»Gospodai« je že pisal o uganki velikanskega otoka Atlantis, ki bi naj jjil vezal pred mnogo desettisočletji Evropo z Ameriko, kjer kraljuje danes Atlantski Ocean. Baš letošnje poletje re na delu angleška ekspsdicija, ki hoče z ostarki na morskem dnu dokazati, da je otok Atlantis res bil in je cvetela na njem visokorazvita kultura. Kakor pravljica o Atlantidi obstoja tudi legenda o pogreznjenrm svetu v Tihem Oceanu. Angleški obcrst Janes Churchword je posvetil celo svoje življenje razvozljanju te zadn^e pravljice. Anglež je objavil o svojih tozadevnui raziskovanjih marsikaj zanimivega. Pravl.ica o !sg!nti!siia svcia v Inc_I|i. Oberst ChurchwoTd je prišel na slcd i>otopljcnemu svetu, ki se je imenoval zemlja Mu, ko je bival v Indiji. Kot mlajši oficir se je seznanil z učsnim indijskim menihom, ki je vzbudil v njem zanimanje za pvazgodovino človeštva. Menih je podučeval Angleža v naakal jeziku, ki bi naj bil po indijskem naziranju na svetu najstarejši. Ko je razumel oficir naakal&čino, se je lotil razvozljanja starodavnih napisov v tem jeziku, ki so shranjoni kot sveti ostanki v indijskih samostanih. Na več tablicah J© čital o posebnem svetu Mu, ki je bil pred več tisoč leti na sredini Tibega Oceana in bi naj bil tudi zibel« ka človeškega rodu. Vesfi o Mu svetn v Amerikl. Ravnokar beležena izsleditev je An« gleža Churchworda tako navdušila, da je sklenil, da bo posvetil po 121etni vojaški službi ostali del svojega življenja razkritju uganke z Mu svetom. Ker je bil oberst dananio dobro založen, sa je lahko podal na delo. Potoval je po svetu, preiskal je samostanske šole po Azi|jii, evropske starinske zbirke in amerika.nske muzeje, kjor so shranjeni razni starodavni rokopisi. Iz starih beležk se je povspcl do trdnega prepričanja, da je Mu suha zemlja resnično ob&tojala. V spominskih spisih Maja narcia, kateri &o shranjeni v angleškem iri v narodnem muzeju v Washingtonu, je zadel Churchword na omenke o !Siu svetu, za kojega označbo so imeli Maja Indijanci isti pisemski znak, kakor ga je bil izsledil v Indiji, Burmi in v Egiptu. V vseh spisih, ki izvirajo od raznih človeških plemen in iz raznih delov sveta, pomenja pisemsko znamt!n_e isto »»dežela (svet) Mu«. Tudi v prastari tibetanski listini je našel ang« leški oberst potrditev svojega doinn.3vanja. " Spcmeniki o izgabljccsm syetn. O narodih, ki so bivali pred 20 1iso5 leti na Mu svetu, so se ohranili do danes nekateri spomenLki. K tem preostankom spadajo orjaiške sohe, ki sa nahajajo še sedaj na Velikonočnih otokih. V osrednji Ameriki je zadel Anglež na iste znake podobaralv.e umetnosti Mu prebivalcev. Mu svet se je nahajal v Sirini ravni-ka Pacifičnega Oceana in je zavzemal proti severu površino 5000, proti jngu pa 3000 milj v vzhodno-zaipadni sn»eri. Havajsko, Fidži in Vzhodno otočje ja preostanek nekdan/jega ogromnega •veta, na katerem je blvalo 50 do 70 milijonov ljudi. Mu svet je izginil najbrž raxli ogronn&ga potresa in podzemeljske eksplozijd ognjeinikov. En dej Mu prebivalcev 6« je izselil veliko let pred nesrečo v druge dele sveta. Pot te kolonizacije se Je gibala v dveh smereh. Na potovanju proti vzhodu &o dosegli lzseljenci srednjeameriško ozemlje današnjega Youkatana in reke Amaconas v Braziliji. V zapadni smeri je dovedla izselitev ido Malajskih otokov, od tamkaij pa v Burmo, Indijo in v Tibet. Sled Mu kolonistov je posebno ofividna v osrednji ter v južni Ame