Št. 58. V Goriei, »Ine 21. jnlija 1900. Letnik II. l/.haja vsak torek in yolioto v Icilnu ob II. uri prodpoldno tyi mosto tiT ob 3. urf popoldno za dozrt.lo. Slano po pošli projoman ali v (iorici mi (luiii pošiljan cololotno 8 K.. pollolno 5- K. in cVlrtlotno 2 K. I'rodaja *o v (Jorici V tobakarnah Schwarz v Snlskili ulicali in .1 oi- lers itz v Nunskili uliirali po 8 vin. (YtMjerno i/ihinjr.) l retlništvo in upraynistvo se nahajata v «N a r o d n i tiskarni», ulica Vctturini h. št. 9. Uopisc jo nasloviti n;i urodništvo, oglase in naročnino pa na upravništvo «Ciorico». Oglasi se računijo po potit- vrstah in sicor ako so tiskajo 1-krat po 16 vin., 2-krat po 11 vin., 3-krat po 12 vin. Ako so vočkral tiskajo, raču- nijo sc [io pogodbi. Izdajatelj in odgovorni urednik Josip Marušič. Tiska „Narodna tiskarna" (odgov. J. Marušič). Pobiranjc u2iliiiiie v dcželni upravi. Kiikor sun» že o svojem času poro- čali, naročil je deželni zbor v preleklein zasedanju svojemu odboru, naj skrhi za to, da dobi dežela pobiranje dr/avne üzitüiü«; in -dotičnili doklad \u duv^ein v svojo upravo. \r la namen je polrebno, ker po zaküiiu zapovedano, da v vsakem davc- nem, oziroma sodnijskem okraju nad- polovična večina dotičnih obrfnikov, to je gostilničarjev, krčrnarjev, mesarjev in prodajalcev rnesnine v to privoli z no- tarijsko poverjenimi podpisi na dotičnern pooblastilu. Kakor smo se prepriculi, za- devajo deželni uradniki, katerim je de- želni odbor poveril nabiranje podpisov, zlasti v okraju goriške okolice, na neza- upnost, na nekak odpor, ki očitno kaže, da so dotični obrtniki slabo poučeni o stvari ali pa zapeljani, da cleželi in ob- činain v skodo in sebi nikakor ne v ko- rist, odrekajo svoje podpise*). Glavni njil» ugovori, ki pa niso nikakor ulemeljeni, so ti-le: 1. ,.Doželni užitninski urad se bode za pobiranje užilnine posluževal finanč- nib stražnikov, kateri bodo strogo po- stopali ter prizadevali obrtnikom mno- govrstne nadležnosti". 2. „Na zahtevo linančnega oblastva bode deželni užitninski urad ovajal, ko- liko speča ta ali oni obrtnik, in to bode vplivalo na odniero osebne dohodarine". 3. „Sedanji uzitninski podjetnik je dovoljeval obrtnikoin nekake olajšave; njegovi uslužbem-i so v obče prizanes- ljivo postopali ild. Bog ve, kako se bode ravnalo, če se bo užitnina pobirala v deželni upravi ?i- Na te ugovon naj objavinio sledeča pojasnila : *) Čuieino, da se tudi v "foriškoni inestn in v {jorskili okrajih hado agituje * proti naniori dožolnoga odbora, da bi pobiranje užitnino vzol v svojo upravo. Vendar pa je v Gorici vedina potrobnih podpisov žo zagotovljona in v lolmin- skt'in okraju tudi; v Bovcu in Kobaridu pa so so nokda ohrLiiiki v opozicijo poslavili proti so- glasnouiu sklopu dožolncga zbora, čoi, da nc zaupafo dožolneniu odboru. — A kadar bo (iclia podpor iz dožolnoga zaloga za zgradbo cos!, /.a uravnavo liudournikov, za napravo vodnjakov itd. — takrat se njih občine vendar zaupno obr- ni'jo do dožolnoga /.bora, katoreinu zdaj odrokajo svoj*1 zaupanjo oni, kalori iniajo od takili javnih zgradb največjo korist. Žalostuo. Dost a v ok ii rod n iš I va. Dezrlni odbor ninia linancne stražc v svoji oblasti in sc je nikdar ne bo posluzi'val za pobiranjc užilnine in do- tičnili dstklad in dav.šrin. Kol najviše avlononino oblastvo v deželi ni deželni odboi* v nikaki odvisno- sti od c. kr. linancnega oblastva in dim in1 bode' j^.jtovo nikdar ustrezal s la ki mi podalki. kaleri bi biii v škodo domaeim obrtnikoin. (.le ni iinela drzavna liiiaii(:na uprava oblasti zahtevati od zasebnega podjelnika, da jej ovadi. koliko je poto- eil ali prodal vsak posaniezni obrlnik, tern nianj bo mogla kaj lacega zalitevati od č-isto neodvisnega deželnegu odbora. Sam ob sebi pa deželni zastop go- to v o n e b o d e n i k d a r o v a j a I s v o- j i b za s t o pa n c e v. Dcželni nžitninski urad bode z vso dobiphotnostjo postopal v svojem poslo- vanju in dovoljeval tiste olajšavp, katere so primerjene in opravič-ene z ozirom na obstoječe razmere. I^dnoglasni sklep deželnoga zbora zaslran pobiranja dr/avne užilnine in doticnib doklad in davščin je naperjen v prvi vrsli v koi-isj dežcli, posredno tudi v korist obcinain in obdaeencem — pri lein }>a nikakor we v škodo in nadlego obrtnikoni. Občinatn bode deželni nžitninski urad še posebno v tern liasnil, da jim bode pobiral in odštoval občinske doklade in davščine na užitnino, ne da bi zahte- val za lo kake odstotke ali sploh kako odskodbo. Slednjisi se ponudi občinani prilika, da se, zlasti tain, kjer vlada spoiazumlje- nje ined obrtniki — odkupijo, to je, da se pogode za povprorni znesek užitnine, ki ga deželi odštejejo v dolocenih rokih; od obrtnikov pa potirjajo na |jodlagi pri- inerne razdelitve.. Koder se posreči taka pogodba, tarn ne bodo užitninski oprav- niki stikali po kleteb in shranibab in bodo obrtniki prosti vseh dotičnih nadležnosti. Sicer so nekatere občine sklenile take pogodbe tudi s sedanjim podjetjem. Obrtniki, bodite uverjeni, da de- želni zbor, sestavljen iz Ijudskib izbranib zaupnikov, gotovo nima in ne more imeli nobene take namere, kakoršno mu zlobno podtikajo oni, ki iz sobiniib namcnov izporazbi, oživela in povzdig- tiila se je tudi pri nas ljudska zavednost, vsled česar se je pokazala ob(v;na želja po nekem sredisču, kjer bi se ljudstvo "•.zgi«jfvalo in . pred vsein ;>odmv:evalo v gospodarskib receb. Kol podlago in prvi začetek teniu Ijiidskemu naprcdovanju ustanovili smo v uedeljo dm: 1. I. in. bralno ilrustvo „Lipa". Dobri) obiskano zboi-ovanje \kw. jasno priča, da se je s tern ustreglo le neki splošni želji. Zborovanje je olvoril naš vrli preč. gosp. župnik Ludovik Ku- mar, ter v jedrnatem govoru pojasnil polrebo imenovanega društva. Učitelj, g. Ferdo S i in č i č, pa je slikal v svojem govoru razne gmotne in duševne koristi, katei'e bo prinašalo novo društvo nasi zupniji, in na njegovo vabilo je pristo- l»ilo pri prvem zborovanju že nad. 50 dru^tvenikov. lziued n.jib volil se j.e sledec-i odbor: predsednik F(M'do Simčic, ucitelj ; pod- predsednik Anlon Simčič, posestnik na Dobrovem; tajnik in knjižničar Izidor Kožlin, tukajšnji orgljar ; blagajnik Anton Prinčič, krčinar in poseslnik v Hiljani; odborniki : Anton Gerbec, grajski oskrb- nik na Dobrovem, Franc Sliligoj, velepo- sestnik na Drnovku, Franc Simcic, po- sestnik v Martinjaku : Markočič; Jožes, Markočič Anton, pos(»stnika v Biljani, in Makuc Mi ha, krojač v Senožečih. (Jpamo, da je društvo v dobrih ro- kah, zalegadelj mu je tudi zagotovljen najboljši razvoj. Želeli je le, da bi dru- štveniki radi zahajali v bralno sobo ter pridno prebirali dobre časopise in pod- u(j!j«v3 '-'.njige, da bodo liki bucelatn vzlrajno zajemali in srkali obilo dužev- nega medü na cvetovib nase novo vzrasle ,.Lipe". To nam je tuo neljubem mu uciteljskein osqbju, ktero je pripravilo šolski mladini v Šmarijah na dan sv. Alojzija izlet na bližnji bribček nad gornjo Lisjaško vasjo Tibal. Po dolgein premišljevanju, kako vso slvar lažnjivo zavije in pikantno za liberalno lažitorbo zabeli, se je spravil za pult ter načenčal, (da so. mu malce ohladi žolč posebno nad vsega spoštova- nja vrednem in zglednem nasem naduči- teljem-voditeljem) dopis, ki je od začetka do konca |>oln podlih la/.ij in pismenega obrekovanja. Najprej začne kot uvod, da je tukajsnje solsko osobje, in da je do- pisič bolj ])ikanten, pristavlja vmes izre- čno, da je isto z g. nuncem vred peljalo otroke na gori irnenovani bribcek, kamor so šli. po lažnjivem poročilu otroci, kot ovce, šest lantičev j>a da je neslo kot mule obloženi v oprfnjakih vino in razno drugo. Na bribu pa da je g. nadučilelj ra^delil med otroke krulia, salame ter s^a in vina, lako da so nekteri nekaj d'^bili, di-ugi pa tudi nič. Nadalje brblja, kaT\or da bi bil očividna priča, da so fan- ti(':i-nosači imeli lep.o zabavo in bili vsi sp^hani; da stariši niso vcdeli, kam otroci greüo, da so jih prišedse clomu pretepali, da so se otroci vrajoči se domu nedo- stojno obnašali s tern, da so peli, vriskali in celo pretepali se; velikaši pa da so pri Kalinu pili, jeli, peli in do pozne noči kvartali. JSia zadnje v dostavku napiše še jeremijado, da je učiteljsko osobje z g. poštarjeni PoljSakom nasprotno liberal- nemu bralnemu društ.vu, ki se je osno- valo z namenom, da postane plesalno društvo, ki bi nekomu kaj donašalo, in nekej pa prijetne zabave delalo. Tudi govori o nekib krempljib, v kojili bi bilo tukajšnje ljudstvo. Kakšne kremplje misli, ne vem ; to pa vein, da učiteljsko osobje z g. poštarjem Poljša- koin nima krempljev. Ce jib pa ima gosp. dopisnik, naj jih malce poreže, da se ljudslvu preveč ne zasadijo do ži^ • . Če je pa mogoče on v kakšnih k^ ...pljih, bodi si nežnih ali takih, ki delajo skrbi za povračilo z obrestmi, mu ne moremo pomagali pri vsem ljubkein pomilovanju. Me bilo bi vredno reagovati na take podle dopise liberalnega dopisuna; da javnost zve resnico in spozna, s kako la/njivo hrano pita lažitorba svoje bralce, najsledi objektivno porocilo o izletu šol- skih otrok Smarenskib na dan sv. Aloj- zija na Tibat. Velečastiti in priljubljeni oče Vili- bald iz Sv. Križa, ki oskrbuje duhovnijo \relike Žablje, je omeniI župniku Šma- renskemu, da pripeljota z g. uciteljein- voditeljem Vilharjem Žabeljske otroke na dan sv. Alojzija na izlet na Vrtovce, in ob enem je naprosil, da je želja, da bi se tega izleta udeležil tudi Šmarenski župnik. To povabilo je župnik tudi z ve- seljern sprejel in obljubil, da se udeleži, če ne bo zadržan. Župnik je o tern go- voril z g. nadučiteljeni-voditeljeni v Šma- rijah, in opomnil, ali bi ne bilo umeslno, da bi napravili tudi mi nasim otrokom tak izlet. Ta misel se je uresničila. Na dan sv. Alojzija bila je šolska maša, pri kteri je bilo obhajanih 62 šolskih otrok in nekoji drugi odrastli. Potem pa so šli otroci v šolo in pod vodstvom obeh gg. učiteljev so šli na to v lepem redu na Tibat, kakor se jim je prejsnji dan na- znanilo, in so otroci doma to povedali, da so bili stariši tega izleta prav veseli. G. župnik ni šel z otroci, ker je hitro po maši šcl se sv. popotnico k bolniku na Vrtovče; po opravljenem opravilu šel je na Tibat, kjer so bili že vsi otroci zbrani in prav veseli. Tudi na onih, ki so nosili, kar bi imeli z veseljem povžiti, ni bilo opaziti posebnega utrujenja. Ko se je župniku zdelo, da so se otroci za- dosti ohladili, opozoril je g. nadučitelja- voditelja, naj bi se začelo s pogostova- _______LISTER____ Trije kot rodni bratje. Husinski: .1. Fod k o v i č. „Ali je bilo to potrebno*' reče drugi rejeni orožnik, ki je hodil po sobi in pušil iz lule. „Zakaj pijes!" ..... A jaz tega dne niti vode nisem imel v ustih, ne pa drugo. Taki so ljudje..." Mlademu orožniku pa se prikažejo kar solze v očeh. Pokima z glavo, pa sede k meni na posteljo. Oni osorni pa je sei iz sobe. „Gospod!" pravim „pa inoja suknja, ali je tu? „Je" — pravi ,.nikar se ne boj: je suknja, pa torba in dopustni list". „V dopustnem listu je bilo pismo" — pravim. „Nu i pismo sem dobil", pravi. ,.Ko bi vedel, kje je moja suknja — pravim, „odšel biu. Orožnik je bil otožen; ali vendar se je zasmejal. ,.Bog, če boš rnogel za tri dni", reče. Jaz ostrmim. „Kaj pravite, gospod? Vi ne vesle, kako je pri nas doma!" „Vse vem", pravi. ,.AIi zdravnik je dejal, da te ne smemo pustiti". „Kje pa je zdravnik" pravim? „Kmalu pride; poslal sem že ponj". — Naposled res jjride. „Nu kako ti je?" pravi. ,,Dobro, pravim; pustile me do- mov". „Zdaj še ne more biti", reče zdrav- nik — „preveč slab si še". In jel sem prositi. „Gospod —pra- vim pustite me! Pri nas doma je tako in tako. Saj nemam vee daleč". Orožnik mu zašepela nekaj nemški. „No, bodi!" reče dokLor naposled; „jutri mores iti: ali danes leži že v po- stelji, in pij la zdravila, ki sem ti jih prinesel in namaži se s to mastjo". Prav zveselil sem se! „0! zahva- Ijujein se Vam, gospod doktor!"' „Ne zahvaljuj se ineni, nego temu gospodu hi; ko bi njega ne bilo, bi ti ne živel več na svetu". IX. Lt'/iin na postelji, pa mislim; pri meni sedi žandarm ter puši iz dimke. „Cemu si se tako zamislil, srce?" „Ali nemam uzroka?" pravim. „Nikar se ne žali brate, Bog je oče. Slabo mine, dobro bo". „Kdo ve" — pravim — „kaj je ztnojim bratom; da bi ga dobil sc /i- vega". „Da si le ti zdrav in jaz" -— rcče orožnik. Kakor bi ine bil zbodel z nožein. „Ali veste kaj?" pravim. „Tvojega brata so pogrebli včeraj teden". - Na to zaplaka. „Ali ste |»oznali mojega. brata?" pravim. „Nisem iinel zvestejšega prijatelja v celi ti vaši Bukovini", pravi. „Od kod pa ste?" „Jaz? 0 jaz sem od daleč, dragi, iz velike Nemčije. Ne bos vedel, kje je to". „A tako ; kako da ste poznali Onu- srija?" „Večkrat — pravi — sem bil pri vas; od tod sva se poznala. Kako bi ne bil ljubil tako odkrite in tako ljube duše! Bog mu daj nebeški raj !" „Pa mojih sester ali ne poznate; ali je prišla vsaj ena domov? Kajti brat mi je pisal, da ste obe v službi". „V službi" pravi orožnik in zardi. Čudno se mi je zdelo — divna stvar! X. Drugega dne mi je bilo že bolje. Hvala Bogn - napravini se ter hočein oditi. — „Čaka.j — reue orožnik — kmalu pride voz po te". Za uro pride voz; se- dem nanj ler se odpeljem. Ko pridem domov, čudno, da nisem zblaznil —tako sem dobil dorna. V hisi mraz; mati leži na peči komaj živa. Bazilij se je pritu- lil k njej ter prosi tresoc se kruha, a jaz na du rib. „Dobri dan vain, maniica, kaj de- late ?" njem otrok. Na to reče g. voditelj, da je g. Kalin daroval flaskou malinovca. Zup- nik pravi: Bog mu daj dobro, to je prav, dajto otrokom najprej te hladilne pi.juč-e, potem pa začnite deliti kruh in drugo, kar je zravcn za prigrizniti. Da pa no bo zmešnjave pri toliketn številu otrok, čez 2U0 uceneev in učenk, razdelite jib po razredih, da vsak enakomerno dobi. To se je tudi zgodilo, in ne le g. nadueitelj-voditelj je delil, ampak vsi, tudi g. nunc in g. učitelj in g. Kalin. Do- bili so pa vsi, in nosači še povrhu; to vas zagotavljam, opravljivi dopisun laži- torbe „SoOe" pod svojo eastno besedo ; ter dokažile le z enim samiin pricujoöih otrok na Tibatu za časa razdelilve, da ni nie dobil, in potein imenujte hue brez- caslnega. Olroci so se vedli v najlepsem redn in z vidnim veseljem so povžili razdeljone jim jedila in pijače. Bilo je loliko Jjublco in prijazno ined leini ne- dol/.nitni otročiei, da se vas binavski obraz bi se moral med njinii razvedrili. Ko so se otroci nekoliko okrepcali, zaeelo je prepevanje in uedolžno otročje zabavanje. Med drugim je župnik v od- moni tudi vprašal odraslojse olroke, če vedo, kakšen ponien ima ta izlef, nekoji so hitro odgovoi'ili, da ta izlet ste nam napravili za šolski praznik sv. Alojzija nasega patrona. In župnik je na to na- pravil opazko, da na tem hribeku je stala kedaj cerkvica in po svotniku, kojeniu je bila posvečena, se še danes imenuje ta hribček Tibat. In ko je dalje opazil, da na take hribcke so se stari Slovani umikali in utrjevali proti navalom Tur- kov, vpletel je vines g. nadučitelj tor vprašal otroke, kako se je imenoval tak utrjeni kraj, in z otročjih grl je donelo: „Tabor*'. Tedaj srno mi tudi na takem taborju danes, povzame dalje župnik, in vplele v nadaljni govor, kako naj otroci posuemajo sv. Alojzija, njih varuba, da bodo v dobrem taboru sv. katoliske cer- kve obvarovani zlobnib napadov dušnih sovražnikov. Po koneanem nagovoru je |.)ozval otroke, naj zakličejo navdušeno Živio našemu presvetleinu cesarju F. .J. I. in zivili Slovenei. Na kar so otroci gro- movito se odzvali. Iz otroških grl se je razlegal daleč na okrog Živio ! In to je morda dopisuna tudi zaskelelo in vzel je to nianifestacijo za vriskanje otrok. Ko smo še nekoliko peli in se je bližala 11. ura, razdelilo se je med olroke, kar je še ostalo od kruba, salamov, klo- bas in vina. Potem so se koSarnice, llas- koni, kozarci in kar je še bilo, pospra- vile, da se zopet odnese temu, čegar je. Tak je bil konec tega za otroke veselega izleta; in da so bili otroci tega res ve- seli in tudi njih starisi, bralo se jim je z obraza. Da niso naši šolski otroci tako surovi. kakör so dopisnikovi nerodno na- predni pribočniki pri bralnem liberalnem društvu, ki postene ljudi s kamenjem na- padajo, priea to, da so se drugi dan otroci v soli lepo zahvalili za prirejeui jim ve- seli dan. — Če je pa kje učilnica pre- tepanja, bo morda pri g. dopisunu, kjer se napadajo in pretepajo cerkveni pevci, da bi se s tem terorizovali, da bi ne ho- dili vcč pet, zato, ker je g. nadueitelj pe- vovodja. Zdaj pa poslušajte dalje perlidnost dopisnikovo. Dopisnik lažitorbe pravi : ,.Ko so zaslisali naši velikaSi, da jib je Kalin povabil na kosilo, naložili so oprt- njake otrokom, oni so pri Kalinu pili, jedli, peli in do pozne noči igrali." Tu- sem je podložila kukavica nesramno jajce, kteri nesramnosti ne vein imena, in ne vein, ktoro bi izbral, ee bi tudi v Gabr- ščekovem Simplleksikonu iskal. G. Kalin je res že hitro pri dobodu, ko je župnik dospel na brib, izrazil povabilo, da bi pri njem vzeli žlico jube; ali župnik je to prijazno povabilo odklonil z motivacijo, da se zanje doma kuba, drugo leto pa da sprejmri povabilo, če Bog da zdravlje dočakati sv. Alojzija dan, da zopet pri- redijo otrokom veseli dan. Da so pa sprejeli povabilo na ko- zarec vina, to mora vedeti tudi dopisun ,.Soee", saj ni tako zabit, kakor „vun gleda," da ne bi vedel, da to tirja uljud- nosl in etikela, ler da se tako prijazno povabilo ne more neotesano odkloniti. G. Kalin nas je pogostil z izvrstno kap- ljico in tudi s čirn za pod zob; ali kosili velikasi niso j»i-i g. Kalinu, ker je župnik, kakor že omonjono, to odklonil. Še manj pa so peli in igrali do pozne noci, ker so bili, kakor spričuje dopisnik iz Brjij v št. 52. „Gorice" z dne 28. junija t. I., župnik in gg. učitelja že pred 2 popolu- dne na Vrtovcah, kjer so se udeležili izleta Žabeljškib otrok pod nadzorstvom velocast. g. ocela Vilibalda in g. ueitolja Vilharja, ki sta svoje učence pripeljala na izlet na Vrlovčo, kakor mi naše na Ti- bat. Tain smo res ostali do večera v pri- jateljski družbi detoljubnib nmz, potem pa sli lepo domu. Tako je, in to oslane pribito, naj bo zelenemu pibalniku prav, ali pa ne. Fninc'isHv kranjt c, ž 11 p 11 i k. Politični pregled. Notranji položaj. Nolranje politirne razmere so se navidezno obrnihi na boljc;, vsaj v to- liki>, da je nastalo upanje za uredbo najtežavm^jib lock av^frijske notrauje politike. Cesar je po; ,.ii vse predloge, priporočene mu po riiinisterskem pred- sedniku dr. Koerberju v Islu, in vlada ima prosto roko pri nadaljnem uasts)pa- nju. Državni zbor se snide koncetn tne- seca septembra, ali prve dni oktobra. Natančno se določi dan otvorilvc me- seca avgusta, ko bode dr. KoerlxM- zopet poročal cesarju o uspebib pri delu za uredbo parlamentarnih razmer. Načrl je- zikovnega zakona in zbornični poslovni red se no uveljavi s pomocjo tj. li, inarveč bo dr. Koerber skušal spraviti Cehe in N(»mce med seboj ne vec" potom skupnih konserenc, marveč po zaslišanju posaineznib zaupnikov obojih strank. Na podlagi teh razgovorov spremeni se riačrt jezikovnega zakona, ki ga vlada predloži zbornici. IJstroči se boče baj(»obemastLan- kama. (lohom lio^t1 dr. Koerber ustreči s tem, da preklice Kindingerjev tajni ukaz, Nomcem pa na la način, da spremeni načrt zakona za Moravsko. — lz tega je razvidno. da hoče dr. Koerber dovesli razmere v parlamentu v dober tir; vpra- šanje je zdaj le, ali bodo Nemci, ki do zadnjega niso hoteli v ničerner popustili Cebom, zadovoljni z razveljavljenjem Kindingerjevega ukaza. Isterski deželni zbor. Uradna „Wiener Zeitung" prijavlja cesarski patent, s katerem se sklicuje istrski deželni zbor na dan 23. julija v Koper. Na neprimerniši cms se menda ni bil sklican noben deželni zbor. Da vidi- mo, kaki .posebni razlogi so dovedli do tega sklicanja. Bolgarija. Povodoin ustanka v Trsleniku, ko je ljudslvo brumelo zoper vlado in de- setino, je poslala vlada nekaj oddelkov vojastva, da udusi ustajo. Toda pripetilo se je nekaj izvenrednega. Velik del xö- jaštva je namreč, mesto da strelja inej ljudstvo, kakor je bilo ukazano, potegnil z Ijudstvom, ostali vojaki pa so se dali po ljudstvii razorožiti. Puveljnik teh vo- jakov. podpolkovnik (-ieorgijev in več vis- jib časl.nikov, podčastnikov in vojakov je vsled tega dogodka stavljenib pred vojno sodišče. V Hnšeuku j« sestavljeno vojno sodisče, pred kaU'rim se je 12. t. m. začela razprava proti obtoženiin vo- „Ali si ti tan», sinkoV Bog ti daj zdravje, da si prisel ; že nisem mislila, da te bom še kedaj videla. Urniram, sin- ko, mraza in lakote". Brzo snamom svoj razdrapani plašč ler pokrijem mater, sam pa vzamein se- kiro, ki je Iežala za klopjo, pa v gozil! Za malo uro so bile drva v hiši, ogenj v peči. Za rod no mater se drva kmalu na- sekajo. „0, Bog ti i»lačaj, sinko" pravi mati, ko je začel ogenj prasketati v peči. Idi sem, sinko, da te blagoslovim !" In blagoslovila me je. „A kdaj pa so pogrebli UnulVija V" — pravim. „Predvčeranjem teden je urnrl", reče mati. „A kaj pa je dejal, ko je umiral"? „Nič ni rekel, sinko moj, le vedno se je nadejal tebe in te pricakoval. Ni ga, pravi, Ivančika, ni ga mojega rodnega brata... ali nieni se vse zdi, da je na poti. Ni daleč od nas — še pride 1" In kar oddahnil se je, in tedaj, sinko moj, je izročil Bogu svojo duäico. Ni dočakal, da bi bil videl še enkrat rodnega brata, ki ga je pricakoval tako željno !... Okoli poluoei ste pri.šli še sestri iz vasi. „Nu — pravim — sestrici, lepo pazite na mojo mater, ni kaj reči ! Ko bi ne bil prišel, pa bi bila poginila mraza, sama — in otrok*'. „A kaj, bratec", odvrnete jokajoč; — ,,ko služive pri takih gospodarjib, ksi- teri naju ne pustijo ne v cerkev, ne pa še doinov. Še le zdaj sve le skrivši utekli". „Kaj pa vama poreköV" „A naj recejo, kar hoc'ejo; naj naju še tepejo; ali hoteli sve zopet videti bratca. Ne srdi se!...*) Meni je žalost trgala srcč; ali nič nisem dejal, molčal sem. Vzamem da- rove ter jib razdam. Ostal je le oni svilnati robec, ki sem ga bil kupil bratn!*' *) Čudno. d;i pri Rusinih reče st'sliu bratu »vi<. (Dalje pride). jakom. Tako so Indi pod Koburžanom vi'dno lepše stvari na dnevnem redu, — prav kakor v Sibiji. Vojna na Kitajskem. Danes jtj bajo uradno potrjono vse, kar se je pororalo o slrasnein dogodku na angležkem poslaništvu v Pekingu. Le o dnevu tega krvavega dogodka si gredo poročila navskriž; nekateri poročajo, da se je godilo HO. junija. drugi zopet, da je bilo (i. t. in. Podkralj pokrajine Shangaj. Sbeng, poroča. da so bili pomorjeni vsi inozemci v angle/kem poslanistvu v Pc- kingu. Podrobnosti o tern dogodku so priblizno sledeče: Kvropejci, ki so bili pribc/.ali na poslaništvo, so nameravali zopel pobegniti. ko jim je pošlo stre- ljivo. (lelo noč jib je oblegal princ Tuau. vodja ustasev in cesarskib cot. Ko je videl, da se obleganci hrabro bore in ko so njegove napade dvakral iispcšno odhili, je bil tako razkačen, da je uka zal prifieljati nokaj najveejih topov, s katerimi so zaceli obstreljavati poslopje. Kmalu je bilo is to v plamenu. Todaj pa je udrlo najprej 20Ü Kilajcev skozi po- I'useno obzidje v poshipje. in In so naj- proj pomorili vse straže. Xato j(; ukazal Tuan naskočiti poslopje in znotraj go- recega poslopja se je začel obii|jen boj na nože in bodala. V tem trenotku sla pribitela Kvropejcem na pomoč princ (ling in general Uang-t'cng-Ciao in za bipec se je obrnila pozornosl. Tuanovib tolp od Kvropejcev in unel se je boj ini'j njinii in cetanii Cingovimi. Toda kmalu je padel (iing mrtev, geni'ral I'ang-LIeng-Ciao pa je bil nevarno ranjeu. Zdaj pa so se njihove čete pridružile Tuanovim in vsi ti so skupno udarili na Kvropejce. Zdaj soveda je bilo vse iz- gubljeno. Boksarji so kakor besni pla- nili na dvorisce poslaništva, kjei1 so jib pričakovali z nožmi in bodali oboroženi Kvropejci. Le-li so stali v stirikotu, znotraj katerega so trepetajoč cakale golovo smrti /one in otroci. Ko pa so Kvropejci videli, da so izgubljoni, pomo- rili so še prej svoje žene in otroke, po- tem se pustili mirno poklati od zbesnele druhali boksarjev in vojakov. Ali to Ki- tajcem še ni bilo dovolj. Ko je bilo vse mrtvo, so znašali svoje zverinstvo na mrtvih truplib, katere so razkosavali, jim sekali glave in nataknjene na bodalih nosili divjim krikotn na ulico, kodor je tekla v potokib kri. Ko so Kitajci ilo- vrsili svoje slrašno delo v poslaništvu, katei-o so naposled še razstrelili z dina- mitom v zrak, so drli v hiše kr.Šcenih Kitajcev ter vprizarjali ondi najognus- nise orgije. Morili in mesarili so možake, skrunili ženske in pobijali olroke. Toliko o teh strašnih dogodkib v | Pekingu. V angležki spodnji zbornici j8 gospodov iz različnib krajev naše domovine. Od teh se je velika ve- ciua zbrala ob 101:'._, uri zjutra v de- želni dvorani. Predsedoval je sklicatelj, gosp. dez. glavar vitez Pajer. Seje so se udelezili Nj. erninenca kardinal-nadškof goriški, Nj. ekscelenci gg. Franc in. Karol (loronini, skoro vsi deželni in državni poslanci in drugi. Predsednik je pojasnil stoprv namen sestanka ler razlox.il, kako hi on mislil urediti slavnost. Program naj bi obsegal tri glavno l.očke. Prva hi bil slovesen pozdrav in sprejem Nj. Vol. na goriškem kolodvoru. l')ruga slovesen sprevod v prostore tu- kajšnega glavarstva, kjer bi se poklonila Nj. Vel. dezelna deputaeija, sesloječa iz dež. odbora in vseh županov, izročiv^a Mu zlato, v ta namen kovano medaljo, ki kaže na eni strani podobo Maximi- lianus Bex — Leonard us Comes —anno MdCUCC, na drugi straiji pa podobo Nj. Vel., nasega presvit'egacesarja z napi.sont: Franciscus Josephus \. Im. Avstr. Comes Goritiae anno MCM, a spodaj stoje be- sede: Fides per qualuor saecula servata. Trelja točka programa bi bile po- sebne veselice in slovesnosti, prirejene v cast Nj. Vel. Natanka izvräitev te točke se odkaže izvrševalnemu odboru, ki se je koncem seje izvolil, dočim sta bili prvi dve točki sprejeti in odobreni. Le Nj. eminenca g. kardinal je pred- lagal, naj bi se drugi točki dodala še cerkvena slavnost, ki bi se vršila precej po pribodu Nj. Vel. v mesto in sicer v cerkvi sv. Ignacija, če bi poprave v stolni cerkvi ne bile dovršene do prihoda ce- sarjevega. 0 tej točki vršila se je daljna razprava, a naposled se bode ustreglo zelji Nj. eininence. Ökolu jedne ure popoldne je bilo posvetovanje I ončano. Za „Solski Dom" so poslali pred- sedništvu: Josip Pavletič, župnik v Renčab, 40 K; Anton Gleščič, kapelan v Biliembergu, 4 K; Jane/ A I) ram, ka- nonik v Gorici. 100 K. Presrčna hvala vsem darovalcem, pa ohilo posnemalcev. Drustvo „ftolski Dom". 1/. racu- nov lega društva za let«) 1899 posne- mamo, da je inielo vseh dohodkov 18.749 ^ld. 8(> kr., ki se porazdelijo tako le: gotovina v blagajnici zaeetkom leta 673 gld. 2 kr. — društvenine se jo vpla- čalo 4.459 gld. 32 kr. — dobrotniki ho dali 2.428 gld. 18 kr. — volila in za- puščine so znašale 200 gld. — čisti do- hodki veselic, prodavanj, zbirk itd. 1.075 gld. 76 kr. — družba sv.Girila in Metoda dala 300 gld. — glavniee in obresli dvig- tiili 6.360 gld. 8 kr. — drugili dohodkov 3.258 gld. 50 kr. S t r o š k i so znasali 18 057 gld .73 kr. in sicer: stavbeni stroški iz leta 1898 5.925 gld. 89 kr. — dolga plačali 3000 gl. — obresti s pripadki 1.257 gl. 25 kr. — stroški za solo 7.210 gl. 37 kr. — drugi stro.ski 674 gld. 22 kr. — koiiuc- letui prebitek 682 gld. 13 kr. S t a n p r e m o ž e n j a koncem leta 1898 je razkazoval aklivov 60.4-04 gl. 22 kr., med temi 6 440 gl. 15 kr. naložene glavnice ; pasivov pa : prejeto posojilo 29.000 gld. — neporavnan stavbeni ra- cun 8.619 gl. 22 kr. lorej čistega imetja 22.785 gld. Kouceu leta 1899 je bilo ak- tivov 54.435 gld. 14 kr.; pasivov pa: pre- jeto posojilo 26.000 gld. — neporavnan stavbeni raeun 2.719 gl. 55 kr. — torej cistega imetja 25.715 Ll. ">!* kr., in sic-r za 2.030 Ll. 5!> kr. voeje oil pivjšiijega leta. „Solski Dom" stoji na trdnih no- gah; prispevki dohajajo v povoljni meri vkljul) prizadevanju nekaterih ljudij, da bi škodovali društvu in njegovim zavo- dom. Za srečno uspevanje se je zalivaliti narodni probujenosti in požrtovalnosti našega naroda, kakor tndi splosnernu zaupanju, katero uziyata pri vseh dobro inislečili stvaritelj „Šolskega Doina" in njegov načelnik dr. An l. Gregor (Me, ter sedanji odbor. Mestno ^ospodarstvo v (Joriei. Iz porocila, katero je izdala občinska blagajna, je razvidno, da znaša nepokriti niestni primankljaj od leta 1893 do konca leta 1889 nič manje nego 44,130.60 kron, za tekočo leto pa je znesek 45.192 kron nepokrit, skupni primanjkljaj znaša toraj 89,322.60 kron. Drugi nepokriti dolg v znesku 79,907 kron imu mesto pri po- družniei kreditnega zavoda v Trstu, ka- teri se je porabil za solo ustanove „Frin- ' ta". Drugih 169.229.60 kron dolguje me- sto istemu zavodu, ker je sezidalo shrambo za smodnik v Vrtojbi in za popravo po- kritega sadnega trga. Kako bo inestni zastop saniral to slabo gospodarstvo, se še ne ve, a govori se, da se mu bo pred- ložil nek „trdi načrt", kalerega bo moral sprejeti. Ti dolgovi »am ludi povedö, za- kaj je bilo mesluim in dez'elnim poslan- cem na dovolitvi najemninskegakrajcarja toliko ležeče ! Anton Hep« n?;Lek, učenec v knji- goveznici g. Jereliea, odrezal si je v četrlek okoli 6. ure popoludne po ne- sreči tri prste z rezalnim strojem. Odpe- ljali so ga v bolnišnieo. llaz hisui hodnik padel je v ee- trtek popoludne v Židovski ulici 13 letni Josip Bud in. Stegnil se je namreč črez ograjo, in zgubiv.ši ravnotežje, je padel na ulico; razbil se je na glavi, a k sreei ne nevarno. Sadni trg. Na goriskem izvoznem trgu se je včeraj prodalo 100 kvinl.alov jabolk po 14 kron; 300 kvitit. hrusek po 16 kron ; 6 kvint. breskev po 90 kron ; 70 kvint. sliv po 14 kron in 300 kvinl. krompirja po 4 krone. Vroeina. Nekaj dni sem vlada v Go- rici silna vroeina, katero je toliko huje občutiti, ker smo imeli prej ves čas vlažrio in hladno vreme. Vsled vročine je tudi za- pustilo ze veliko tstevilo prebivalcev, ülasti iz boljših krogov, naše mesto; ker so se po- dali na poeitnice ludi dijaki, imamo v tej tropieni vroeini zares prav — al'rikan- ske ure. Tomholo v St. Petru je dobil, k&kov smo zadnjic poroeali, preč. gosp. župnik v Bencah; cinkvino od 200 kron stu pa dobila odvetnik dr. Stanič in že omenjeni mladenič, s katerim sta igrala na vsak pol. ükro/nica vsem županstvom po- knežene groibvine Goriške in Gradiške. Priporoea se vsem občinskim oblastvom, naj vestno in natančno izpolnu;ejo tu- kajšno okrožnico z dne 5. junija 1895 št. 1797, katera se je glasila : Ker sta v obeli javnih bolnišnicah v Gorici tako prenapolujena oddelka za blazne, da se je bati najliujih nasledkov, spoznava deželni odbor za potrebno, prav jiujno priporoeati slavnim župansLvoni, naj se ravnajo vsakrat, kadar imajo po- Hlati kako blazno osebo v norišnico, na- tančno po tukajšni okrožnici z dne 9. junija 1880 štv. 2495, 30. januarija 1885 gtv. 314 in še raznih drugih razposlanih v isti zadevi, naj namree ne pošljejo ni- kogar v norisnico, ee niso poprej zado- bila dovoljenja deželnega odbora. V dosego lega pa Ireba podali po- sebne prošnje in priložili jirn spriccvala pristojnosti in ubostva in pa zdravnisko poh», iz katere bo posneti. da je bolnik nevaren sebi in drugim. Gospodje župani bod«» osebno od- govorni za vse nasledke, ki nastanejo vsled preziranja te dolocrbe, posebno pa za nasledke, ki bi laliko naslali. ako bi moralo bolnišnično oskrbnišlvo zavrniti kakega bolnika. Deželni odbor, dc/clni glavar, Pajer. i Xesrcra pri strcljanju proti toc*i. Due 17. t. m. j(j slreljai v \'išu,je- viku 35 let stari Kristjanci.'- proti obla- kom. Pri jednern strelu pa se mu je na- kretilo po nesreei, da se je smodnik pre- zgodaj užgal, vsled Cesar mu je osmo- dilo obraz in desno roko. Poxar. V sredo popoldiu; je nastal požar na Vidmarsei v Hihenbergu.Zgorel je hlev s senoin, a dim je zadusil 5 goved nahajajočih se v hlevu. Poskodovanec je posestnik Ivan Bandelj. Skode je krog 1000 gld. Med poginulo živino so se na- hajali tudi jeden pleinenski bik in jedna krava c. ki'. kiiietijske druzbe goriške. Živina in seno bili so zavarovani. dcloma. 0 nastauku ognja ui nie znanega. Zalivala. (l.V. JJiisa, trgovee in kremar v Gorici, je naklonil odboru bral- nega in pevskega drustva „Čilalnica1' v Brjah povodom veselice tega drustva lepo podporo s tern, da je istemu brez- plačno posodil dežno |)latno in še tudi daroval 20 kron v denarjih. Odbor dru- stva ,.Citalniea"' v Hrjah smatra za svojo lepo dolznosl, da izreee gospodu Birsu svojo iskreno zahvalo na njega rodo- Ijubnem činu ter priporoea nj(»govo Irgo- vino in kn'-ino zlasti Hrjanom v trajen obisk. O,,ilariji Tci't'i'.iji", vojnem brodu, ki je na polu na Kitajsko, se poroca, da je dospel 13. t. in. v Colombo na otoku Ceylon. Po tridncvnem odpoeitku je odpotoval 16. I. in. |»roti Singapore. Na brodu je še vse zdravo in dobre volje . . . /eh'znica Trst-Poivr. Zdaj je po- Irjen zakon, kijc: bil sestavljen v istrskem dežel. zboru dne 2. junija 1899, tičoč se zgradnje železnice iz Trslav Poreč. S tern zakonom se ustanovlja tangenta, katero I plačajo v to obvezane istrske občine. Na podlagi tega zakona doplača pokrajina 700.000 gld. in sicer polovico iz deželne doklade, a polovico plačajo občine, ki so se za to obvezale. Tri osminke celega zneska plačajo te-le občine: Buje, Grož- njan, Motovun, Oprtalj, Visnjan in Viži- nada; ostalih pet osinink obcine : Koper, Novomeslo (Cittanova) Dekani, Dolina, (Otočje) Izola, JVIilje, Vrsar, Poree, Pom- jan, Piran, Umag in Bertonilja. Ta zne- sek se iztirja od občin potom doklad in izravnih davkov. Nova sreča za istrske davkoplacevalce! Italijanski d:ivck za Istro. I)e- želni odbor za Istro je imenoval numest- nim učiteljem na realni gimnaziji v Pa- zinu Maria Kurschen-a. Zdaj rnora naša Istra vzdrževati že sedem italijanskih prol'esorjev in učiteljev, t. j. ravnatelja in 6 ucileljev in vse to za — bore tri razrede. Hrvatje rcnt'^atjc. ,.Novi List" na Sušaku poroča, da je na reških mestnih šolah mnogo učiteljev hrvatske narod- nosti,ki zvesto sluzijo madžarski nakani potujčenja reške hrvatske mladine. — ,.Strela udri \z višine izdajalca domovine. Cesar ülenelik in Hrvatje. Brata Mirko in Stjepan Seljan iz Karlovea, ki sta potovala peš v osrednjo AlViko, po- sthla sta ondi guvcrnerja neke velike pokrajine. Zdaj pa se čuje celo, da je Mirko Seljan celo odlikovan od cesarja abesinskega, negusa Menelika, z naslovoin : „Chevalier ollicier de croix Salomon" t. j. „vitez Salamonovega križa" To j(Miaj- vecje odlikovanje, kakoršno podeli Menelik svojemu dostojanstveniku, ki ni clan vladarske hiSe. — Menelik se je tudi jako pohvalno izrazil o nadarje- nosti Hrvatov. Strela v cerkvi. Dtu; 8. t. m. jo udarila strela v cerkev sv. Martina v Žer- novu na Korčoli v Dalmaciji. Strela je užgala tri altarje in do polovice porusila zvonik. Škoda je velika „Dom in Svet" št. 14 ima sledečo vsebino: (J lepoti. (Spisal dr. Fr. L.) |Dalje.] Dan se z mrakom v boju vnema. (Zložil Silvin Sardenko.) Spomini 1., II., III., IV. (Zložil E.) Takšni so ! (Povest, Spisal dr. Fr. I).) JDalje.] 0 ta testament! (Novela. Spisal Podgorican.) |Dalje.| Kam sedaj ? (Spisal |vo Trost.) |Dalje | Soci- jalni pomenki. (Pise dr. Ivan Kv. KrekJ |Dalje.| V logu. 1. (Zložila Ljudmila.) h- prehodi po Slavoniji. (Spisal dr. J. Ma- rinko.) |Konec.| Književnost: Srbsko hrvaska književnost. Buska književnost. — Na plalnicah. — Slike: Sv. Helena. (V Vatikanu.) (Slikal Paolo Veronese.) Slovensko društvo sv. Cirila in Metoda za Ely (Minn.) v Ameriki (zakaj katoliška cerkev iz I. 1894). llok v Slavoniji. Mi- trovica v Slavoniji. (Fol. I. Singer.) V Ameriko se je iz novomeškega okraja v prvi polovici tekočega leta u- selilo 373 * ^eb. Pra^a Pari/.u. Te dni je odsla v Pariz posebna depula.cija mestnega za- slopstva Prage, da izroči glavnemu mestu Krancozke casino darilo. V deputaciji je župan mesta Prage dr. S r b, podžupan V o i 11 in slarejšine B u s in S o k o I. Casino darilo obsluji iz 12 akvarelnih slik. katere predslavljajo lepole mesta Prage in hekaterih drugih znamenitih mest ceškili; potem adrese v č-eškem in francozkem jeziku, krasno izdelane in podpisane od sku|>nega mestnega zastop- stva. Adresa in omenjene slike s(j naha- jajo v krasni šatuli, okrašeni z biseri. Kako dra v'» je obstrukeija. Česki zastupniki s.o izjavili ravnalelju zbornične pisarne, vladnemu svelniku Bauer-Bagher- ju, da so pripravljeni povrniti škndo, ki so jo napravili v noči 8. ajirila t. 1. v zboruični dvoraui z znano obstrukcijo. Kakor sc |.»oroča preko Prag«?, je dobü' zdaj dr. Pacak kakor namestnik [»redsednika mladoee.škega kjuba racun o škoiJi, ki so jo napravili mladoreski poslanci v noci 8. aprila. Vsa la škoda znaša 585 kron in 80 vinar. in se raz- deli tako-le: stolarska «Ida 555 kron, kleparska deia 4 krone 50 vin., ena srebrna alpacca-tasa 20 kron 30. vin., drzala za novine (i kron. „Narodni Listy' pravijo, da so Mladoeehi tako hit.ro poravnali ta račun. kakor hilrojebila storjena škoda. lludomušni nemški listi pa pišejo, da to še ni vsa škoda, katero je provzroeila če.ška obstrukdja. Deinonstrarije proti sv. let u. „Agramcr Tagblaltu" poroca njegov rimski dopisnik, znani hrvalski književnik dr. T. P.. da se ogläsi za deiiionslrativno zborovanje proti sv. l(;tu, katero so skli- cali pi'ostozidai'ji, jako muože. Do s.jdaj je prijavilo svoje sodelovanje že nad 300 liberalnih drust(;v ter se računi, da se zborovanja vd(»leži nad 50.000 oseb. To je že tretja demonstracija, katero upri- zore letos prostozidarji proti sv. letu. S tern kaž«ijo, kaj jib boli. Kuj;-a na Turskein. Zdravstvena zbornica v Bukarestu na Bumunskem poroča, da so pokrajine Trapecunt z vsemi lukami Črnega inorja, vsa pokra- jina Ajdin z lukami sredozemskega morja in mestom Smirna vred popolnoma oku- žene. Badi tega se mo raj o podvreči deset- dnevni karanteni. In tudi ostali del aziji^kc obali na Turskem je proglasen sumljivim. Sovražniki našegfa kmetijstva. Z n -ko posebno vrsto škodljivcev našega km.'lijskega gospodarstva se nam je pečati na tern mestu, s skodljivci, ka- terih naš kmetovaleč navadno sain ne- izpozna, ki pa so med najnevarnejšimi te vrste. Umevno je, da ne bo govorje- nja o raznih elementarnih nesrečah, o živinski kugi in raznih mrčesih. o glivah, ki ugonobljajo delo pridnih rok, naše kmelijske nasade, marveč govorili hočemo o — človeku samemu, ki je naj\rečji sovra/.nik našega kmetijstva, ki je hujši, nego so vsi mrčesi, bolczni in vrernenske nezgode, z drugimi besedami: človek sam j<^ pokoncMU'alec tega, kar ga hrani, kar ga vzdržuje pri življenju. Med na.jnevarnejše sovražnike na- šega kmetijstva v človeški podobi štejemo ono vrsto ljudij, kateri se stalno pečajo s tern, kako bi izrahljaii nevednost in ne- izkušenost kmetovalca v svojo osebno korist in ga gmotno oškodovali. Ti ljudje so v pravinn pomenu be- sede navadne vrste goljuli, prebrisani in brezdušni sleparji. Teh ljudij je mnogo med narodom, katerili sc ljudstvo niti otrebiti ne more, kakor po leti nasri tovorna žival krvo- sesnih podropnih muh. Tu so t.govci s poljskimi pri- delki in njihovi agentje. Nemalokrat ku- pujejo ti Ijinlje zajuda in narekajo ruivešče- mii kmetu ceno, kakoršna has njim ugaja. Kmet navadno ne ve, katero ceno imajo pridelki na trgu, in je opeharjen, mesto da bi dobro prodal in imel še kaj za svoj ti-ud, poleg denarja za davke, ki mu cepijo na vralu. Za terni barantaci pa imamo takoj m e s a r j e, ki hodijo na kmete po rejeno živiao in računajoč z nevednostjo pri- prostega kmela v presojanju živalske teže in drugih svojstev, navadno jako lepo zival kupijo za nizko ceno, smejoc se potem v pest priprostemu kmetiču. Toda niesar prodaja meso v mestu za enako visoko ceno odjemalccm, kakor bi bil žival dražje plačal; razloček je le v lein, da vtakne lepši dobiček v žep in liitreje bogati, ne oziraje se seveda na kmeta živinorejca, ki niora trdo delati leto in dan, da si vzgoji živince ob neprestani skrbi3 da mu ne pogine itd. Nadalje so vinotrzei, kaleri si istotako znajo izkoristiti nevednost pri- prostega vinogradnika. Uprav vnebovpi- joče sostvari, ki se dogajajo z vinogradniki n. pr. v Istri, kjer jim tarnosnji vinski trgovci skoro vlecejo kožo z živega telesa z iztiskanjem nezaslišano nizkih cen in drugacimi nasilji. Ali se ubogi vinograd- nik radi tega peee na vrooem solncu, da mu lije krvavi pol, z života ob l.rdern delu, ali zato troši denar za žveplo, modro galico, delavee in drugo, da ga naposled, ako mu Fiog ohrani trsni pridelek pred ujinanii, ödere za ceno vinski Spekulant V Kakor imarno priliko opazovali, sklepajo se take in jednake kupčij«! na- vadno v kremah ob kozarcu vina ali ludi žganja, ki omami prodajalca-kmela, da ga kupec lož;e oslepari. Nadalje imamo po n«»kod ludi trgovee z (irobnim in inešaniin b 1 a g o in, katere smemo po vsej pravici pri^tevati tem „dobrotuikom" uasega kmetijstva. Ti trgovci dajo Ijudeni blago na poeakanje, ko pa pride jesen, mu niora dali kinetic od svojih pridelkov toliko, da mastno pokrije svoj dolg pri Lrgovcu, ki navadno nili ni posebno natančen v računih. Tudi se pripeti da taki trgovci posojujejo kmetu denar, seveda proti visokim obrestim in konec vseh koncev je nemalokrat ta, da zapoje boben, ki zapodi neprevidnega kmetica po svetu s trebuhom za kruhom. Pa so ^e druge pijavke in pijaveice, ki sesajo mozeg iz našega kmetovalca. Mej te spadajo r a z n a s a I ci raznovrstne ženske obleke in kinča : trakov, predpas- nikov, uhanov, robeev itd. itd. To ti lazi od sela do sela in ponuja svojo robo ! To so ljudje, ki sicer tudi hočejo ziveti, kakor n. pr. rnrees, pa prodajajo za inest ne trgovce preležano in zaostalo blago. Na kmetih si upajo prodati vso smetnjav, kakor.sne bi v mestu nikdo nili ne pogledal, kajti njim gr<; le za eno: spečali kar največ mogoče. pa če j«^ tudi vs(; za nie. In kako se jim to nemalo- krat posreči! Ko pride tak sleparček na vas, obstopi ga kar cela truma zen, deklet in otrok, katerim vsakej nekaj do- pade in bi holela imeti. Ta robec, ona trakove, tretja uhane, četrta prstan itd. itd. Žene in gospodinje ter dekleta dado za take stvari zadnji prihranjeni novčič iz lii.se in vendar bi lahko izhajale brez take ničvredne potrate, ki jt; „lepa" samo nekaj dni, ki j>a stane gotov dena r. In za take stvari gre nemal . at iz hiše maslo, jajca, žito. Ian in kar se da sploh odlrgati od gospodarstva in zaradi takih neurnnosti mora nemalokrat jesti vsa družina — neslano in nezabeljeno, ako ne celo stradati. In koliko prepira in kletve nastane po nasih domovih zaradi te potrate!! Možje preklinjajo svoje ženske, katere za malovredeti robec ali predpasnik, krilo ali uhan dado iz hiše zabelo, katera je neobhodno potrebna za hrano in življenje trpečega kmeta. Pa odgovori mi, ljubi kinetic, ali niso ti raznašalci sleparske robe pravi skodljivci na tvojem gospodarstvu? Kaj pa nadalje oni agentje, ki v novejem času lazijo po naših krajih, ki love naše kmetovske gospodarje na naročila raznih k m e t i j s k i h orodij, strojev, semen itd. Navadno plača kmet. tem agentom mnogo dražje, kakor bi plačal pošteni tvrdki neposredno. Poleg vsega tega pa so še znani slučaji, da kmetovalci n it i niso dobili naročenih stvari ali pa takih, da jib niso mogli rabiti, h p la č a ti so jih morali in kako drago ! Skušnje, ki jih je naš kmet že v tem pogledu prestal, so tako drage, da bi se za te svote dobilo že marsikaj le]iega. Vsi ti so toraj škodljivci našega kmetijskega gospodarstva, ki obte/.ujejo obstanek našemu ubogemu ratarju. Seveda nočemo s. tem kazati na one, vse cast i in h v a 1 e v r e d n e 1 j u d i, ki imajo opravka s kmetskiin ljudstvom, ki pa imajo pri tem pred očmi težek slan nu- šega kmeta in ga toraj ne odirajo in s cenami, ni sleparskiin blagorn. S prstom pokazati smo hoteli samo na sleparje, kateri izkorišeajo nevednost kmetov, da kujejo dobičke za se. Te nevarne ljudi je treba odvračati od našega kmeta, a ogibati bi se jih moral tudi kmet sam. Ker pa si navadno priprosti krnečki gospodar ne more ponvagati sam, posve- tovati se mu je z onimi, ki č-itajo in so tudi razumneji in previdneji. Pri teh je treba poučiti se glede cen žita, živine in drugih pridelkov, da se vedö ravnati pri prodaji itd. Mnogo v tem pogledu more svetovati duhovžčina po deželi in tudi svetuje, kajti duhovniki si držijo razne casopise, iz katerih zajeinajo gradivo za pouk. Ne male koristi so tudi kmetijska drustva, v katerih si kmeto- valci oskrbujejo pos'teno blago in tudi poštenih odjemalcev svojih pridelkov. V ostalem pa mora nas kmelovalec sam učiti se izpoznavati svoje sovra/.nike (er se jih ogibati, ob enem pa učili se ci1- niti vrednost denarja in vatlili se varčevanja. Po hrv. „Gosp. listu". Poslano. Gospodu Fr. Moravus, izdelovatelju stolpnih ur v Br nu. Vase Blugorodje ! Ura, katero ste nam poslali letu 1898., gre ves čas izredno dobro, kar najbolj priporoča Vaše izdelke. Tudi jaz jih rad dobre vesti priporoeani slohernoinu. Zupni urad Kmiovec. jfaxt. JYCakue v Solkanu št. 65 jjivlja miznrjcm in drugeiini conj. občinstvu ii.-i (ioriškeni,. da inia v znlogi in prudaji pol eg vsjikt' vrslc inohilij, ludi gole (lajšle) kai'iiisc in enake izdelke. Nadalje ohkladko (ri- dipAc) domaee in annTiske, spečele, I'regije itd. elegantno rezljane (prr- šane). Vse po nnjnižjih cciiah. I G. Likar, Gorica, Semeniška ulica št. 10. Trgovlna pisarniških in šol. potrebščin. Kaznovrstno papirnato blago. Knjige : molitvene, šolske in vpisne. Tiskovine iz „Narodne tiskarne" po enaki eeni. Preskrbuje tisk vizitnic, računov, kuverte z napisi. Sprejerna v vezanje knjige. Vse po najnižjih konkurenčnih cenah. (I kr. ])i'iv. civilni, nru.itniški in vojaški krojnč naTrii v n i k u št. 22. I. iiiiilslropjf v (iorici. M. POVERAJ, |>i'i|)or(j(>ii p. ii. olu-iiislvu svojo i z l> o i' n o za- loji;o vsakovrslncira bhiga i/. avslrijskih in ino- zt'inskili Invarn. olilckn. soIhio in dc/.m' plastV. YtTika i/bcT zavralnic. in ovralnikov. pcrilo, .lil^T-srajce, sploh vse k olilcki spadajocc; proilaja zdiavo in Irpežno bla.e;o ludi na mi'lcr; vse jako po ceni. Civ. in (luliovcnski povr »niki oil f?I. l">. nap. I'ovrsntki lchii........\K Obh'ka ino/kii ...... „ N.r>0 ,. z:i Avi'.kv........1.80 „ \'*4>reiiiočl,jivi havclok.....i>. „ Cene stalnc; 5% otlbilka. \'saki> nardi^ilo zvrsi se lo(vno. Agr/ aol, patenlovan v Avstro-Ogerski in !ta»"iji, jc jncliko kalijsko milo raz.sto|i|jivo v nirzli vodi. jo najuspcšnojšo sird- slvo za zatiranjc» in uniocvunjc vseh trtnih mrčesov in ušij, vs«*h ŽUŽelk na sailnili in dni^ili iliu1- vcsili, zol(Mijadi in cvotlicab. Navodilo za rabo „Aj;ri**ola" po- silja franko Towns lila F. Fenflerl k Co TRST. - Via Limitanea St. 1 - TRST. : /aslop in zalo.ua na (Joriškeni: : prl g. Fridoriku Primas v Gorici, Travnik : 16 (v dvorišču) in na Opčinah pri gof.p. j Frideriku Cumar. , Špedicijska poslovnica I G. Hvalic v Gorici, | v ulici Morelli St. 1 2. | 1'i-iporoča se toplo Slovencein | v nusstu in rojakom na dczcli v.w j provažanje vsakovrstnega blaya in i pohtetva v vse ki-ajc. Kcc ima ] tri nove zaprte vozove i z i prcvažanje, j imilavlja, da s(^ bla^o neposko. | ilovano ddslavlja. I Nikaka skrivnost ni vec napravili si vsakdo doma sain brez vsako pripravo in le/.ave najlincje likerje po franrozk(Mn zistiMim s pomocV|O ekstrak- tov, ki stanejo za napraviti po 5 litrov lik(ij kraje ;n stro-etrerske nionarliije v sddih od f>() litrov naprej. Na. /.ahtcvo poSilj't tiuli u/.