Dopisi.
Iz Ljubljane. Danes bomo nadalje povedali, kaj je komisija, ktera izdeluje osnovo za krajnsko občinsko ali srenj s ko postavo, pretekli teden opravila.
Važna reč je bila, na drobno določiti, ktere opravila naj spadajo v tako imenovane notranje ali sam os vojne, ktere pa naj prevzame kot izročene.
V  opravilstvo notranje ali samosvoj no je komisija djala: zvesto oskerbovanje srenj skega premoženja, naj je premakljivo ali nepremakljivo; s premakljivim sme srenja po svoji volji ravnati in ga prodati ali razdeliti po sklepu občinskega zbora, ki pa se ima o tem ravnati po predpisu srenjske postave; za prodaj ali razdelitev nepremakljivega srenjskega posestva pa mora občinski zbor poprej dovoljenje ces. kantonske gosposke imeti. Komisii se je treba zdelo, v prid srenjam to poslednjo pravico nekoliko omejiti, ker bi tu in tam se vendar utegnilo primeriti, da bi srenjski možje prenečimerno srenji kaj zapravili.
V  samosvojno opravilstvo srenje je komisija dalje djala: skerb za svoje uboge, šolstvo, napravo in uder-žanje srenjskih cest, zdravstvene reči svojega okraja iti pa srenj s ko policij stvo, kar se, na priliko, tiče reči, ktere zadevajo varnost, sejme, zidarije, ga-sivne priprave, čednost itd., — vse to pa se ve da tako, da se nikjer ne žalijo že obstoječe deželne postave.
Tudi naj ima srenja pravico v takih rečeh, ktere zadevajo nje blagor, se s prošnjami ob ertiiti do višjih oblastni j in cesarja in razodevati svoje želje.
Ko je komisija vse to določila, se je posvetovala v tem, kaj bi se moglo izmed tistih opravil, ki prav za prav spadajo v opravilstvo cesarskih gospo s k, vprihodnje tudi srenjam izročiti. Razun oklicov cesarskih postav, — razun tega,   da županije  pomagajo cesarskim gosposkam v
347
348
njih izpolnovavni službi sploh, posebno pa pri steviljenji ljudstva, pri konškripčii, pri vkvartiranji vojakov in pri-preštvu itd., naj se jim izroče še nektere druge opravila, ktere ne potrebujejo posebne učenosti, ampak le toliko praktične vednosti, kolikor se je najde pri vsakem uradniškem upravniku.
Če pomislimo, da se zdaj kmetje za vsako majhno stvarco pri svoji kantonski gosposki oglasiti in cesarski uradniki v majhnih zadevah v daljne vasi hoditi morejo, kar ljudem velike stroške prizadene, je očitno kot beli dan, da se take težave najbolje tako odpravijo, ako se srenjam toliko dohodkov naklone, da si vsaka županija izurjenega pisarja udinjati more. Tak županijsk pomočnik bi bil županu zmiraj pri rokah in bi mu njegove opravila tako polajšal, da bi pri prihodnjih novih volitvah naši ljudje se ne branili, občinsko predstojništvo z veseljem prevzeti. Na priliko naj bo povedano, da se bi berž ko ne prebivavcom na kmetih močno vstreglo, ako bi priložnost dobili, doma ali saj blizo svojega stanovanja moža najti, ki jim more brez velikih stroškov in v kratkem času njih reči po različnih primerah poravnati. Ce hoče kdo par goldinarjev od svojega dolžnika terjati, se mora zdaj v daljno kantonsko kancelijo podati, dragi čas zgubovati in dosti dnarja potratiti, tako, da ga to včasih za to več stane, kakor je vse drugo vredno. Ali bi ne bilo prav, ko bi se ljudem po kmetih priložnost dalas brez velikih potov in brez pisanih tožba, dolžnika k rajtengi poklicati? Tako je bilo že pred 10 leti navadno, da se je dolžnik le po majhnem listku (pečatu) poklical in kadar je bil obravnaven dan, sta se tožnik in dolžnik pogovorila in velikrat po kratkem dogovoru poravnala in pogodbo (glihengo) sklenila. Take priložnosti nam zdaj manjka, in ko bi se tudi v kantonskih kancelijah vpeljala, bi vendar tako pripravna ne bila, kakor če si vsaka velika srenja svojega pisarja najame, ki jim doma vse to opravi.
Dostikrat je treba, da se mora dolžniku kaj blaga za-rubiti, ceniti (šacati) ali na kant prodati. Koliko stroškov to prizadene, vsak dobro ve, če pride kdo od gosposke kake stare čepove ali kako medlo kravo cenit ali prodat. Ali bi ne bilo bolj prav, da bi se to po krajši poti naredilo, in doma, kjer soseskini možje vse zarubljeno blago cenijo? V ravno to versto padajo tudi druge take sodniške opravila, ktere tudi zdaj kantonski uradniki s pripomočjo priseženih mož opravljajo.
Za vse take opravila se tudi zdaj takse plačujejo, — manjše bi pa vendar bile, ko bi se te reči pri županu opravljale in te takse v srenjsko kašo se stekale.
Po takem ravnanji bi tudi veliko nagajivih opravil in del kantonskim gosposkam odpadlo in več časa bi jim ostalo za obširne in važne reči, ki bi se potem hitreje rešile, in tako bi bilo prav na vsako stran.
Po dobrem prevdarku vseh teh reči je naša komisija sklenila, naj se vpiihodnje županijam tudi sledeče opravila izroče:
1)  take sodniške reči, ktere spadajo v prostovoljne opravila; postavimo: če se dva soseščana že med seboj zastran kakega dolga zastopita in le pogodbo (glihengo) podpisati hočeta, — če si hoče kdo kako dolžno, ženitvansko, kupivno ali kako drugo pismo te baze narediti itd. ;
2)  povabilo dolžnika k obravnavi, ako tožnik to želi;
3)   napeljava k pogodbi (glihengi), in če se pogodba sklene, zapis njeni v zapisnik z veljavo ekseku-cije;   če kdo želi,   se   mu  mora izpisek pogodbe narediti;
4)  pravica za razsodbo v pravdah do 20 goldinarjev, pa tako, da je še odperta pritožba do kan tonske sod-nije, ktera v zadnji stopnji razsodi;
5)  razsodba po možeh (razsodnih možeh) in naredba razsodbe na podlagi vzajemne zaupne pogodbe; take opravila   zadevajo   večidel  pravde   zastran   rajteng,   mej,
poljske in gojzdne služnosti, poljske in gojzdne poškodovanja, na priliko, če kdo žito na polji popase, se mu se*-nožet z živino potepta, les v gojzdu poseka itd.;
6) oddajanje sodniških spisov na osebe, kterinr grejo, in oklici sodniških opravil;
7)  prostovoljne prodaje barnega blaga in v stan t dajanje gruntov; na dalje po dovoljenji sodnije: prostovoljne cenitve in prodaje gruntov; cenitve in prodaje barnega blaga in gruntov, če je eksekucija vpeljana;
8)  obravnava poselskih pravd do 20 gold. kakor pod številko 4).
V to, da bi županije cesarske davke pobirale in jih dotičnim davkovskim gosposkam izločevale, kakor tudi v to, da bi županije prevzele eksekucijsko izterjevanje davkov, pa komisija ni svetoval;: zavoljo mnogih vzrokov, ter je rekla, naj se to opravilstvo ne naklada županijam.
Ko so bile po tem takem različne opravila določene, ki naj jih imajo vpiihodnje naše nove večje in castitljivise srenje, je bilo vprašanje: od koC po dn ,r dcbiti, ki ga bo srenja potrebovala za oske*bov:;:ije svojih dvojnih opravil, tistih namreč, ki so nje samosvoj ne, domače, in pa tistih, ki jim jih cesarsko vladarstvo v opravilstvo izroči?
Pravična mera je bila tudi za to določena, namreč: dnar za vse tiste stroš!:o, ki zadenejo srenjo v njenem samosvoj neib, domačem oprovilstvu, naj si sama oskerbi iz svojega l ac t nego promoženja, in kakor oče skerbi za potrebe svoje družine, naj t >ii srenja, kakor velika družina, skerbi za svoje stroške; — vse izročene opravila naj pa opravlja ereaja proti plačila iz cesarske kaše.
Dnar za potrebe domače naj se pred vsem drugim vzame in dohodkov srenji lastnega premoženja; če ti dohodlii niso zadostni, naj se raz par t i to, kar srenjski kaši manjha, na celo srenjo, ali naj si srenja novih dohodkov poiše, ali pa posojilo najame.
Srenjski odbe? naj tedaj inijpoprej v prevdarek vzame in sklene: po k ter i poti naj se za srenjo pridobi potrebni dnar. Ce je srenjski odbor sklenil, da je doklada pravična, ako &e po cesarskih davkih (neposrednjih in posrednjiLs) razparti na celo srenjo, naj se ta cesarski davek vzame za merilo srenjske priklade.
Ta priklada na neposrednje davke (kakor je zeni-ljišni, hišni, pridobitni in dohodkini davek) pa sme brez višjega dovoljenja k večjemu le 10 od 100 gold., pri posrednjih davkih (kakor je vžitni davek itd.) pa k večjemu le 15 od 100 gold. znesti. Ako je treba na davke več razpartiti, se mora za to večjo razpartitev privoljenje ali od deželnega poglavarstva notri do 2S od 100 gld., ali pa od ministerstva notranjih oprav čez 25 od 100 dobiti. To o mej en je oblasti srenjskega predstojništva v teh rečeh je za to potrebno, da se srenjčanje obvarujejo preobilnih doklad.
Če pa srenjsko predstojništvo noče priklad nakladati na davke in si za priklado poiše kake druge podlage, po kterih si hoče za srenjske zadeve potrebnega dnarja nabrati, če, postavimo, te priklade po tem razparti kolikor ima kdo zemljiša, pohištva, živine itd., ne sme ta srenjska doklada na te reči nikdar večja biti kakor 10 od 100 pri neposrednih davkih.
Ako si srenja iše na kaki drugi poti novih dohodkov, ki ne izvirajo iz dozdaj omenjenih reči srenjčanov, in le merijo na davšine posamnih ljudi, se sme to praviloma le tedaj zgoditi, ako se srenjskemu predstojništvu za določene opravila, kakor za domovinske liste, za ženit-vanske pisma itd. kakošne takse plačajo; zato pa je postavnega dovoljenja treba.
Če pa srenjsko predstojništvo želi še kakošne posebne davšine svojim srenjčanom naložiti, ktere so pa vse   drugačne,   kakor   jih  deržava   za   svoje  potrebe  ^
i
navadi ima, se more to le tedaj zgoditi; ako si srenja nikakor drugač tega oskerbeti ne more, kar za svoje stroške potrebuje, — al za vpeljanje takih nenavadnih davšiu je posebnega cesarjevega dovoljenja treba.
Še več drugih reči je o osnovi srenjske postave ljubljanska komisija pretekli teden dognala, al ker nam za te danes prostora zmanjkuje, bomo vse druge važniše sklepe naznanili v prihodnjem iistu. —Danes le se to rečemo, da je komisija pod vednim vodstvom Njih ekscelencije deželnega gospoda poglavarja svoje delo v pondeljek ob treh popoldne dognala.
349