»Gospodai« je že pisal o uganki velikanskega otoka Atlantis, ki bi naj jjil vezal pred mnogo desettisočletji Evropo z Ameriko, kjer kraljuje danes Atlantski Ocean. Baš letošnje poletje re na delu angleška ekspsdicija, ki hoče z ostarki na morskem dnu dokazati, da je otok Atlantis res bil in je cvetela na njem visokorazvita kultura. Kakor pravljica o Atlantidi obstoja tudi legenda o pogreznjenrm svetu v Tihem Oceanu. Angleški obcrst Janes Churchword je posvetil celo svoje življenje razvozljanju te zadn^e pravljice. Anglež je objavil o svojih tozadevnui raziskovanjih marsikaj zanimivega. Pravl.ica o !sg!nti!siia svcia v Inc_I|i. Oberst ChurchwoTd je prišel na slcd i>otopljcnemu svetu, ki se je imenoval zemlja Mu, ko je bival v Indiji. Kot mlajši oficir se je seznanil z učsnim indijskim menihom, ki je vzbudil v njem zanimanje za pvazgodovino človeštva. Menih je podučeval Angleža v naakal jeziku, ki bi naj bil po indijskem naziranju na svetu najstarejši. Ko je razumel oficir naakal&čino, se je lotil razvozljanja starodavnih napisov v tem jeziku, ki so shranjoni kot sveti ostanki v indijskih samostanih. Na več tablicah J© čital o posebnem svetu Mu, ki je bil pred več tisoč leti na sredini Tibega Oceana in bi naj bil tudi zibel« ka človeškega rodu. Vesfi o Mu svetn v Amerikl. Ravnokar beležena izsleditev je An« gleža Churchworda tako navdušila, da je sklenil, da bo posvetil po 121etni vojaški službi ostali del svojega življenja razkritju uganke z Mu svetom. Ker je bil oberst dananio dobro založen, sa je lahko podal na delo. Potoval je po svetu, preiskal je samostanske šole po Azi|jii, evropske starinske zbirke in amerika.nske muzeje, kjor so shranjeni razni starodavni rokopisi. Iz starih beležk se je povspcl do trdnega prepričanja, da je Mu suha zemlja resnično ob&tojala. V spominskih spisih Maja narcia, kateri &o shranjeni v angleškem iri v narodnem muzeju v Washingtonu, je zadel Churchword na omenke o !Siu svetu, za kojega označbo so imeli Maja Indijanci isti pisemski znak, kakor ga je bil izsledil v Indiji, Burmi in v Egiptu. V vseh spisih, ki izvirajo od raznih človeških plemen in iz raznih delov sveta, pomenja pisemsko znamt!n_e isto »»dežela (svet) Mu«. Tudi v prastari tibetanski listini je našel ang« leški oberst potrditev svojega doinn.3vanja. " Spcmeniki o izgabljccsm syetn. O narodih, ki so bivali pred 20 1iso5 leti na Mu svetu, so se ohranili do danes nekateri spomenLki. K tem preostankom spadajo orjaiške sohe, ki sa nahajajo še sedaj na Velikonočnih otokih. V osrednji Ameriki je zadel Anglež na iste znake podobaralv.e umetnosti Mu prebivalcev. Mu svet se je nahajal v Sirini ravni-ka Pacifičnega Oceana in je zavzemal proti severu površino 5000, proti jngu pa 3000 milj v vzhodno-zaipadni sn»eri. Havajsko, Fidži in Vzhodno otočje ja preostanek nekdan/jega ogromnega •veta, na katerem je blvalo 50 do 70 milijonov ljudi. Mu svet je izginil najbrž raxli ogronn&ga potresa in podzemeljske eksplozijd ognjeinikov. En dej Mu prebivalcev 6« je izselil veliko let pred nesrečo v druge dele sveta. Pot te kolonizacije se Je gibala v dveh smereh. Na potovanju proti vzhodu &o dosegli lzseljenci srednjeameriško ozemlje današnjega Youkatana in reke Amaconas v Braziliji. V zapadni smeri je dovedla izselitev ido Malajskih otokov, od tamkaij pa v Burmo, Indijo in v Tibet. Sled Mu kolonistov je posebno ofividna v osrednji ter v južni Ame<rild. Na pobočjih gorovja Andov v južni Ameriki so odkrili ostanke prastarih kanalov, katere so bila zgradila Mu plemena. Pred včč tisočletji so tvorila današnja Amaconas močvirja, morje, ln Anden planota je bila dolina, so torej služili ti kanali za namakanje polj. Potrdilo za dejstvo, da sta bila nekoč stari in novi svet med seboj združena s suho zemljo, so tudi pred kralkem v Mehiki napdeni ostanki kimol, kl so dospele iz Afrike v Ameriko po pozneje izginuli suhi zemlji. Nadalje je zadela Neeven eksp&uiciJa, ki je raziskovala Mehiko, pri izkjpavanjih v globočni 17 m na kamenito soho, ki predstavlja po obrazu in oblokl Kitajca, Ako se bo pc^rečilo raziskovalcem in manslveniikom, da bodo rešili uganko Izginulega sveta, potem bo storjen lajvečii koraik o pojasnitvi početka Človeške kulture.