi. Bil je sicer dober in krotek od rojstva, žena ga je imela pod oblastjo; a v pijanosti je bil kakor kaka zverina. Kadar je pijan, začenja rogovilili; pokazati hoče vedno, aa je on prvi v hiši in v vsaki stvari. Tako se je zgodilo tudi tukaj. Do tega dne je gledal na hčerko pomilovalno in nežno ter lehčal jej delo, katero jej je odkazovala mati. A tu se mu ie nakrat zazdelo, da ona prezira roditelje in goste. Gospodinja in hči sta stregli.
— Teh črtovih belih rok kar videti ne morem t — zarijovel je nepričakovano z nezgodo pretečim gl'iHom Ivan Grigorjevič in omahuje gledal na hčerko.
— Tudi jaz ne! tudi jaz! — pritrdili so gosti.
— Še bolj mi je pa zoperno — nadaljeval je srdito gospodar: — ko babe nosijo hlače I Babe! one naj bodo v svojem kotičku, pa basta! — in mahnil je s pestjo po mizi, na kar je posoda za-žvenkljala in celo njegovi stari ženi so se stresle roke. Feničkp je pogledala na očeta in otrpnela; v prvič je čutila v teh prostorih nekak neumljiv obup in grozo.
Hasorskij je zopet udaril s pestjo po mizi in pri tem zabrusil še skledo na tla!
— Čuj, hčerka! prinesi gostom in meni Žganja! Fenička ss je  naslonila na peč, nepremično
je stala vsa bleda, jedva dihala, a očetovih besed ni slišala.
— Himko! zakričal je oče: — ali že aliRati nočeš več? Delaj, dokler se no zvrneš v grobi pas ... — In ne da bi čutil nog pod seboj, se je vzdignil s klopi in napravljal se proti peči; a Go-rihovostov ga je ustavil in mahom posadil na klop.
— Ivan Grigorjevič, ne rogovili; potolaži se in ne vznemirjaj hčerke; ona je nežna gospodičina, zelo nežun a ne pretrpi sramote! Kaj so vas učili, gospodičina, povejte? Ali so vas učili: »Otožno gledam jaz na naše pokoljenje" ? . . . Fenička je nekaj odgovorila; šum se je povečal.
Prinesli so žganja.   Po očetovem ukazu dala
je mati hčerki podnos, da bi šla »pobirat". Potem je zapeta na zahtevanje gostov in očeta tresočim glasom, brez apremljevanja, neko romanco in zaplesala oni ples, katerega so jo učili v zavodu. Ko so pa že vsi ležali po klopeh, se je zmuznila Iz koče in Sla nevede* najprej po stopnicah v podstrešje, potem pa, ko se je raztegnilo krobotanje pijancev, se je plaSno vzpela od tu in pridržuje* obleko šla čez dvoriSče, ograjo in neizmernega strahu vsa bleda in trepetajo se je skrila na senik, neprestano pričakuj^, da pride kateri prišlec k njej.
BVse svoje življenje", govorila je časih poslej, »si nisem domišljevala, da bi mogla kdaj pretrpeti take muke in tako trpljenje, kakoršae sem pretrpela ono noč, ko so se tovariši zbudili in do zore zopet pili, peli, Sli z lučimi iz koče, lazili v podstrešje, Šarili po dvorišči, kričali kakor petelini in klicali me sredi nočne tišine".
*   « *
Bog ve, ali se je vedenje očeta in matere proti hčerki pokazalo zato tako, ker sta zapazila njeno odaotnuBt pri gostih, ali iz druzega vzroka. Ko se je oče naspal, postal je nasproti njej jedno-ličen in prej suh nego strog. Toda mati jo je naravnost sovražila. Sklede, žlice jej že ni več dajala, temveč kar metala v pomivanje. Besede »boloročka*,
v_t   C   Vi    rv» -
... Il ■
148. številka
Ljubljana, v ponedeljek 2. jnlija.
XXVII. leto, 1894
leta 4 gld., za je<t»n dom računa ae po 10 kr,
(shaja vsak dan «ve**r, izimfii nedelje in praznike, ter velja po polti prejeman za »"i*?:08«?*"«. ,d!ie,e ■». ™ ,eto 15 Ie,to 8 j?'d' .«« Ce*rt
nezec 1 eld 40 kr. - Ža Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 18 gld., za četrt leta 8 gld. 30 kr., aa jadan mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dor 6 na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kohkor poštnina znafia.
Za oa na ni la olačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., Ce se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr„ če ae trikrat aH večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravni atvo ie na Kongresnem trgu st. 12. Cpravništvunajse blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oananila, t. j. vse administrativne stvari.
Thun v Ljubljani.
i
Kakor amo že omenili, doposlal je gospod deželni predsednik mestnemu županu dopis, a kojim se sklepi mestnega sveta o javnih napisih deloma razveljavljajo. Le ta po čeških vzorcih napravljeni dopis slove :
Vaše preblagorodje I Občinski svet deželnega stolnega mesta Ljubljanskega je v svoji neji dne 5. junija t. 1. glede imenovanja ulic, cest in trgov deželnega stolnega mesta v zmisiu doticnega sklepa z dne 24. junija 1892 o predlogih združenega pravnega in finančnega odseka mej drugim sklenil:
ad predlog 4 in dodatni predlogi obč. svetnikov Gogole in viteza Bleiwei?a: Hišne tablice je odslej naprej na novih hišah na pravi jati izključno v tlo vena Vem jeziku in sicer na troške lastnikov hiš; glede tistih hiš, ki se nahajajo v ulicah, na cestah ali na trgih, katerih imena so se premenila, je ravno tako postopali, kakor glede novih hiš, ki do sedaj še nimajo hišnih tablic; te hišne tablice je na občinske troške napraviti;
ad predlog 5 : Sedanje hišne tablice z dvojezičnim napisom je nadomestiti z novimi tablicami z izključno slovenskim napisom in je slednje pribiti natančno na prejšnje mesto, a samo pri tistih hišah, katerih lastniki na posebno vprašanje mestnega magistrata v določenem roku ne ugovarjajo in ki se ne nahajajo v ulicah ali na trgih, katerih imena bo Be v najnovejšem Času premenila;
ad predlog 8: Mestnemu magistratu se naroča, naj te sklepe kakor hitro in kakor točno mogoče izvrši.
Na pod- tavi § 84 občinskega reda p r e -povem:
A- Izvršitev sklepa ad predlog 4, v kolikor ge s tem sklepom nalaga hišnim posestnikom dolžnost, da morajo, bodi na lastne bodi na občinske troške, na svojih hišah, da se označijo s številkami, napraviti tablice ali dovoliti, da se napravijo, na katerih tablicah je razen številke še kak napis;
B Izvršitev sklepa ad predlog 5, v oziru, kateri se je Že obravnaval sub A. in pa v tem oziru,
da bi glede zamene sedanjih hišnih tablic se izvajalo, da privolijo hišni posestniki to premembo, ako na mngistratovo vprašanje ne ugovarjajo, v tem oziru torej, da bi zamuda določenega roka imela pravne posledoe;
C. Izvršitev mestnemu magistratu danega izvršilnega naloga ad predlog 8, v kolikor se ta nalog nanaša na izvršitev sub A. in B. sistiranih sklepov občinskega sveta.
Predstoječa prepoved izvršitve se naslanja na nastopna uvaževanja.
ad A. Zakonite določbe glede zaznamenovanja s številkami za človeška stanovanja namenjenih poslopij se nahajajo v zakonu z dne 29 marca 1869, drž. zak. St. 67. Ta zakon določa v §§ 1. in 2., da mora vsako poslopje imeti številko in da je za zaznambo rabiti navadne Številke. § 3. določa, kje je napraviti nštevilkoa, in da se mora vedno čitljiva ohraniti. § 8. določa, da imajo lastniki hiš nositi troške za napravo in vzdrževanje številke.
Iz tega izhaja, da je glede zaznamenovanja s številkami zakonita dolžnost hišnih posestnikov omejena na to, da na svoji hiši na predpisanem mesta napravijo dotično Številko iu jo »vzdržujejo" namreč tako, da je čitljiva (§ 3). Da se to zgodi, ima po § 10. 1. c. paziti občinski načelnik, ki je opravičen, če je potrebno, postopati b <toilo.-
Da bi k numeraciji hiš razen številke bil potreben še kak dostavek, to ni v tečenem zakonu nikjer povedano, niti namigneno ne; celo T § 6. ne, ki dovoljuje, da no v mestih izvtši numeracija po ulicah in trgih. Pač pa se v drugem odstavku § 8 1. c. prizna občini pravica, da ukrene, kar treba, da je zaznamba Številk jednaka; ne glede na to, da v tem oziru storjeni sklepi obč. sveta niso taki, da bi bila numeracija vsled njih jednaka, se more v zakonu izrečena jednakost dostajati le unanje oblike zaznambe številk, vsled česar se more pravica „ukreniti kar treba" nanašati le na to, da se določi, ali je Številko naravnost na hišni zid naslikati ali pa napraviti nosebno tablico, in na to, kake velikosti, oblike, barve itd. morajo te tablice biti.
Po omenjenem aklepu občinskega sveta ad predlog 4 pa naj bi bili hišni posestniki Ljubljanski
primorani, napraviti oziroma dovoliti, da se na njihovih hišah napravijo tablice, na katerih se razun hišne številke nahaja Se dostavek, namreč ime ceste, ulice ali trga, v kateri ali na katerem stoje hiše, in sicer eventuvalno celo tam, kjer je na hiši številka že napravljena.
Tako razširjanje dolžoostij hišnih posestnikov glede numeracije njihovih hiš je zoper obBeg teh dolžnostij določujoči zakon z doe 29. marca 1869, drž. zak. St. 67 in Be je morala zategadelj izvršitev doticnega sklepa obč. sveta prepovedati.
ad B. V kolikor se sklep ad predlog 5 nanaša na opremo hišnih tablic z imeni dotičnih ulic, cest ali trgov, je dotična prepoved izvrSitve že ad A utemeljena.
Glede oBtalega dela prepovedi izvršitve s« je pa uvaževalo, da je občina prekoračila svoj delokrog, ko je v zadevi, ki se tiče poBamnih občanov in pri kateri gre za njih privoljenje, — ker ni zakonite splošne dolžnosti občanov storiti ali dovoliti, da Be stori to, kar se zahteva — ni mesto izrecnega privoljenja postavila pravno fikcijo, mrlčeče privoljenje, na katero bi se sklepalo iz tega, da se ni ugovarjalo.
Pretnja z izgubo pravice potem pozivalnega postopanja je samo v zakonito določenih slučajih dopustna in ni dovoljena niti po zakonu z dne 29. marca 1869, drž. zak. št. 67, v zadevah ljudskega številjenja, in za take zadeve gre tukai, niti po občinskem redu za deželno stolno mesto Ljubljansko v občinskih zadevah.
Tako pozivaino postopanje, pri katerem nastanejo po preteku določenega roka pravne posledice, ni izključeno pri politiških oblastvih, a dopustno je le, kjer to, kakor rečeno, posebni zakoni kakor vodopravni zakon, obrtni zakon itd. izrecno dovolijo. Ako bi se kakemu oblastvu na poljube pustilo, da začne tako pozivalno postopanje, ki ima pravne nasledke, tako bi se s tem v administrativnem postopanju uveljavil jako nevaren princip. Samo zakonodavstvo, oziroma zakonodavni faktorji Bmejo tako postopanje urediti, ne pa kak komunalen zastop, in zategadelj ne je moral dotični sklep smatrati za prekoračen je deloknga obč. sveta.
LISTEK.
Fenička.
P 0 V ti s t.
Ruski spisa: G. P. Dani lev §k ij. Poslovenil J. J. Kogej.
I.
(Dalje.)
Pri obedu bo pokazali gospodi gosti, kake gore list so. Snedli so boršč, snedli pečenega prašička. Izpiti bo ga vsak po steklenico pred borščem, izpili viak po drugo in tretjo, ko so snedli prašička. GoBti so bili močnejši, a guBpodar je padel prvi. Bil je sicer dober in krotek od rojstva, žena ga je imela pod oblastjo; a v pijanosti je bil kakor kaka zverina. Kadar je pijan, začenja rogoviliti; pokazati hoče vedno, Oa je on prvi v hiši iu v vsaki stvari. Tako se je zgodilo tudi tukaj. Do tega dne je gledal na hčerko pomilovalno in nežno ter lehčal jej delo, katero jej je odkazovala mati. A tu se mu je nakrart zazdelo, da ona prezira roditelje in goste. Gospodinja in hči sta stregli.
— Teh črtovih belih rok kar videti ne morem l — zarijovei je nepričakovano z nezgodo pretečim glasom Ivan Grigorjevič in omahuje* gledal na hčerko.
— Tudi jaz ne! tudi jsz! — pritrdili ao goBti.
— Še bolj mi je pa zoperno — nadaljeval ie srdito gospodar: — ko babe nosijo hlače 1 Babe! one naj bodo v svojem kotičku, pa baatal — in mahnil je b pestjo po mizi, na kar je posoda za-žvenkljala in celo njegovi stari ženi so se stresle roke. Feničke je pogledala na očeta in otrpnela; v prvič je čutila v teh prostorih nekak neumljiv obup in grozo.
iJasorskii je zopet udaril b pestjo po mizi in pri tem zabrusil Se skledo na tla!
— Cuj, hčerka! prinesi gostom in meni žganja! Fenička se je naslonila na peč, nepremično
je stala vsa bleda, jedva dihala, a očetovih besed ni slišala.
— Himko! zakričal je oče: — ali že slišati nočeš več? Delaj, dokler se no zvrneš v grob t pas ... — Iu ne da bi čutil nog pod sehoj, se je vzdignil b klopi in napravljal se proti peči; a Go-rihovostov ga je ustavil in mahom posadil na klop.
— Ivan Grigorjevič, ue rogovili; potolaži se in ne vznemirjaj hčetke; ona je nežna gospodičina, zelo nežni ii ne pretrpi sramote! Kaj bo vas učili, gospodičicu, povejte? Ali so vas učili: »Otožno gledam jaz na naše pokoljenje"? . . . Fenička je nekaj odgovorila; šum se je povečal.
Prinesli so žganja.   Po očetovem ukazu dala
je mati hčerki podnos, da bi Sla »pobirat". Potem je zapela na zahtevanje gostov in očeta tresočim glasom, brez npremljevanja, neko romanco in zaplesala oni ples, katerega bo jo učili v zavodu. Ko bo pa že vsi ležali po klopeh, se je zmuznila iz koče in šla nevede" najprej po stopnicah v podstrešje, potem pa, ko se je raztegnilo krobotanje pijancev, se je plašno vzpela od tu in pridržuje obleko šla čez dvorišče, ograjo in neizmernega strahu vsa bleda in trepetajo se je skrila na senik, neprestano pričakuje, da pride kateri prišlec k njej.
»Vse svoje življenje", govorila je časih poslej, „si nisem domišljuvala, da bi mogla kdaj pretrpeti take muke in tako trpljenje, kakoršoe sem pretrpela ono noč, ko so se tovariši zbudili in do zore zopet pili, peli, šli z lučimi iz koče, lazili v podstreSje, šarili po dvorišči, kričali kakor petelini in klicali me sredi nočne tišine".
•
Bog ve, ali se je vedenje očeta in matere proti hčerki pokazalo) zato tako, ker sta zapazila njeno odsotnuBt pri gostih, ali iz druzega vzroka. Ko se je oče nnspal, postal je nasproti njej jedno-liČen iu prej suh nego strog. Toda mati jo je naravnost sovražila. Sklede, žlice jej že ni več dajala, temveč kar metala v pomivanje. Đeaede „bcloročka",
»4  C 'Vi. rvi
■
ad C. Prepoved, izvriiti to določbo, je samo kontekvenca prepovedi ad A in ad B.
Zoper predatoječo prepoved izvršitve more ob-čina tekom itirib tednov rekurirati na ministra notranjih del, kateri rekura se mora tnuradne vložiti; samo po sebi je umevno, da ta rekurs nima od lož ■ nega poBledka.
Čast mi je o tem Vafie preblagorodje z ozirom na poročilo z dne 20. maji 1894. fit. 102 Pr. obvestiti in Vas pozvati, po mestnem magistratu v smislu sklepa 5 že rasposlane pozive na izjavo takoj pobrati in o tem v treh dneh poročati.
Pri tej priliki si nadalje v zmislu §. 79 občinskega reda za deželno stolno mesto Ljubljano štejem v dolžnost, glede konsekvencij sklepa občinskega sveta z dne 24. junija 1892. glede premembe imen raznih cest, ulic in trgov to-le pripomuiti:
Po tem sklepu se ima premeniti dosedanje ime nič manj kakor trinajstim ulicam in trgom, mej temi nekaterim važnejšim in najbolj frekventiranim v mestu, v dveh slučajih (Gledališke ulice, Valvazorjev trg) pa se ima ime prenesti drugam.
Taka prememba bo brez dvoma v mnogih slučajih motila poštui in upravilni promet, bo otežila navadni promet, prouzročila pomote v zemljiški knjigi in v katastru, in ne glede na troške, ki nastanejo občini, prouzročila tudi raznim kupčiJBkim firmam troške, ker jim bo premeniti napise, pečate in tiskovine.
Imenovanje ulic in trgov in i v prvi vrsti služiti orijentiranju in je torej računati na izveatno stabilnost; večkratna prenaredba pa pokaži efdct te naprave; kar bi imelo pospeševati orijentiranje, prouz-roca zmešnjave. Zlasti velja to za prenos udomačenih imen na druge ulice in trge.
Kakor je na pr. opravičeno odpraviti ne več primerno ime sedanjih Gledaliških ulic, tako neprikladno je, s tem istim imenom krstiti okolico sedanjega gledališča in tako prouzročiti zmote, ki ne bodo izostale, ker se prebivalstvo trdno drži lokalnih imen, katerih je vajeno.
S tem, da bi se določ lo ime po kakem ekvivalentnem pojmu, bi se tudi pri okolici gledališča lahko preprečile take zmote.
Takisto sodim, da so razlogi, ki so se biti v svoječasni pritožbi stolnega kapitelja navedli zoper odpravo imena „Pred skoti;o", pač taki, da zaslužijo vso obzirnost, zlasti ker se z odpravo tega imena zadene pijeteta velikega dela prebivalstva.
Valed tega vabim občinski svet, naj še jeden-krat resno preišče omenjeni, na premembo uličnih imen nanašajoči se sklep, in to tembolj, ker sem iz razprav v obč. svetu razvidel, da je bila za te premembe poglavitno odločilna Zelja, na trajen način častiti posamne osebe, kateri pijetetui želji pa se bo moglo gotovo ustreči, če se tako krstijo novonastale ulice in trgi, katerih otvoritve je pri razvoju mesta pričakovati.
V zmislu §. 56. obč. reda za mesto Ljubljansko pozivljem Vaše preblagorodje, da v osmih dneh akličete občinski svet na sejo in mu predatoječe vzpodbude predložite.
Iz zapisnika o seji obč. sveta z dne 5 junija t. I. ni nadalje razvidno, ali bo je omenjena pritožba stolnega kapitelja in istočasna pritožba nekih hišnih
„gospodičina", „mehkužnica" in „prevzetnica" niso šle hudobne ženici z jezika. Od jutra do pozne noči je svojo hčerko, kakor se govori, že kar grizla. Časih se je Fenička zamislila v kako stvar, a ona je takoj zasikala: BNo, v kaj si se pa zamislila V kakor vedno, v mestne ženine V . . Seveda, le čakaj jihl Kar zažene se ns gnoji" časih je Šla hčerka in malo pogovarjala se s kakim popotnikom, bodisi že meščan, pa je takoj zopet začela mati: „G lej jo, glej. Za dobre ljudi se ne zmeni, s klativitezi se pa vohal Kaj bo iz tega V Ali naj jaz skočim zate v vodo, kaj, ko se bode širila o tebi grda govorica?"
Iz prva je hčerka plakala, potem se je pa priučila; hudo je bilo njeno življenje. Iz akopoBti in potuhnjenega sovraštva do hčerke mati ni vzela dekle. Tako je minilo nekoliko mesecev.
Iz okrajnega mesta prišel je nekoč na pristavo Basorskega okrajni zdravnik, mlad človek, v kakem osem in dvajsetem letu. Davno se je že slišalo v okolici o hudi bolezni hčere v družini BaBorskega. Sedaj se je odpravil tja zdravnik zato, ker so ga obvestili, da je hodila „gospica Himka" v ledenico na reki po vodo, obula čevlje na boso nogo, prehladila se in leži tako že tretji dan v vročini ter se meša. (Dalje prih.)
posestnikov v Ljubljani v zmislu posvetovanj v seji občinskega sveta že rešila in če so se o rešilu pri-tožitelji že obvestili ali ne.
Ako se jedno sli drugo ni še zgodilo, pozivljem Vaše preblagorodje, da se o rečenih dveh pritožbah primerno postopa in da se rešita.
Opozarjam tudi, da bo vsled izvršitve prekr-ščenja jednega dela sedanjega Šolskega drevoreda in jednega dela sedanje Tržaške ceste najbrž potrebna prememba numeracije oodotnib, že stoječih hiš, kar velja tudi za tista poslopja, v katerih že ljudje stanujejo, ki se bodo po ulicah numerirala in ki so se temeljem zakona z dne 12 februvarja 1892. dež. zak. fit. 2. priključile mestni davčni občini Kapucinsko predmestje.
Za vse te premembe je v zmislu §. 7. zakona o ljudskem številjenju prositi dovoljenja c. kr. deželne vlade.
Vzprejmite Vaše preblagorodje zagotovilo mojega popolnega velespoštovaoja.
V Ljubljani, 27. junija 1894.
G. kr. deželni predsednik: Hein I. r.
Politični razgled.
Notranje dežele.
V Ljubljani, 2. julija.
Cesar v Tridentu Cesar je prišel v Tndent in bil sijajno vzprejet. PoaamiČnostij vzprejema in slavnostij ne bodemo navajali zlasti ker nima potovanje političnega pomena. Konstatujemo pa, da se je v Tridentu navzlic silni agitaciji vladnih organov le jako malo črno rumenih zastav razobesilo. Nemški Ihti sicer pravijo, da jih je mnogo, italijanski pa povdarjajo ostentativno, da to ni res. Sploh pa so vodilni krogi italijanski kaj nezadovoljni, da cesar neče vzprejeti političnih odposlanstev tu Tritški „Piccolo* je celo rekel, da se prebivalstvo ne bo udeležilo cesarju prirejenih slavnostij, češ, da žaluje, ker je Tridentski župan bolan!
Avstrijski katoliški shod.
Letos bi se imel četrtič vršiti splošni avstrijski katoliški shod, ali stvar je navzl c vsemu prizadevanju stalnega kom sarja grofa Syl va-Tarouca splavala po vodi. ,R*Mchspost" pravi, da o uzrokih, ki so napotili odločilne cerkvene faktorje, da so se izrekli zoper shod, ni moči javno razpravljati. V resnici pa je vedno rastoče nasprotstvo mej demokratično krščansko-aocijalnimi in visokimi hijerar-hično aristokratičnimi krogi uzrok, da ne bo katoliškega shoda. Ko bi se bil vršil katoliški shod, bi bilo prišlo gotovo do rezkih razprav in ker škofje teh ne marajo, so raje preprečili ves shod. Položaj hrvatskega bana*
Ker je bil hrvatski ban zoper voljo dra. We-kerla prevzel nalogo, sestaviti novo ogersko niini-sterstvo, pa te naloge ni mogel izvršiti, nego je ostal Wekerle na krmilu, se je splošno sodilo, da se grof Kbuen ne bo mogel dolgo vzdržati na ban-skem stolu. B*n hrvatski je spoznal svoj položaj in s srečno roko dognal, da se je zboljšal. Ko je mag-nataka zbornica imela drugič glasovati o predlogi glede civilnega zakona, je grof Khuen posredoval, da so nekateri hrvatski magnatje glasovali za predlogo, dasi so sicer bili nje nasprotniki, nekatere druge, mej njimi vladiko Gruićt, pa je pregovoril, da niso prišli h glasovanju. Na ta nač n, torej s pomočjo hrvatskega bana, se je ogerski vladi posrečilo, da je dobila v magnatski zbornici večino štirih glasov. S tem si je Kbuen pridobil zopet zaupanje \Vckerla in utrdil svoj položaj kot hrvat ski ban.
Vuaiije države.
Prvo rusko poročilo i* Bolgarske. „Novoe Vremja" je poslalo speejaloega poročevalca na Bolgarsko. To je po osmih letih prvi ruski novinar, ki je stopil na bolgarska tla, zato je njegovo prvo poročilo posebnega zanimanja vredno. Poročevalec javlja: Prepiri mej strankami so popolnoma ponehali, vse stranke, izvzemši seveda najbližje »somišljenike Stambulova, so se glede bodočih volitev za narodno sobranje porazumele in bodo solidarno postopale. Rusofilsks ideja se čedalje bolj širi. Prebivalstvo je nepopisno veselo, da je odstopil Stambulov. O tem, da bi Stambulov še kdaj na krmilo prišel, ni govoriti, dasi on to trdno pričakuje. Stambulov sodi, da se nova vlada Stojlov - Načović ne more pet mesecev vzdržati in zato neče Bolgarske zapustiti, kakor je iz začetka nameraval. Stojlov in tovariši podpirajo z vso odločnostjo dinaBtiio koburško in to v interesu notranjega miru in z ozirom na unanjo politiko, računajo pa, da priznajo velesile v kratkem Koburžana legitimnim vladarjem. Bolgarski emigranti se še niso vrnili, ker čakajo na amnestijo. Tudi Karavelov še nI izpuščen iz zapora, pač pa so se mu dovolile razne udobnosti. Splošno zanimanje je obrneno na to, kako stališče zavzame Cankov napram novi vladi. Stambnlov sovraži novo vlado iz dna duše in pravi, da je socijalistiška in rusofilska, njegovi nasprotniki
pa silijo vlado, naj bi proti njemu zaradi storjenih neštevilnih zločinov začela kazensko preiskavo. Stambulov je menda te spoznal, da ne utede svoji usodi, od tod njegova silna mržnja aa vlado.
Dogodbe na Francoskem. Včeraj je bil pokopan CaQot Podrobnosti pogreba Se niso znane, domnevan pa se sme, da je bil pogreb velikanska manifestacija sa pokojnega predsednika. Cesar avstrijski je poslal kr**en venec s napisom „Au preNident Carnot—Franc, da Joseph, Empereur d* Autriche". Tudi vsi drugi evropski vladarji so položili krasne vence na krsto. Najlepši pa je venec ruskega carja, ki atioe 8000 frankov. — Sedaj je skoro dognano da je Caraot umrl kot irtva anarhiatične zarote Neki pred kratkim asea-tirani in sedaj v vojaškem zaporu v Marseilleu nahajajoči se vojak je vso stvar razkril. Ko je izvedel, da je bil Carnot umorjen, je rekel, da je to mogel storiti le neki njemu osebno znani C sario Santo. Izr, ivedal je potem, da so se po obglavljenju Vail-lanta in Henrvja zaroMli nekateri anarhisti, da maščujejo smrt teh dveh anarhistov. Sklenili so, umoriti Carnoti. Nekega dne je žreb določil, da ima Česano Santo s bodalom usmrtiti predsednika. Česano je bil silno vesel, da je njega zadela *% naloga. Dne 22. junija je zapustil svojo službo in šel v Lyon, kjer je umor izvršil. Rečeni vojak je tudi imenoval imena zarotnikov. Jednega, z imenom Vin-cenzo Rossi, ki je bil načelnik zarote is je po umoru Carno'i zbežal, je belgijska policija že ujela iu sicer v Bruselju. Pa tudi Cesario je začel razkrivati tajnost in je priznal, da je stdril umor po naroČilu zarote — Casimir-Perier je naročil Dupuvu, naj sestavi novo ministerstvo. Dupuy je nalog prevzel. Vsi prejšnji ministri izvzemši vojnega ministra ostanejo na svojih mestih.
Dopisi.
Is Dornberga pri Gorici, 29. junija. [I«v. dop ] (Volilni shod.) — Bliža se polnočna ura, ko sporočam te vrst ce, srčno želeč, da bi došle še pravočasno. — Dogodki današnjega dne mi vr6 pred očmi in me spominjajo na veliko važnost v naši domači zgodovini.   Cvet iz cele Vipavske doline se je zbral danes v Dornbergu. Iz AidovSčine, Rihen-berga, Batuj, Sala, Šempasa, Prvačine, Vogerskega, Renč itd. došli so odlični možje v Dornberg. Vse je v zastavah, vse praznično preoblečeno.   Ljudstva je tu nenavadno veliko, nestrpno pričakujoč vozov is Gorice, ki pripeljejo tri naše gg. poslance in njih spremstvo.   V Prvačini se čuje streljanje na dveh straneh; za četrt ure pridrdrajo vozovi.   Pred občinsko pisarno je ljudstvo zbrano; reditelji so vete-raui, a veteranska godba igra .Naprej", kateri vse občinstvo gologlavo posluša. — Pozdrav je bil sijajen, veličasten. — Na to smo se podali v občinsko pisarno. Poslanec dr. A Gregorčič otvori shod, predstavi drl. posl. grofa Alfr. Coroninija in dež. posl. dr. R o f c a , katera navzočniki burno pozdravijo. Potem pa prične g. poslanec poročilo o svojem in goBp. grofa Alf. Coroninija delovanju, katero nam je bilo isvrsten pouk.   Govoril je o železnicah, o uravnavi vod, o trgovinski pogodbi in o vinski klavzuli, o davčni reformi, o kmečkih domov h in zadrugah in o mnogih drugih važnih vprašanjih sedanjega časa. Volilci so živahno pritrjevali. — Razni volilci so se oglasili in prosili pojasnila o važnih sočasnih vprašanjih. Gosp. J. Budin govori o bolniških troških, ki žulijo občine, in o porotnih razmerah, ki zlasti zadnji čas razburjajo goriške Slovence.   Gosp. R u b b i a govori o elementarnih nesrečah in komisijah, ki škode preiskujejo šele tedaj, ko je rasa že začel jena. — Gosp. J. Ličen govori o cesti po Braniški dolini in živinski soli. Dr. Gregorčič je vsem govornikom obširno odgovarjal in pojasnjeval. — Na to je g. podžupan z obširnim govorom utemeljeval zaupnico gospoda poslanca, kar je zbor soglasno in oduševljeno sprejel.   Ko je bil shod končan, korakali smo za godbo na dvorišče g. A. Šinigoja, ki je bilo svečano opravljeno. Ljudstva iz vseh krajev Vipavske doline se je veliko nabralo. Domači pevci so peli in godba je igrala. Razvile bo se pa tudi oduševljene napitnice. Gosp. p e r o z z i napije poslancem, zahvali se dr. Gregorčič in napije prirejalcem lepe slavnosti. Župnik Grča napije domačemu  časnikarstvu,  imenoma  „Soči" in „Rinnovamentu". Dr. Gregorčič napije narodni rodbini Bzjakovi, veteranom in pevcem. — Župnik B e r 1 o t napije navzočemu pesuiku Simonu Gregorčiču, ki odgovori takoj v — krasnih verzih in napije (tudi v verzih) grofu Alfredu Coroniniju in dr. A. Gregorčiču. Dr. Roj ic v dolgem govoru omenja rasluge učiteljstva, duhovščine,  „Soče* in „ K nnovamenta" in napije grofu A'fredu Coroniniju. Župnik Grča napije posebe Gregorčiču. Plem. M o-n a s i iz Sempasa napije Dornberžanom, ki so tako
sijajno vzprejeli poslanca, za kar ae zahvali gospod | Perozzi. — Vse napitnice so bile viharno in navdušeno vzprejete. Veselje ljudstva, da je imelo v sredi svoje poslance, je bilo nepopisno. Osoli 10. ure so ae poslanci odpravljali. Oodba, gromi topičev in gromoviti živio-klici so jih spremljali is vssl. Tudi iz Prvačioe smo slišali streljanje topičev v prijetni nočni tišisi. — Toliko naj zadošča. Pozno je, glava mi je težka, zato ne samerite, gospod urednik. — Daaašnji dan nam ne pojde tako kmalu iz spomina. _ Taki shodi vzbudi narod k odločuejemu delovanju za Bvoj dušni in gmotni blagor. Hvala gosp. poslancem, da tako pogosto prihajajo mej nas.
Iz Trata, 28. junija [Izv. dop.] (Raznoterosti) Odkar so naši modri mestni očetje z Banellijem na čelu v zadnji seji mestnega zbora svoj gnev izlili nad onim katehetom, ki je storil svojo dolžnost s tem, da je naznanil necega paglavca, ki je v šoli čestokrat razžalil Nj. Veličanstvo — od zadnje mestne seje sem je torej neki mir na lahon-skem narodnopolitičnem polju. No, zadnja seja mestnega zbora bi v kakšni drugi državi storila pregledati tudi slepcem — samo Tržaški Italija-nissimi so nsši vladi prirastli na srce, ter Bog varuj, da ae jim las skrivi. Javno razžaljenje Nj. Vel. zapaženo in naznanjeno po katoliškem duhovniku, dalo je povod lahnnBkemu poslancu, da je v javni Beji obžaloval, da bo je kaj tacega naznanilo, ter je zajedno župana napadal, da bi on ne bil smel dopustiti, da se dogodba ovadi sodniji! Ljudje božji, slišali ste vender: ako se v Tržaški občinski šoli tako žali Velečanstvo — naj to ostane skrito, ali naj to vedo samo oni velelabonski učitelji, ki v šoli podučujejo; kaznovati se kaj tacega ne sme. Ni treba omenjati, da je znana fakinaža na galeriji srboritemu Banelliju mogočno ploskala, županu pa
— žvižgala! Res, uprav „avstrijski* odnošaji! — Kaj takšnega je menda le v Trstu mogoče. — Gornji karakteristični slučaj nam pač v najlepšem svitu pokazuje Tržaške mestne šole. 2* davno je znano, da Lahonom ni mari toliko za pravo omiko, temveč bolj za politiške smotre in temu primerno skušajo tudi Šolo urediti. Čudno, prečudno n a j e t o: večina takozvane vladine ali konservativne stranke v mestnem zboru je tudi tu pot glasovala z Đ.; torej, celo v pristno avstrijskih vprašanjih so gospoda konservativci složni z najhujšimi Lahi! — Ako Big da mnogo dežja in velikanske povodnji — upati je, da Trst v prihodnjem stoletju, če pozneje ne, dobi svoj velikanski vodovod. 2e kacih 20 let Tržaški progressovci pridno regetajo o vodi iu o vodovodu
— posebno ob času volitev. Za vodo (?) so tudi izdali že maraikak tisočak; v same študije so potrosili preko 100.000 gld. Sedaj jim ju prišel na pomoč neki inženir iz obljubljene dežele g. Barazer, ki jim hoče dovesti vodo, ter napeljati po h šah samo za — 12 milijonov goldinarjev! Piccolo in njega sodrugi se že dlje časa pričkajo in preganjajo o tem najnovejšem vodenem projektu in osobito o njega financijelnem delu. — V Trstu izhaja za verne katoličane nek italijanski listič, ki vsak dan pripoveduje svojim bralcem le resnizo in pravico. Vaš Ljubljanski sodrug ga izvestno pozna, ker ga večkrat pohvalno omenja. Imenuje se ta listič „11 popolo* (narod). Mi bi tega lističa gotovo ne omenjali, sko bi bil res tako pravico- in resnicoljuben kakor se sam Štuli. V neki številki tekočega tedna je poročal o znani obravnavi, ki sta jo imela »Soča" in „Rinnovamento" v Gorici. Glede patrijotizma se ne more pač niti jedoemu niti druzemu prav ničesar očitati; Rinnovamentov patrijotizem je bil celo na pristojnem mestu pohvaljen. No, katoliški Popolo imenuje oba   lista   „giornali   liberali-panBlavisti"!
— Kako se ta listič boji „pauslavistov", kaže nam njega sedanji podlistek, čigar napis sam nam podaja lepo sliko o vsebini: „1 martiri della Li-beria". Toliko infamnih lažij že dolgo ni bilo čitati. Narobe svet. — Danes poročajo časniki, da je nek Ivan Mahnič is Padrič blizu Bazovice v Tržaški okolic1 podaril .Legi nazionale* svoto 50 gld , zato ker se mu je dovolilo Tržaško podaništvo. Ta ne-značajen čin slovenskega zaBlepljenca pozdravlja Piccolo kot »vzgled vreden posnemanja". BAko bi jih mnogo tak« darovalo kakor omenjeni Mahnič
— sklepa list — bi se rodoljubnost in spoštovanje kmalu popolnoma utrdile mej  mestom  in okolico"
— kar po naše pomeni: ako bi vsi okoličani postali čez noč Labi, bili bi jim Tržaški Lahi največji prijatelji. — Gornjega Ivana Mah niča pa stavimo tu sem, da tudi Slovenci zvedo, kakšni so neksteri niih sini. (Pa vender ni prokletstva nad imenom Mahnič?). —
Domače stvari.
— (Dnevni redseji občinskega sveta Ljubljanskega,) v torek, dne 3. t m. ob 6. uri svečer v mestni dvorani. I. Oznanila predsedstva. II. Pravnega in personalnega odseka poročilo o c kr. deželnega predsedstva rszpisu ddo. 27. junija štev. 1854, ki prepoveduje izvršitev nekaterih sklepov občinskega sveta z dne 5. junija letos glede table za hišne številke. III. StavbinBkega odseka poročilo a) o razdelitvi posestva Zeschkovib dedičev v Dolgih ulicah na stavišča; b) o ponudbi glede nakupa V. stavifike skupine ob Tržaški cesti; c) o prizivih v stavbinskih stvareh (Suyer, dr. Gregorič, Hanuš); č) o Frančiška Kopfive in Jaromira Hanuša prošnji za spremembo razdelitvenega načrta za njijino zemljišče pred domobransko vojašnico; d) o gradnji kanala na Rimski cesti; e) o mestnega vrtnarja prošnji za povečanje njegovega stanovanja v gospodarskem poslopji Podturnom. IV. Finančnega odseka poročilo a) o ponudbi glede nakupa stavbišča št. 1 v I. skupini (pri Lattermanaovem drevoredu); b) o ponudbi glede nakupa nekega občinskega zemljišča na Golovcu ; c) o dovolitvi kredita za predpriprave glede električne naprave za Ljubljano; č) o škuntrovanju mestne blagajnice dne 25. maja letos; d) o NUrn-berškega društva .Avstrija" prošnji za podporo. Tajna seja.
— (Naše uredništvo.) Gosp. dr. Danilo Majaron, ki je naš list vodil majnika in začetkom junija t. I., nas prosi objaviti, da za bodoče ni prevzel uredništva.
— (Izredni občni zbor političnega društva »Edinost".) Včeraj v nedeljo dne 1. t. m. se je imel v dvorani „MaIly" vršiti izredni občni zbor političnega društva .Edinost". Zbralo se je do 50 članov. Zborovanje je otvoril podpredsednik gosp. dr. Gre gor in ter prečita I zboru pismo gosp. prof. M a d d i i u, v katerem poslednji naznanja, da se odpo\e predsednifitvu, kar je navzočnike zelo presenetilo. Zaključilo se je, odložiti zborovanje ter naprositi g. prof Man d i ća, da odpoved prekliče. V deputacijo so izvoljeni po posredovalnem predlogu viteza Nabergoja gg. dr. Gregorin, inženir Živic in M ha Hrovatin. Sklicanje prihodnjega občnega zbora pa se je prepustilo uvid-nosti g. prt f Mandića, če odpoved prekliče ter prevzame zopet predsedstvo.
— (Osobne vesti ) Poštnimi oficijali v riodročji poHnega in brzojavnega vodstva v Trstu 60 imenovani ssistenti gg. Avgust Lapajne, Vin-cenc Mozetič in Ivan K u ta le k. — Vojaški ka pelan g. Anton Bol kovic, rodom štajerski Slovenec, je premeščen iz Gradca v Sarajevo.
— („Radogoju") pristopil je za ustanov-nika Črtomir od Bohinjskega jezera, pri-poslavši mu 100 kron. — Slava!
— (Za „Narodni Dom") v Ljubljani so poslali uredništvu našega lista: Gdč. Fanči Flore 6 kron, nabrane na Drenikovem vrhu; darovali so: Gg. dr. Furlau, J Uauptman, Neveaekdo, H. S , Drag. Seunig, Nevesekdo, vsak po 1 krono. — Dalje g. J. Ha u p trna n od izgubljene stave 1 krono. — Skupaj 7 kron. Živeli rodoljubni darovalci in darovnike in njih nasledniki!
— (Za moško Št. Jakobsko-Trnovsko podružnico sv. Cirila in Metoda) bo dne 5. julija t. 1., to je na praznik sv. C rila in Metoda, ob 5 uri i utraj sv. maša v Trnovski župni cerkvi pri altarji, kjer sta k*pa teh blsgovestnikov.
— (Vrtna veselica pevskega društva „Ljubljana") v soboto zvečer .pri F e r-1 i n c u" je bila vsled neugodnega vremena le srednje dobro obiskana. Začelo je namreč deževati jedno uro pred začetkom veselice, kar je marsikoga preplašdo. Nemnogobrojoo, a odlično občinstvo zabavalo se je jako dobro. Pevske točke so se izvajale prav točno in je posebno mešani zbor, ki je nastopil v drugič v javnosti, žel mnogo pohvale in sta se morala oba zbora ponavljati. Mešani osmoapev „Pozdravljam Te" bil je navdušeno vzprejet in se je moral ponavljati. Burno odobravanje je dosegel ženski čveterospev „Gondolar" (Gerbićev) gospodičin Košir, Pavlic, Bitenc, Novak, ki se je tudi moral ponavljati. Ženski zbor .Ljubljane" bi je res osvetlil lice in zasluži, da se toplo pohvali. V KocijanČičevem Oblačku pel je g. Puci h ar bariton-solo v splošno zado-voljnoBt. Čveterospev se je držal dobro. Vojaška godba je tudi mnogo pripomogla, da jo bila zabava živahna, ter je svirala neumorno domače skladbe, kar jih ima v svojem dosedanjem repertoiru. Nekatere točke je dirigiral g. kapelnik sam. Nova deko-
racija je naredila prav lep efekt Dobitke na kegljišču ao dobili: I. in VI. g. Matija Golob, II g. Štefan Franzot, III. g. Ivan Rod, IV. g Jakob Zalaznik, V. g. Ivan Kovač, VII. g. Fran Hribar.
— (Včerajšnji izlet .Slovenskega planinskega društv a") v Trzin, čez Rašico k „Alešu" se je jako dobro obnesel. Blizo 70 izletnikov zbralo se je na državnem kolodvoru in ob 2. uri 5 min. odpeljalo po Kamniški železnici v Trzin. V Narobe tovi gostilni bil je kratek pomudek in točno ob 3. uri odrinili so izletniki po zaznamovani poti čez Dobeno, Rašico, Črnuče k Alešu. Pot je jako prikladna, ker vodi po senčnatih gozdih. Mej potjo uživa se krasen razgled na Kamniško, gorenjsko in dolenjsko gorovje. Veseli in zadovoljni prispeli bo prvi izletniki v 2*/» uri, zadnji pa v S'/4 uri k Alešu, kjer eo bili dobro postreženi. Ko so se iz* letniki pokrepčali, pričel se je po vrtu živahen ples, ki se je nadaljeval pozneje v sobi, kjer je nad 20 parov plesalo četvorko. Da je izlet tako povoljno in zabavno se vrail, k temu pripomogel je krasni spol, ki se je v velikem številu izleta udeležil.
— (Blagoslovljenje hrama za orodje gasilnega društva v Šiški) se je vršilo včeraj zjutraj prav slovesno. Udeležila so se gasilna društva iz Begunj (z zastavo), Postojine, Jesenic, Radovljice, Krope, Litije, Višnje gore, Komende, Št. Vida, Viča (tobačna tovarna), Iga, Mengiša, Kranja, Loke, Ljubljanski gasilci, Šišenska č<talnica z zastavo in deputacija Slov. plan. društva. Šiška je bila praznično okičena z narodnimi zastavami in grom topičav naznanjal je slavuost. Ob 9. uri odkorakala so društva z Domžalsko godbo na čelu k bv. maši, potem pa pred gasilni hram. Pred občinskim domom su čakale sprevod društev kumice gospe Ančnikova iu P. Koslerjeva in namestnica mutere gospa Gogola, g. župan Kavšek z obč. odborniki, deputacija Slov. plan. društva in vrle pevke Š ženske čitalnice v narodni obleki in s trobojnimi trakovi ter bogato zalogo duhtečih šopkov za gasilce in goste. Po nagovoru g. Doberleta je blagoslovil gasilni hram briz-galnice g. frančiškanski župnik Medic, ki je že tudi prej služil sv. mašo in imel lepo propoved Po končani s'avnosti so vsa gasilna društva defilovala, potem se pa zbrala k skupnemu obedu v gostilni BPri združenji", kjer je bilo mnogo navdušenih zdravic. Po-poludne je bila prav živahna ljudska veselica pri Koslerju, a katero 8e je končala lepa slavnost.
— (Jubilej.) Tukajšnji trgovec in hišni posestnik gospod Fran Kollmann slavil je včeraj v svojem rojstnem kraji v Begunjah na Gorenjskem petindvajsetletnico kot šef dobro znane narodne tvrdke Ljubljanske. Tem povodom izročilo mu je osobje njegove tvrdke krasno izdelano adreso; pa tudi od prijateljev in znancev jubilarjevih došlo je lepo število čestitek. Po sv. maši v župu i cerkvi Begunjski sledil je banket, katerega se je udeležilo mnogo povabljenih gostov in pevski zbor društva .Slavec". Za revne šolarje Begunjske izročil je jubilar lepo svoto tamošnjemu župniku.
— (Nad/orovalno pravo oblaste v.) Upravno sodišče je te dni razsodilo, da imajo ob laBtva pravico nadzorovati obrtne zadruge. Ovrgle je namreč pritožbo obrtne zadruge v Češki Tri-bovi, kateri je okrajno glavarstvo naložilo, da naznanja odborove seje politični oblasti, kar je tudi potrdilo trgoviusko miniaterstvo kot najvišja instanca. Upravno sodišče je utemeljilo svojo razsodbo s tem, da zadružni organi morajo naznaniti seje ublastvu, ki ima  pravico pošiljati v seje svoje odposlance.
— (Ponočni izgred.) Danes ponoči zabodel je neki korporal 27. pešpolka v Hilšerjevih ulicah civilista, s katerim bo je bil poprej svadil v gostilui. Rtnjenega so prenesli v bolnico in je rana baje nevarna.
— (Občinske volitve v Tržiču) so se vršile zsdnje dni meseca junija. V I. razredu je zmagala nemška stranka, v H. in III. pa narodna, tako da ima sedaj v občinskem svetu narodna stranka večino.
— (Ljudsko šolstvo na Kranjskem.) Izmej 325 javnih ljudskih šol na Kranjskem je 280 s slovenskim poučnim jezikom, 16 jih je dvojezičnih, 29 pa jih ima nemški poučni jezik. Nemške Šole so večinoma v kočevskem šolBkem okraji, kjer je 19 šol z nemškim io 15 s slovenskim poučnim jezikom. Nemških šol je še: V novomeškem šolskem okraji 5, v črnomaljskem, krškem, radovljiškem po 1 o v mestu Ljubljanskem 2 Dfojezičue šole so večinoma v L'ubljani, potem v kočevskem, kranjskem in krškem šolskem okraji. Večina Šol na Krauj.^kem ima poludnevni pouk.
— (Zdravstveno stanje.) Davica in Skriatica pokazali tta bo mej S olako mladino kakor tudi odraslimi po R o v t a h nad Logatcem. Dozdaj obolelo je že nad 35 otrok, a umrla sta 2. Ker se je v sanitarnem oziru vse potrebno ukrenilo, je upati, da se bolezen kmalu uduši.
— (Zrelostne izpite na Mariborski gimnaziji) je delalo 15 osmoSolcev. Vsi so izpit naredili z dobrim uspehom, štirje z odliko.
— („L ega Nazional e") je imela včeraj v Gonci svojo tretjo glavno skupščino. Poročajo nam iz Gorice, da se je vršila brez posebnega zuuaajega blišča; Gorica je kazala povsem navadno lice Me« rodajni gospodje v Trstu so baje sami prositi, naj bo slavnosti omeje* le na zaprte prostore, ker so se bali, da bi posamični vročekrvneži ne prekoračili mej, kar bi dalo povod novemu razpustu društva. — Udeležba iz drugih dežel je bila te majhna ; niti iz Trsta ni prišlo veliko udeležnikov; sprejem na kolodvoru ni bil nič posebnega. — Včeraj ob 11. uri so gostje bili aprejeti v mestni hiši; ob 12. uri zborovanje v gledališču ; ob 21uri popoludne je bil baiikct v prostorih Dreberjeve restavracije (ki pa zdaj nima krčmarja). Nobena gostilna ni butela sprejeti banketa niti in drago plačilo, kar je pomen Ijivo za goriške razmere. Kubimo je oskrbel — Amerikanec, gostilničar hotela „pri pošti", ki pa ni botel sprejeti gostov v svoje prostore. — Oibor v Gorici je bil označen s plavim trakom, na vrbu tega pa marjetica (belo in plavo so meetue barve) — Ako se pripeti aaka nesreča, bomo že poročali.
— (V Varaždinske toplice) pride te dni dvorni svetnik dr. £ Ludwig, profesor kemije na medicinski fakulteti Dunajskega vseučilišča, da analizuje tamošnji žveplom vrelec.
----
Slovenci In Slovenke! ne z&blte družbe sv. Cirila in Metoda!
b____l
I
Praga 2. julija. Na grobu umorjenega policijskega vohuna Rudolfa Mrve, znanega z imenom K i gole t to di Toscana iz pravde zrper omladince, bile so včeraj demonstracije. Policija je zaprla več oseb.
Rim 2. julija. Te dni se zaključi zasedanje poslanske zbornice. Novo zasedanje se začne meseca novembra. Takrat se bo, kakor se zatrjuje v uradnih krogih, naznanilo pomi-loščenje sicilskili in lunigiauskih ustašev.
Livorno 2. julija. Neki anarhist napadel je urednika lista „Gazzetta d i Livorno", Bo udi j a, ko se je ta peljal v uredništvo in mu sunil bodalo v trebuh. Zdravniki so takoj izvršili laparotomijo, a ranjenec je umrl malo trenotkov po zvršeni operaciji.
Pariz 2. julija.   Včeraj je bil pogreb Carnota. Udeležba je bila velikanska. Sprevod je krenil iz Eliseeja v cerkev Notre Dame, kjer je nadškof Richard rajnika blagoslovil. Iz cerkve se je krsta prepeljala v Pantkeon. Za krsto so šli pokojnikovi sorodniki, predsednik Casimir Perier,   poslaniki   in  zastopniki tujih vladarjev, vojaški in civilni dostojanstveniki in nedogledna množica ljudstva. Pred Pantheonom so govorili ministerski predsednik in predsednika poslanske zbornice in senata. Duhovščina ni vstopila v Pantheon.  Vse ulice so bile natlačene  ljudij  tako,  da se je  primerilo več nesreč.
Pariz 2. julija. Nemški poslanik grof Minister je naznanil vladi, da je nemški cesar v dokaz svojih simpatij za Carnota pomilostil tista dva francoska častnika, ki sta bila lani obsojena kot vohuna.
Narodno-gospodarske stvari.
— Zakupni razglas. Zaradi zagotovljenja predmetov ovsa, st-uH, dume, dr«, premoga, koaksa in svet za I. 1894 vršile ne bodo v postajah in pruski injwilu.il mi r,: c:n h zakupno obravnave in sicer v Gradci dne 9 jultia t. I , v Mariboiu dne 13. tulita, v Ljubha ni dne 14. julija, v Celovci dne 1K julija, v Trotu due 25. julija, v Gorici dne 23 julija in v Pulji Uue 27 ;ulija. Pismene pomnih" doiti imajo /goraj omenjene obravnavna dni najkas tieje do. 10. ure dopoludne dotičnim vojaškim oskrbovalnim magacinom.   Podrobnosti glede teh obravnav
se poizvedo pri dotičnih oskrbovalnih magacimb. Zakupni razglas obsezaoi množino dobavnih predmetov, splošne pogoje, in ponudbeni obrazec, pogleda se lahko tudi v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v L: ubijani.
— Predaja vina. Na poskušaliŠČi brv. slav. gospodarskega društva v Zagrebu se bode proda jalo na javni dražbi dne 5. t. m. ob 4. uri popo ludne vino lanskega leta pod nastopnimi pogoji : Kupljeno vino se mora takoj plačati, sodi zapečatiti, ter najkasneje v 8 dneh vino spraviti iz kleti. Sodi es no poanjnjo.
— Tovarna za papir v Zagreba. Zgradba velike nove tovarne za izdelovanje papirja v Zagrebu prav lepo napreduje ter bode do konca tega leta gor/o a Za prvo leto se bode lahko izdelalo do 15.000 mrtr. stotov raznovrstnega papirja.
Umrli s<» v Ljiifrljcttil:
29. junija: Zmagoslav Beslaj, podobarjev sin, 5 mesecev, Tržaška cesta Št. 26.
.30. uinija: Jožef liamerschmidt, umirovi], strojevodja, 67 let, 1 unajska cesta it. 23.
1. julija: Viktor Janelič, mesarjev sin, 2 meneča, Poljanska cesti it. L'ft. — Jera Stibil, poBeitnica, 53 let, Krakovski nasip it. 12.
V deželni bolnici
28. junija: Marija drum, gostija, 73 let.
29. juniji«.: Anton Kej žar, delavec, 35 let. — Marija Brosović, krojačeva žena, 36 let.
Meteorologično poročilo.
S Q	Ca« opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mo-krina v mm.
30 junija j	7. zjutraj 2. popol. 9.zvečer	741 4 m*. 740*4«». 741 8 mm,	16 4° C 25 6» C 15 6° C	si. sev. si. vzh. si. vzh.	jasno d. jas. d. jas.	0 00 icn,
1. julija	7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer	743-1 mm. 741-0 mm. 740-6 mm.	16 6° C 25-1° C 20l0° C	si. vzh. brezv. si. vzh.	jasno jasno obl.	0-00 Bar.
Srednja temperatura 18 9° in 20'7\ za ;0-0° in 1-7° n id normaloui.
XD-u.xLa.3©is:a. borza
doc 2 julija t. 1.
Skupni državni dolg v notah .... Skopni državni dolg v srebrn    .   . .
Avstrijska zlatu ivnta......
Avstrijska krorska renta 4°/0 ....
Ogeidka alata renta 4°/0.....
Ogeuka kronska renta 4c/0 .... Avstro-ogersko bančne delnice    .   . .
Kreditne de'niče ........
London vista..........
Nemfiki drž. bankovci za 100 mark
20 mark...........
20 frankov..........
Italijanski bankovci.......
C. kr. cekini . .......
Dne 30. junji t
4°/0 državne srečke iz I. 1854 po 2C0 g Državne srećke iz 1. JHI54 po 100 gld.. Dunava rep. srečke 5°'0 po 10<) ((Id. Zemlj. obč. avstr. 41 ,°/<, -.lati zast. listi
Kreditne srečke po IQ0 gld.....
Ljubljanske srečko.......
Radolfove srečke po 10 tfUl.....
Akcije anplo-nvstr. banke po 200 gld. ( Tram way-dru "I. ve!j. 170 gld. a. v. . Papirnati ruln-lj........
.     98 gld.		Ofi	kr.
. 98	n	05	i
. 121	H	70	n
97	rt	90	■
. 12>	■	70	*
	n	10	■
. 1012	rt	—	rt
351	%	60	n
	■	30	m
. 61	t	42'	1% •
12	■	28	■
9	*	97	rt
44		86	tt
	■	92	n
l. —	gld.	_	kr
. 197		50	■
. 126	t	75	
. 123		75	t
	v	—	
24	1	30	
22	•		n
	|	50	n
296		—	
l		34	/
Zahvala.
Za mnogo dokaze srčnega sočutja z na5o nei/.!■!■.• ni) tui-o radi smrti naše iskreno ljubljene, nepozabno soproge, odnomo matere, stare matere, gospe
Marije Hajek Menhard
kakor tudi za mnogobrojno udeloSOO pri pogrebnem sprevodu in za krasne vence izrekamo s tem svojo n«j globok id so zalivalo.
V Kamniku, dne 3f. junija 1894.
(7*6
Žalujoči ostali.
C. li fllavpo ravnateljstvo avstr. drž, železnic.
Izvod iz voznega reda
vel'arneija od 3_. 3-v3.r1.Ila. 1694.
Nulopno omenjflnl prihajal >i In oahajalni c»«i osnaćenl »o » šrr<tnJi*rrr<>t>Mkrnt rnjtu. Srednje«vropaki 6u J« krajncaiu c»§u t I.juh. IJani      3 minuti naprej.
Odhod la LJubljane t ju?., kol.).
Ob 14». uH S min. po nori oaebnl vlak t Trbil, Pontabel, Seljak, Celovec, Fransanafeet«, Ljubno, c»a Selathal ▼ Auaeoe, Iaclil, Ornuq-den, Bolnograil, L*n<t-ftaateiii, Zoll na jeaeru, Inomoat, nregena. Ourih, Osnova, Parla, Btmj , Lino, Knilejovioe, Flaonj, Marijino taro, K^or, Karlovo Tare, Francove Tare, Prago, Ijlpeijo, Dunaj rim AmaUtten.
Ob 6. uri 7 tnin. mjutraj rociani vlak t Noto meeto, KoAevje.
Ob 7. uri tO min. tjntroj oaebnl Tlak ▼ Trbl«, Pontabel, Boljak, C«-lovcu, Franaeiiifeite, Llubno. Dunaj, oei Selathal t Auuee, Iachl, G.runden, Bolpo^rad, I.oml Oasteln, Dunaj vla Amatetten.
Oh 11. Mri 41 mfn. <li,,n>luifnf rne&anl Tlak t Noto meato, Kočovjo
Ob 11. Mri SO min. Ho/tttfudn* oaebr< Tlak t Trbii, Pontabel, ll«lj»k, Celovec, Fransenateate, liiuhuo, Selathal, Dunaj.
Oh 4. uri 14 min. pojtolutin* oatbnl Tlak t Trbli, Beljak, OelOTeo. F.-anaenafeet«, IJubno, čea Selathal t Bolnograd, Lond.Gattoln, Zeli na jeaeru, Inomoat, Bregnio, Curili, Genevo, Paria, 8teyr, tituc, Omua-den, Iaabl, Badejevice, Flaenf, Marijina Tare, Bger, Kranouvo Tare, KarlOTe Tare, Pracro, Liipako, Dunaj via Amatetten.
Oh O. uri SO min. maauni Tlak t Noto meato, KočeTJe.
Prihod ▼ Zajnbljano (juž. kol.).
Ob S. uri SH min. rjutrnf oaebnl Tlak a Dunaja Tla Amatetten, I.ip-■ije, Prage, FranouTih tiniv, Karlovih TaroT, Kgra, Marijinih varuv, Plinja, Hudejpvio, Solnograda, tilnoa, Steyra, Omundena, Iiohla, Aua-aeaa, Pariaa, (ionov«, Cariha, Itregenaa, Inomoata, Zeli* na jeaeru, Lirpd-Oaatelna, LJubnega,« OelOTO«, Beljaka, Franaenafeate, Trblia.
Ob 9. uri S min. tjutmj meaanl vlak ia Norega meata, Koouvju.
Ob 11. Mt-i V7 min. cf»iHtiutlne oaebul Tlak a Dunaja vii» Amatetten, liipllje, Vrage, FrauooTih TaroT, Karlorih Taror, Kgra, Marijinih TaroT, Plauja, BudejeTlo, 8olno(rrada, Iilnoa, Btejrra, Pariaa, (Jeucve, Guriha, Bregulce, Inomoata, Zella na Jeaeru, Lend-Oaatelna, Ljubna, \, CeloToa, Lienaa, Pontahla, Trbiia.
Ob fj. Mri 49 tnin. pojMtlHtln* raeiani Tlak Is Norega meata, Ko£eua.
Oh 4. url 4H min. i>o,wlutin+ oaebnl Tlak a Dunaja, loubnegn, Selathala, Beljaka, OetOToa, Franaenafeate, Pontabla, Trbiaa.
Ob S. uri 34 min. ttvrtrr moianl Tlak ia NoTega Meata, Ko&eTja.
Ob ». Mri VI min. mvrš'-r oaebui Tlak a Dunaja preko Amatetten« in L<jubnega, Beljaka, Colovca, 1'ontabla, Trbiaa.
Odhod lx LJubljane (dr^ kol.)
Ob   7. Mri !S;t min. »Jutru)        r Kamnik, a    j,    N    OS      „      t><>l">,,","fM   n n
m    cl.   n   SO    „    mtW*r „ n
,, IO.   „   JO    „    *urr«tr „       „     (elednji vlak le ob nedeljah
lu prasnikih.)
Prihod v LJubljano (drft. kol.).
Ob   e. Mri BO mtn. »JutmJ       is Kamnika.
„   XI.   „    IS    1,     ,i<>]n>ln<tw   „       „ (4—»4b>
vi ii       9rk% 11 PtNPOaPaf •! |ff
„    9.   a   SS     n     rmrr „        „     (aledujl vlak le ob nedeljah
in prasnikih.)
Učenca
krepkega, lepega vt-denia. veščega »ilovenskega in nein-Skegit jMika, viprepne tako| pod ugodnimi pogoji v trgovino z mesiinim blagom Tumo Tollu^^i v 1><»I «*n j«»m Loo (727—1)
^SST Išče oe ~WI
8 spretnih Žagarjev
ki umejo tavolete rezati in orodje na iagi popravljati; biti morajo tedaj samoutojni delavci. Zaslužek od i"0 I tavolet po dogovoru ali 15 gld. na mesec, prosto hrano in stanovanje. — D.ilje so i*56e
dobrega kovača
ki z:ia dobe 1 podkovati, vojovo kovati in kovaška dela pri ž.igab opravljati. Zaslužek HO g'd. na mest-c in prosto stanovanje. — i'is o'Oie poundlie pošiljajo n»j se: >V. I^it-vrem'-ie-ii v Llpose-P«»lyMiii«a poŠta I»ollia, komi tat Murni uro s na 0|[erskem. (722—'2>
TattSJ
KalCtOr
hoče po nizki ceni in dobro "blago kupiti
naj pride k
razprodaji
Albina Sličar-ja (;o,-3>
v Ljubljani, Dunajska cesta št. 9
trgovina z železnim in špecerijskim blagom.
fBSBaseasBaaasjBjBi P
1 1 ■ • Za pru'inou •— ct2 }■
beacennyrli  p:ult'lkn  i, ini r. j vi<lv     u g
TINOT.CAPSIOI COraPOS.
(PA Ijv - E XPEH. t* ER)
l . k o t v o u " n odmitni kntdou kr.ihn-i
he7. kotvv jnkoito nfipravnu'_Cji_
Zahvalil.
Usojam Hi izrekati javno zab\a!o g primanju đaftelne holuioe dr. Iv. Blelwoisu vitezu Triteniškomu, zlasti pa g. dr. Plklju za nji-bov požrtovalni trud i u skrb, da sta m oidravila mojo b jluo bč«;rko, ki je mnogo trpela za hudo boleznijo — lioljastjo. Priarono su jima aabVHUuiajn ter ju ob ječmena toj>lo pripo-ročain vsem, kateri trpć za to boleznijo.
V Sodražici, dne 3>'». junija 18i>4. (724)
Jakob Lavrenčič,
trgovec in lii&ni poaeatnlk.
Advokat
DR Danilo Majaron
otvoril je
svojo pisarno
v Ljubljani, na Križevniškem trgu št. 7
(nasproti cerkvi »Križanke4').
Uradne uro navadne.
(72S-1)
^'•^ »i*
m
m h m
B 1^
Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip N u 11 i.
La»tniua m tisk .Narodne Tlakama*«