Poštnina plačana v gotovini
Maribor« ponedeljek 15. marca 1957
štev. 60. Leto KI. (XVIII.)
MARIBORSKI
Cena 1 Din
VECERNIK
Uredništvo in uprava: Maribor, Gosposka ul. 11 / Tel. uredn. 2440, uprave 2455 Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri / Velja mesečno prejeman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani / Poštni ček. rač. št. 11.409
JUTRA
ulolLšib/iu
VALENCIA, 15. marca. Havas poroča:
V	Valencijo so privedli italijanske častnike ter vojake, ki so b*li ujeti pri Brhi-eri. Pri zasliševanju ujetnikov so bili navzoči neki generalštabni podpolkovnik ter 4 francoski in 6 belgijska narodna Poslanca. UIctnik italijanski major Luz-ziano Antonio Silva, star 40 let, je med drugim izjavil, da je bilo doslej odposlanih v Španijo okoli 40.000 pripadnikov redne italijanske vojske. Na čelu italijanske motorizirane divizije na fronti pri Guadalajari se nahaja po izvedbah majorja Luzziana general Bergonzoli, ki je za časa vojne v vzhodni Afriki bil po-yeljnik motorizirane divizije, ki je v maju preteklega leta zavzela Addis Abebo. Na fronti pri Guadalajari se po izpovedbah zaslišanih ujetnikov nahaja tudi divizija »Littorio«, ki ji poveljuje general Manzini. To je namreč ona divizija, ki ^ je izkrcala v Cadixu dne 6. februarja t.1. Odšla ;e iz Italije, opremljena z vsem tehničnim materialom. Razpolaga s to-Povi od 75 in 170 mm ter številnimi strojnicami in napravami za metanje Plamenov in puščanje plina.
BARCELONA, 15. marca. Havas poroča; Tukaj so snimaU za film ujetnike tujih narodnosti in sicer 3 Marokance, 5 Italijanov in 2 Nemca. Republikanska vlada si bo prizadevala, da plasira ta film v inozemstvo, da bi se na tej osnovi doprinesel dokaz, da so popolnoma utemeljene obtožbe valencijske vlade glede Vmešavanja tujcev.
v VALENCIA, 15. marca. Havas poroča: Francosko ter belgijsko parlamentarno odposlanstvo, ki se nahaja v Va-'eiiciji, je objavilo skupno s poročilom, v katerem so skoro dobesedno ponovili ‘er podali izpovedbe, ki jih je v navzoč-?°'Sti članov teh delegacij dal ujeti italijanski major Silva. V tem sporočilu francoskih ter belgijskih parlamentarcev se •^vdarja, da predstavljajo te navedbe dokaz o tem, kako marljiva je vsa 3 politika nevmešavdiija. V sporočilu se !jaSlaša, da se v Španiji ne vodj držav-mnska vojna, ampak da brani španski Jiarod neodvisnost in teritorialno celotnost pred tujci. Ti tuji odredi, tako ^ naglaša v navedenem sporočilu parlamentarcev, želijo v krvavi praksi pre-^kiišati vrednost svojega vojnega ina-ala, ki ga nameravajo potem uporabi v borbi proti evrooskini mlroljub-narodom.
v MADRID, 15. marca. Havas poroča: tej opcraciij sc .v-^rblikanske čete /a-*®le 9 Italijanov tor zaplenile 4 tovorne 'tomobile italijanskega Izvora. Na teh v^mobllih so so našli zelo dragoceni t,rllRi,in 80 se naSie general-“bne karte z vbeieženlml sovražnlko-'ini položaji. Tudi so se našli doku* life» katerih je razvidno, da se ita-Buska fašistična millcijska divizija, ka-®n pripadajo, nahaja v Španiji ž’e od ®“>tega meseca.
MADRID, 15. marca. United Press po-
Severovzhodno Madrida uničena italijanska divizija
Težnje mariborskih trgovcev
po svoiili informacijah, da so repu /Kanske čete Izvedle uspešno protiofen f Proti francoveem ter jih prisilile, da ; izpraznili mesto BHluege, k! se nahaja 2 severni glavni cesti pr, Madridu.
' tankov francovcev So hill v teh bor-1*1* dinamiteroslh izločili h borbe, lun- ' IS- marca* Havas poroča: Hij1zenHikl noylnarf| so Izpraševali 4 |ta-Riiri	v<!lake in	!’°«nlka Gajetana
BUrjCca' .!il So tudi zajeti. Poročnik fo,	ie Izjavil inozemskim novinar-
’ da znaša celotno število italijanskih
Ob velikem zanimanju se je včeraj dopoldne vršil v gornji dvorani hotela »Orel« redni letni občni zbor Združenja trgovcev za mesto Maribor, ki je naj. I važnejša gospodarska organizacija v Ma-PARIZ, 15. marca. Središče vseh borb je bilo včeraj v severovzhodnem riboru. Ker je dolgoletni zaslužni pred-delu, kjer so republikanske čete pod vodstvom generala Mijaja izvojevale sednik g. Ferdo Pint er bli izvoljen veliko zmago nad nemškimi in italijanskimi motoriziranimi oddelki. Močna v zbornico za TOI in moral v smislu Francova ofenziva je s tem zadobila hud udarec ter je bila zaustavljena pri zakoina svojo predsedniško mesto med Trijiqueri, ki se nahaja 64 milj severovzhodno od Madrida. Po prvem porazu poslovnim letom odložiti, je včerajšnje na položajih prj Bridnegi so se italijanski ter nemški oddelki pričeli umikati zborovanje naših trgovcev otvoril pod-v redu. Ko pa so nastopila v akcijo republikanska letala, je nastal paničen beg in so republikanske čete vrgfe sovražnika nazaj za 30 km in z intenzivnim obstreljevanjem iz topov in letal onemogočile vsako konsolidacijo fran-kovcev. Pri tej veliki zmagi so dobile republikanske čete mnogo italijanskih tankov, avtomobilov, topov, strojnic «n municije. Z vojaško tehničnega stališča !e zanimivo, da so se republikanske čete poslužile proti motoriziranim divizijam generala Bergonzonija, ki si je sicer pridobil svoje izkušnje v nič kaj junaški abesinski vojni, gostih oddelkov republikanskega letalstva, ki se je spustilo nad Italijane ter jih zasulo s točo bomb. kakor so v abesinski vojni Italijani obsipavali Abesince. Italijanski oddelki so utrpeli silne izgube in so morali Italijani ter francovci naglo bežati, ker bi jih sicer doletelo popolno uničenje. Francovci so se morali umakniti do Trihuegue, 28 km od Guadalajare.
VALENCIA, 15. marca. Reuter poroča:	Sinoči	so republikanski letalci
ugotovili, da se celi bataljoni, ki pripadajo italijanski diviziji, umikajo v največjem neredu ter največji paniki vzdolž ceste pri Guadalajari. Republikanska letala so jih gonila in obsipavala s strojničnim ognjem ter obenem zapa-lila več tovornih avtomobilov. V poročilu se dodaja, da ima šef eskadrile, ki je izvršila ta napad, vtis, da je uničena ena italijanska divizija.
MADRID, 15. marca. Havas poroča: Komunike odbora za obrambo Madrida pravi, da je včerajšnji dan bil slavni dan za republikanske odrede. Prevzeli so iniciativo ne samo na frontah Jarame in Guadalajare, marveč so se dosegli tudi drugod važni rezultati. Zavzele so Trihuesgue ter zaplenile velike množine vojnega materiala: 12 topov, 40 malih topov, 2 avtomobila s strelivom, 16 strojnic itd. Na fronti Jarame je republikansko topništvo bombardiralo neprijateljske koncentracije.
VALENCIA, 15. marca. Agencija Fabra poroča: V službenem sporočilu vrhovnega republikanskega poveljstva se glasi; Južna fronta: Navzlic slabemu vremenu so naše čete vzdržale včeraj srdite borbe na odseku pri Pozo Blanco. Borba se' je končala s sijajnim uspehom republikanskih čet. Na odseku frotne pri Villa Nueva del Luque so republikanski odredi z drznim napadom zaplenili dva nasprotniška tanka ter zajeli več vojakov. Fronta pri Jarami: Nasprotnik je poskusil s več srditimi napadi. Sovražna fronta je popolnoma razbita radi stalnega obstreljevanja republikanskega topništva. Pri francov-cih je nastalo popolno razsulo. Posebno hudo prizadeti so bili francovski konjeniški oddelki. Izgube sovražnika so ogromne. Prav tako je vladno topništvo popolnoma razgnalo francovske proviantske ter municijske kolone, ki bi bile morale preskrbeti čete prvega borbenega reda. Republikansko letalstvo je na tej fronti delovalo odločno in uspešno.
SIGUENZA, 15. marca. Havasov posebni poročevalec pravi:	Francove
Čete so morale sinoči ob 18. uri popolnoma zaustaviti svojo ofenzivo. Strahovito deževje, ki je neprekinjeno lilo, je pretvorilo ves ta del v nepregledno močvirje.
SALAMANCA, 15. marca. Iz Francovega štaba poročajo: Francove čete, ki so pričele sinoči z novo ofenzivo, so morale proti večeru radi nalivov opustiti vsako nadaljnjo akcijo. Silni nalivi so vso okolico Guadalajare spremenili v močvirje. General Queipo de Leano je imel po radiju govor, v katerem je demantiral vesti, da bi bile republikanske čete zavzele Trijequo. Tudi je demantiral trditev, da bi se bili francovc v zadnjih borbah posluževali plinskih
predsednik g. Miloš Oset, ki pa je po uvodnih formalnostih predal besedo g. P i n t e r j u, ki je tudi mojstrsko vodil občni zbor in podal izredno izčrpno predsedniško poročilo za preteklo teto.
Zatem je podal tajniško poročilo požrtvovalni glavni tajnik g. Franjo S k a-za. Dejal je, da trgovci leto za letom pričakujejo boljše čase ter se tolažijo z upanjem za skorajšnji podvig našega gospodarstva, zlasti trgovine. Nekateri listi s prozorno zlonamerno tendenčnost-jo slikajo Slovenijo kot nekako obljubljeno deželo, dasi je resnica favno nasprotna, da so gospodarske prilike v Sloveniji najtežje v vsej državi. Teinu primerno je bilo seveda oblikovano tudi delovanje v mariborskem združenju trgovcev, ki je bilo v pretežni večini boj za stanovske pravice, boj proti neprija-teljem rednega gospodarstva, legalne trgovine itd. V Združenju je sedaj 10 sekcij, organiziranih po strokah. Delo v sekcijah samih se je v preteklem letu nekoliko pointenzivilo, vendar pa še ni opaziti onega zanimanja za nje, kakor ga iste zaslužijo. V svojem poročilu se je g. Skaza dotaknil tudi davčnega vprašanja in poglavja o finančnih bremenih našega gospodarstva. Združenje je po temeljiti proučitvi a limine odklonilo osnutek o državnem cestnem fondu, ker bazira na čisto centralistični podlagi. Pač , pa so se zedinile gospodarske edimice v banovini glede zahteve po ustanovitvi banovinskega cestnega fonda, od katerega imamo pričakovati večjo korist že z ozirom na naš razvijajoči se tujski promet. Slična je bila zadeva z nameravano uvedbo telefonskih števcev. Tudi ta projekt je Združenje odklonilo z motivacijo, da nam naj dajo vsaj najnujnejše telefonske zveze Maribor-Zagreb-Beo-grad, naj nam v Mariboru pojačajo telefonske kable, da bodo mogoče nove inštalacije telefonov v našem mestu. Šete tedaj, če bi bili ukinjeni ti nedortatki, bi bilo mogoče misliti na slično eksperimente, kolikor bi se izkazali za praktične in koristine. ,
Zatem je g. Skaza poročal še o šola-
bomb. Dejal je, da so republikanci sami pričeli širiti take vesti, ker namera- nju trgovskega naraščaja, o krošnjarstvu
vajo oči vidno v dalnji borbi uporabljati tudi strupene pline. Tudi je poročal o nekaterih zmagah francovcev.
vojakov v Španiji 40.000. Dejal je: »Prijavili smo se kot dobrovoljcl za Abesini-jo. 15 dni pred odhodom pa so nam dejali, če b| šli v Španijo. Pritrdili smo.« Nekdo od navzočih vojakov pa je' prekinil poročnika Buricca s sledečimi besedami: »Prijavil sem se, ker sem menil, da pojdemo v Abeslnljo kot kolonisti. Šele potem, ko so nas vkrcali na parnik, so nam rekli, da nas popeljejo v Španijo. Kaj smo tedaj hoteli napraviti? Naš transport sta oskrbela dva parnika in sicer »Chedrena« In »SlciHa«, Del našega transporla je krenil v Španijo 31. januarja, drugi pa 1. februarja. Bilo nas je skupno 5.000.« Na vprašanje, zakaj so prišli v Španijo je poročnik dejal: »Da uvedemo fašizem.«
MADRID, 15. marca. Člani francoske •n helg’jske parlamentarne delegacije, ki se mudijo v Madridu, so osebno zasijali l več italijanskih ujetnikov in so na ta ua-
čin doznali za razne zanimive podrobnosti. Tako je italijanski poročnik Fulvio izpovedal, da plačuje italijanska vlada rodbinam italijanskih vojakov, ki se bore v Španiji na strani generala Franca, mesečno po 31 dolarjev. Vojaki sami dobijo dnevno po 1.5 dolarja. Od tega morajo plačati ‘JO centov za hrano. Italijanski vojaki so bili poslani v Španijo s posebnimi transportnimi ladjami v skupinah po 2500 mož. Vsi so najmodemeje opremljeni. Po izpovedbah tega oficirja je na španskih bojiščih 120.000 dobro opremljenih italijanskih hi nemških vojakov, in sicer 80,000 Italijanov in 40.000 Nemcev. Vsi nosijo nemške, oziroma italijanske vojaške uniforme ter se borijo pod poveljstvom svojih častnikov in pod svojimi zastavaihi. Italija je poš’ljala svoje čete Iz Napolja, Nemčija pa iz Hamburga in Stettina.
ter o socialnem delovanju Združenja, nakar je poročal agilni knjigovodja in blagajnijk g. Zidanšek o gospodarskem stanju združenja. Koncem leta 1936 je štolo Združenje 578 izvršujočih članov, ki so zaposlili 661 nameščencev in 144 vajencev ter vajenk. Lani je prejelo obrtne liste 65 novih članov, odjavljenih in izbrisanih pa je bilo 69 obratov. V Trgovski nadaljevalni soli je bilo v preteklem šolskem letu vpisanih 85 učencev in 55 učenk, za šolsko leto 1936/37 pa je bilo vpisanih 80 učencev in 56 učenk. Šolska knjižnica šteje 506 knjig, učiteljska knjižnica pa razpolaga s 57 knjigami.
Blagajniško poročilo izkazuje naslednjo sliko:	upravni	sklad:	dohodki	Din
121.214.54, izdatki 120.671.32; hišni sklad: dohodki Din 409.112.71, izdatki Din 161 tisoč 423.32: inkorporacijski sklad: dohodki 21.367.77 Din; podporni sklad: dohodki Din 36.924.86. izdatki 16.994 Din; podporni sklad branjevcev: dohodki Din 7774.25, izdatki 810 Din; vajeniški sklad: dohodki 7089.19 Din. izdatki 1748 Dim;
S&mske veste
Solcoli! Prijatelji Y
Iz sparili in temnih tujih telovadnic, kjer je še pred vojno e-žrtvovalno delovala naša starejša generacija, je do danes zraste! nov rod sokolske mladine in mogočno je razširil svoja krila preko Maribora, tega našega dragega in tujemu navalu najbolj izpostavljenega mesta.
Vprašamo Vas, ali ustreza moči, ugledu in zavesti mariborskega Sokola, prvega nosilca nacionalne misli v obmejnem Mariboru, da še nima svoje lastne strehe, svojega doma?
Vprašamo Vas, ali more zadoščati potrebam Sokala in njegove mladine, da vežba v telovadnicah, ki so mu na razpolago le na prošnjo, ki so zastarele, nehigijenične in ki jim manika najnujnejših potreb? Ali je mogoče pustiti našo mladino še dalje brez pridobitev sodobne telesne vzgoje: zraka, svetlobe, prostora, čistosti itd? Nevarnost je, da se zavre vse sokolsko in nacionalno delo v Mariboru, ako Sokoli ne bodo imeli mesta, kjer bi se sestajali, delovali in imeli svoje središče v tej meri kakor to terja društveni razmah. Načelo, da je zdrav duh v zdravem telesu prvi pogoj, ako hočemo imeti zdrav naraščaj, nas opominja, da nad njim bdimo. Zato so ustanovitelji našega Sokola že spočetka delali na to, da se zgradi v Mariboru »Sokolski dom«. Ta načrt se približuje zadnji fazi svojega uresničenja. Gradbeni odsek Sokola Maribor-Matica si je nadel nalogo, da v okviru Petrove petletke, to je najkasneje do leta 1941, ko bo visoki Starešina Sokola Kraljevine Jugoslavije Nj. Veličanstvo kralj Peter II. dopolnil 18. leto in stopil na prestol, do^ vrši Sokolski dom v Mariboru.
Sokoli! Mariborčani! Praga je prispe-
svojih občanov! Ali bi ne mogli mi zbrati vsaj en odstotek od tega, kar bi zadoščalo, da' s tem, kar je že zbrano, postavimo dom, kakor nam je potreben? Gotovo je, da to zmoremo, če le količkaj hočemo. Nočemo, da Maribor zaostane skoraj za vsemi mesti naše domovine, ki so si postavila in si stavijo sebi v čast, svoji mladini \ korist ponosna Sokolske domove. Vsakdo naj po svojih močeh prispeva svoj dar narodu, ki bo
obilno obrestovan!
Gradbeni odsek Sokola Maribor matice poziva zato vse, ki se zavedajo po. mena in važnosti Sokolskega doma v Mariboru, da zanj prispevaio in ne odklonijo prošenj za prispevek, ko jim bodo predložene.
Naše geslo bodi:
Vse za naš jugoslovenski Maribor in njegovo mladino! Za Petrovo petletko naj se dvigne Sokolski dom v Mariboru!
Zdravo!
Rado L e n a r d predsednik gradbenega odseka Sokola Maribor-Matica.
Komorna glasba
Vsakdo gotovo pozna sliko Kreutzer- ta čisto svojski vpliv na poslušalce, jeva sonata, ki navadno krasi sobe, ki Predstavimo si samo način igtanja in
so namenjene za muziciranje.
' V udobno opremljeni sobi igrata violinist s popolnoma zasanjanim izrazom obraza in kiavirist omenjano sonato. Poslušajo ju: mlada žena, oprta na rame svojega moža, se je popolnoma predala utisom glasbe; med drugimi, ki sede, si je mlad mož zakril obraz z dlanmi tako da mu ne bi mogel kdo nepoklicani citati iz njega, kako zelo se ga je dojmilo igranje, skratka, vse poslušalce vidno obvladuje kot neka skriv nostna sila moč tonov in razpoloženja, ki ga ustvarja igranje te sonate. Slikar, ki je naslikal to sliko, ne spada baš med velikane svoje stroke, vendar mu je izredno dobro uspelo, podati silen utis in vpliv, ki ga ima na sprejemljive poslušalec komorno glasba.
Sicer spada komorna glasba med najbolj poglobljene in intimne panoge mu-
ziciranja, vendar se ob spominu na vala stoštirideset milijonov za zdravje! prejšnjo s'Jko nehote vprašamo odkod
sklad za »Trgovski dom«: Din 7774.11.
Bilanca izkazuje 619.494 dinarjev aktive.
Za nadzorni odbor je nato poročal g. Perhavec, ki je predlagal odboru razrešnico, ki je bila tudi soglasno sprejeta, nakar so občni zbor pozdravili zastopnik mestne občine mariborske g. dr. S e n k o v i č ter zastopnik 'Zveze trgovskih združenj g. Zdravko And eri e.
Po kratkem odmoru so sc vršile volitve in je bila soglasno izvoljena naslednja nova uprava: Miloš Oset predsednik, Karl Jančič I. podpredsednik, Franjo Majer II. podpredsednik, v upravni odbor pa gg. Rado Lenart. Branko Mejovšek. Hinko Sax, Zdravko Anderle, Maks Jaš, Jakob Lah, Stanko Kocbek, Franjo Weilen Ivan Kovačič, Anton Paš in Anton Antončič. Namestniki J. Šinigoj, A. Misita, J. Prešern, Franc Leskovar, Karl Salamon in Ivan Lah. Nadzorni odbor: Anton Jurše, Albert Vicel, Feliks Škrabi, Franjo Klajnšek in inž. F. Miklič. Namestnika: Rudolf Povh in Ivan Kravo«. V častni odbor so bili izvoljeni gg. V. Lepoša, Drago Roglič, Ferdo Pinte r, Miloš Oset in Vid Murko, namestnika J.
Voršič in K. Jančič. Šolski odbor: Miloš Oset, Jakob Lah, Branko Mejovšek, Janko Preac. Računska preglednika: Rado Lenart in Jurše. Kuratcrij Simon Novakove ustanove: M. Oset. J. Prešern, S. Tičar, A. Novak, M. Sax, namestnika Weiier in Gustinčič. Računska preglednika Slavko Markovič itn Justin Gustinčič. Delegati za pomočniški odbor: Jakob Lah, Rado Lenart, A. Novak in Z. Anderle. Za delgate za Zvezno skupščino pa so bili izvoljeni: Ferdo Pintcr, Z. Anderle, A. Rečnik. Jakob Lah, Anton Paš in Janko Preac, na namestnike B. Mejovšek, A. Spragcr, Bureš, Tipi, Škrabi in Jančer.
Občni zbor je sprejel tudi proračun za tekoče leto, ki je za 4000 dinarjev višji od lanskega. Uprava Združenja je predlagala tudi več predlogov, v smislu katerih naj se med drugim ustanovi pri Združenju podporni fond za obubožane trgovce, v kateri sklad naj prispevajo trgovci določene vsote. Pri slučajnostih se je razvila živahna debata zlasti glede občinske politike, nakar je bilo zborovanje po štiri urnem trajanju zaključeno.
ustvarjanja pri kakem komornem en-sernblu.
Številčno je ensembel majhen, vendar ima ravno radi tega vso prožnost in gibčnost, zvočno in ritmično. Pri izvajalcih mora odpasti vsako samoljubje, vsako pretirano uveljavljanje samega sebe.
Tako po izvajalcih še s svojsko barvo stopnjevano razpoloženje celote prodre v duševnost poslušalcev in odjekne v njih tako silno kot nam je to prikazala navedena slika. Noben veliki simfonični orkester ne more tako uplivati, ker tam ta spojitev duha in srca ob velikem številu izvajalcev m več resnično mogoča.
Maribor je v letošnji sezoni doživel samo en večer komorne glasbe, zato bo z zanimanjem pozdravil drugega, ki ga priredi mariborski klavirski trio.
Uvodna skladba na tem večeru bo c moli trio op. 1 od Beethovena. Saj on je svoja najgloblja in najskritejša čustva veselja in bridkosti izrazil mogoče najbolj v svojih komornih skladbah. Ta trio je, kljub temu, da je njegovo mladostno delo vendar popolnoma zrela in dovršena skladba. Spada med najlepša dela te dobe, ki jih je avtor šele po stro gem pregledu pozneje ocenil kot vredna izdaje.
Osrednja točka sporeda bo Schubertova Sonata op. 37 za gosli in klavir, delo, ki je polno izredno lepih melodij in nagnenj do romantično sanjavih razpoloženj. Baš te odlike so utisnile predvsem njegovim pesmim pečat večne lepote in ga v današnji dobi filma napravile za junaka mnogim filmskim komadom.
Dumky trio od Dvoraka je zadnje de-
lo sporeda. Durnka, pravzaprav ukrajinska beseda, pomeni ljudsko pravljico. Kakor so v pravljici nanizani različni, čudoviti dogodki, žalostni in pretresljivi, prešerno veseli in razigrani, vsi pa odeti v tajinstveno kopreno ljubezenske romantike, tako se vrstijo v tem triu v prekrasnih melodijah, tu sanjavi in žalostni, tam veseli in prešerni motivi in ritmi, vsi prežeti z soč	strast-
Jože Malenšek:
la uteuttiluik dui
Nemci so po prvem presenečenju kmalu videli, da nas je malo. Občinski svet je najemal delavce iz okolice, katerim je plačeval po 5 kron na dan. Iz teh ljudi so si naposled ustvarili svojo nemško gardo, ki pa je bila popolnoma nedisciplinirana tolpa. Primanjkovalo jim je tudi pušk. Zato so pod pretvezo, da nam bodo pomagali pri straženju, prosili generala Maistra za nje. Maister je bil v stiski in je naposled dovolil, da-siravno smo se temu protivili drugi oficirji. Tako je bila ta garda ustanovljena. Ker so bili ti vojaki boljše plačani kakor naši, so dobili tudi naši naposted po pet kron na dan. Denar pa je dala za naše vojaštvo na razpolago posojilnica v Narodnem domu. Posebno sc je pri tem izkazal uvidevnega pokojni dr. Rosina, ki je rekel: »če zmagajo Nemci, je tako vse izgubljeno, na ta način pa je rešeno vse, če damo za vzdrževanje našega vojaštva denar na razpolago.« Nemce pa je zalagala Mestna hranilnica.
MMUtlJMBBaM—BB—WWD—■—
Tekom dni pa se je tudi naš kader pomnožil. Dan na dan so prihajali novi oficirji, pa tudi moštvo. Naposled je bilo vseh oficirjev približno 150. Maister je zaustavil tudi Bosance in dele slovenskega planinskega pešpolka, ki so se vračali iz Gornjega Štajerja domov. Moštvo plan. pešpolka pa nam je že prvo noč pobegnilo, Bosanci pa so ostali. Poveljeval jim je hrvaški kpt. Kruuie-naker. Bosanci so se nastanili v Dravski vojašnici, kjer je bil tudi glavni stan nemške garde.
Medtem pa so prihajali vlaki polni vojaštva s fronte. Morali smo ustanoviti na glavnem kolodvoru prehranjevalno postajo, da smo se ubranili sestradane in demoralizirane soldateske, kar je šlo še precej gladko. Naibolj podivjani so bili Madžari, ki so na primer na Pragerskem razbili in oplenili vso restavracijo. Bili pa so tudi vsi oboroženi. En vlak se je peljal tudi skozi Maribor. Te smo razorožili na ta način, da smo ustavili vlak na železniškem mostu, postavili pred in za njim strojnice in pri klavnici 2 tonova, videč, da se ne morejo braniti, so oddali orožje in še lc nato je pripeljal vlak na 1
postajo.
Čas od 1. do 10. novembra je bil menda najhujši. Moštvo in oficirji smo bili med tem časom vsi kasarnirani, to se pravi, vsi smo morali spati v vojašnicah. Večinoma pa tako nismo spali cele noči.
Radi nezadostnih straž je začela podivjana množica pleniti vlake, različne magacine in bolnišnice ter je odnesla vse, kar ji je prišlo v roke. V tem času menda ni bilo noči, ko bi ne bili alarmirani. Dne 5. in 6. novembra pa je prišlo na glavnem kolodvoru tudi do pravcate bitke. Streljali so vse vprek, ker so se pomešali med množico vojaki, ki so prišli s fronte. Uradništvo je zbežalo in naše straže so se skrile za vogale in streljale. Šele po par urah smo napravili red,
General Maister se je večkrat obrnil v tej stiski v Ljubljano in prosil pomoči, a Ljubljana je ni dala. Ljubljana je mislila takrat samo nase, za stiske ob naših granicah pa ni imela smisla, oziroma uvidevnosti. Naposled je general Maister sam na svojo pest izda) 10. novembra moblPzacl^ko povelje. Oficirji so jih saini nalepili po mariborskih vo-
nosijo in gioo:.	, a Dvoraka.
Toda poslušalec tega tria si kljub na- , slovu »Dumky« predstavlja, doživlja in občuti dih in utripanje ."I /ega in resnic-;1 nega življenja.
'tkspod&tske šMzke
Nov udarec za naše denarne zavode.
V	»Službenih novinah« je izšla naredba ministra za gozdove in rudnike Gjure Jankoviča, da morajo v bodoče »zaradi večje varnosti« bratovske skladnice ves svoj denar, ki ga nalagajo na obresti, vlagati v Drž. hip. banko. Nezgodna blagajna bratovske skladnice je imela sedaj 2.25, njena pokojninska blagajna pa .
12.05 milijona vlog v hranilnicah. Teli 14 milijoaiov bo odšlo sedaj v Drž. hip-banko. Moramo res biti hvaležni, kako vzgledno se pomaga slovenskim denarnim zavodom, da imajo vedno manj skrbi z denarjem!
Italija kupuje prešiče. Cene so na svinjskem trgu v zadnjem času skočile za 25 odstotkov. Za kilogram žive teže se je te dni plačevalo že Din 8.50 do 9, pričakuje pa se, da bodo cene narasle še na 10 Din. Vzrok dviga cen je v tein, ker so začeli Italijani na veliko kupovati naše prešiče. Samo v zadnjih 20 dneli so nakupili 15 000 prešiče v, debelih in mršavih, ki jih zelo dobro plačujejo. Na-ši izvozniki se že boje, da bi mogli ti nakupi škodovati našemu rednemu izvo- ' zu v Avstrijo in Češkoslovaško.
fffofske javke
Mariborsko »Narodno gledališče« gostuje 2. aprila z Nušičevo najboljšo komedijo »DR«, ki je v Mariboru med vsemi komedijami zadnjih let dosegla iiaj-večji uspeh ter ni smehu in odobravanja ne konca ne kraja. Na ta večer opozarjamo ptujsko občinstvo že danes!
Delovanje kreditne zadruge v Ptuju.
Iz poročila upravnega odbora kreditne zadruge državnih uslužbencev v Ptuju za leto 1936 sledi: Z letom 1936 je dovršila zadruga 4-letnico svojega obstoja. Zadruga je članom, ki so rabili pomoč — iti teh ni bila malo — vedno nudila-Posebno je bilo veliko povpraševanje po posojilu po zadnji redukciji uradniških plač, izvršeni v letu 1934, Na stalni štednji je bilo v preteklem letu vplačanih 14.856.20 Din, med letom pa ie bilo vplačanih 11.386 Din. izplačanih P3
815.05 Din. Koncem leta je znašala stalna štednja 26.408.85 Din, tako, da je narastki za 77°/o. Posojila so znašala za-četkom leta 123.046.89 Din. Novih posojil je bilo izdanih 211.551 Din, vrnjenih pa 114.816.89 Din. Na dan 31. XII. 193° je bilo stanje posojil s pripisanimi obrestmi 230.763.76 Din, kar pomeni porast z;l 87°/». Od ustanovitve je izdala zadrug® posojil za 464.696 Din, vrnjenih pa je bilo do 31. XII. 1936 244.916.50 Din. Koncem leta 1935 so znašala lastna sredstva 53.585.27 Din, iz česar izhaja, da so se tekom minulega leta povečala 'iil 59.058.46 Din, to je več kot 100°/». čisti dobiček v poslovnem letu 1936 znaša 3110.25 Din.
galih, na deZelo pa so jih raznašali raj1' lični kurirji — dijaštvo. Pri tem delu sta mu posebno pomagala Žebot in pokojn1 ravnatelj Voglar. General Maister Je pritegnil v Maribor tudi narodne ctra^e z dežele. Tekom par dni se je odzval0 povelju polno mobilizirancev. Posebno so sc izkazali v tem oziru naši Pr)"m°^ katerih je prišlo 13. in 14. novembra P3* stotin s slovenskimi zastavami. RazP0' redili smo jih na kolodvoru v štiristopc in vriskajoč ter pevajoč odkorakali v meljsko vojašnico. Bila jih je polita MeJJ ska cesta. Mobilizacija je bila menda ena izmed najženijalnejših potez Kcne' rala Maistra. Pomagali smo si torej sami brez Ljubljane. V Mariboru smo oi-ganizirali celoten pešpolk, artilerijo m oddelek konjenice. Imeli smo na ta način zadosti vojaštva za patrole ter za straže in ki je bilo tudi izvrstno disciplinirano.
Nemci so, to videč, tudi izdali mobilizacijsko povelje in sicer v slovenskem in nemškem jeziku. Hoteli so na ta n čin tudi Slovence zvabiti v svojo g do, kar se jim je pa le delno_ posre • Slovenci, videč prevaro, so že cez kaj dni prišli k nam.
fMktske m sMiške mvke
fk$mm	mtuMouketa
mme§»
Mariborski »V e č e r n I k« Jutra
- ' 3Sffy^a__
Važno kulturno poslanstvo vrši v Mariboru Muzejsko društvo. Vsakoletni občni zbor tega društva nudi strnjeno sliko intenzivnega in znanstveno kuiturne-sa dela. V čitalnici Študijske knjižnice so se zbrali včeraj člani tukajšnjega Muzejskega društva k rednemu občnemu zboru, na katerem so poročali o marljivem društvenem delu prelat dr. Kovačič, tajnik prof. Baš, blagajnik inž. Bauni gartner, ter knjižničar ravnatelj GSaser. Ta poročila, zlasti tajnikovo, so izkazala izredno vneto ter intenzivno delo, ki gre za izpopolnitvijo tukajšnjega muzeja. Društvo si je ustvarilo v našem podeželju kader zaupnikov, ki obveščajo društvo o vseh važnejših najdbah. Glede izkopavanj se je na občnem zboru pokazala bogata bilanca. Izkopavanja na Ceršaku so odkrila gradišča iz latenske dobe, dočim so se pri Motvarjevcih v Prekmurju odkrili številni grobovi iz rimske dobe. Razen tega pa so se z nakupom izpopolnile tudi razne zbirke, ta-. ko numizmatična zbirka rimskih in srednjeveških novcev; Pa tudi druge zbirke so se izpopolnile, kakor na primer zbirka slik na steklo, cerkvena zbirka, umetnostna zbirka, kulturno zgodovinska ter Prirodopisna zbirka.
Ni pa bilo samo marljivo zbiratelj-stko delo, ki ga je vršil mariborski muzej v pretekli poslovni dobi, lampak tu-
ZakaJ so bili fraracovci poraženi
di vneto sodelovanje pri vseh pomembnejših kulturno znanstvenih akcijah, kakor ni primer pri varstvu zgodovinskega Maribora itd. Mnogo pa se je društvo pečalo tudi s pripravami za priredbo novih prostorov za mariborski muzej v gradu, ki sc bo v to svrho preuredil. Razen muzeja bodo imeli tukaj svoje prostore tudi druge mariborske kulturne, znanstvene in umetnostne ustanove, saj se bosta tjakaj preselila tudi Študijska knjižnica in banovinski arhiv, razen tega pa se bo uredila v gradu velika umet nosina razstavna dvorana, s kakršno razpolaga le malo mest v naši državi.
Ob takšni bilanci lahko zre mariborsko Muzejsko društvo s ponosom na svoje neumorno in neprekinjeno zbira-; teljsko delo, ki iz leta v leto spopolnjuje muzejske zbirke, kar gre na naslov vzor ne prizadevnosti odbornikov, zlasti banovinskega arhivarja in društvenega taj nika prof Basa. Pri volitvah so bili izvoljeni:	prelat dr. Kovačič predsednik,
odborniki pa prof. Baš, inž. Bau.ngart-ner, inšpektor dr. Poljanec, ravnatelj dr. Heric, dr. Travner in prof. Žužek. Preglednika računov sta upravnik Vrabl in prof. dr. Dolar.
Udeleženci občnega zbora so si popoldne ogledali zanimivo gradišče na Ceršaku in so bili nato po ge. dr. Klari Ku-kovčevi gostoljubno pogoščeni.
PARIZ, 15. marca. Na španskih bojiščih je v zadnjih 24 urah nastal pomemben preokrct. Republikanske čete so izkoristile borbeni odmor franeovcev za učinkovit protisunek proti oblegalcem Madrida. S pomočjo novih rezerv iz Madrida so vrgle franeovce za 30 km nazaj. Najvažnejši dogodek je ponovna zasedba Brighuete, to je točke, ki se razprostira 28 km severovzhodno Guadalajare. Vest o uspehih republikancev jc francovski general Quieppo de Lano v nedeljo dopoldne demantiral, zvečer pa so francove radijske postaje že priznale, da beležijo republikanci uspehe pri osvojitvi terenov. Na strani francovcev utemeljujejo zastoj operacij oziroma umik s posledicami slabega vremena, ki je Zavrlo prodiranje motoriziranih oddelkov.
Iz republikanskega tabora povdarjajo, da gredo uspehi izključno na račun smiselne ter nagle intervencije reoublikan-skega letalstva in topništva, ki je zaustavilo prodiranje francovcev. Kakor poročajo iz Madrida, so se francovske formacije najprej pričele umikati v redu, nakar je radi silovitega republikanskega protinapada nastala panika, v kateri so republikanci zajeli 24 tankov. 26 težkih
Franco mora rekvirirati...
strojnic in več topov.
VALENCI JA, 15. marca. Agentura Fa-bra poroča: Republikansko letalstvo je razvilo včeraj nad Madridom izredno živahno akcijo. Njeni intervenciji gre pripisati, da se je moral sovražnik na mnogih točkah umakniti. Republikanci nadaljujejo ofenzivo proti Siguenzi.
PARIZ, 15. marca. V noči na nedeljo se je pričela kontrola španskih meja. Kontrolo vrši 80 angleških, nemških, francoskih ter italijanskih vojnih ladij. Vojne ladle, ki vršijo kontrolo, ne smejo na primer sumljivega parnika, ki se bliža španski meji, ustaviti ali preiskati, marveč smejo o svojih opažanjih le poročati, in sicer londonskemu nevmeševalnemu odboru. Ta način kontrole kaže, da ne bo mogoče na špansko državljansko vojno niti najmanj vplivati. Jasno je, da bodo kontrolne ladje zatisnile oko tam, kjer pojde za stranko, s katero dotična kontrolna ladja simpatizira. Francosko španska kopna meja bo daleko temeljiteje kontrolirana. Kontrolo bo vršilo 250 deloma stabilnih, deloma mobilnih komisij. Ob portugalsko španski meji bo nadziralo mejo 65 angleških nadzornikov.
BERLIN, 15. marca. »Berliner Borsen-zeitung«, organ nemškega generalnega štaba, poroča iz Salamancc, da ima general Franco glede oskrbe svojih čet z življenjskimi potrebščinami velike težave. Sedaj se maščuje Francova politika, ki je pospeševal izvoz, da bi s presežki
deviz izvedel dobavo vojnega materiala. Franco mora v krajih, ki so zasedeni po njem, prisilno rekvirirati življenjske potrebščine. Žetev je še daleč in se je bati, da bi radi tega utegnila njegova akcija doživeti brodolom.
Prof. Gruntar predava v krčevinskem Sokolu. Prosvetni odbor Sokola Maribor III. jc priredil včeraj v krčevinski šoli predavnje o vzrokih ruske revolucije. Ob dostojni udeležbi je imel to predavanje br. profesor Gruntar, ki je bil očividk teh dogodkov. Brat predavatelj je tako nazorno in v tako lepi obliki podal vzroke ruske revolucije, da so ga navzoči poslušali z velikim zanimanjem in priznanjem.
Iz učiteljske službe. Imenovana sta Kgon Mihelič za učitelja k Sv. Lenartu v Ptujskem srezu, Justina Novakova pa za učiteljico pri Sv. Lovrencu v Slov. goricah. Odpuščen je iz drž. službe Gabriel Sudar, doslej pri Sv. Lenartu v ptujskem srezu. Vpokojeni so Franc Oglar v Celju, Rudolf Vudler v Petrovčah in Alojzija Tominc iz Slovenjgradca. Upraviteljstva ^ razrešen Anton Mušič v Hočah. Za Upravitelja so- imenovani Anton Vcrlin v Lokavcu, Janko Kikelj v Selnici ob Dravi, Joško Turk v Gradišču, Juro Toma-$Č pri Sv. Martinu na Pohorju ter Ivan ^eško v Rušah.
Posestne spremembe. Kupili so: Alojzi In Antonija Fajdiga od Marije Kmiple-zcve hišo št. 3 v Cvetlični ulici za 80.000 farjev. Neža Golž od Marije Petek hišo V:' 4 v Dušanovi ulici za 65.000 Din. — Vera llgcrjeva od Valterja Schcina, Ane . 'nterovič in Berte Hepperger del hiše j!* Posestva v magd. okraju za 140.000 «in. .... pestavrater Franc Ozom od So-,IJe Hintz in V. Hausmanimgerja parcelo 148.0^0 Din.
Ljudska univerza. V ponedeljek 15. in °Tt'k 16. marca ob 20. uri predvajamo Uitunni velefilm »Kitajska«, ki bo naši?111?. raz^uza' pokrajino, mesta, budro živ,ie'n*c- kitajska tvori, kot prasta-s kulturno ognjišče, veliko posebnost v običajih, v socialnem in družabni življenju, v religiji in umetnosti. Ona onx:ni center in pravo žarišče azijske ta-,Ure’ V naši dobi je pa nastopila Kivi?-, v osPrctlJ'e »»šega interesa kot v“hl{anski narodni kompleks v razkroju, J*n.{« >" presnavljanju. — Film bo tol-](•■! S• prof. Fr. Baš. V ponedeljek ob ,(y llri jc predstava za mladino. V petek niw marca odpade predavanje radi praz-Ka. Prednaznan'lo: V petek 2. aprila Ja	korn')onist in l)rof* konzervatori-
skiK'	Škerjanc iz Ljubljane klavirja	»Nova francoska glasba«. — V
r'b	i?* a,)rila	Proslava 151etnice nia-
Liudske univerze. Naš odlični <Javai	l’inž?ar	r/-	Ljubljane bo pre-
|j|K ‘ () temi: »Zvestoba narodu ih zoni*
Jutri nastopijo v gledališču člani bolgarske plesne skupine »Račenica«, ki si ?e na berlinski olimpiadi priborila prvenstvo v .iarodnih plesih 5n ki potuje preko Avstrije in Nem?ije v Anglijo, kjer nastopi ob priliki tamošnjih kronanjskih slovesnosti.
Nove srečke za I. razred 34. kola so prispele! Ker je število srečk omejeno, opozarjamo interesente, da si jih čimpre-je nabavijo v upravi »Jutra« in »Večer-nika«. Maribor. Gosposka ul. 11.
Prijavite se pravočasno za Putnikov izlet v Graz na Jožefovo. Odhod ob 7.30 izpred »Orla«.
Odsek brezposelnih učiteljskih abituri-jent<>v ima v torek, dne 16. marca ob 4. uri sestanek. Predava g. M. Ledinek o življenjski šoli v praksi.
R*barsko društvo javlja, da se vrši občni zbor v sredo 17. t. m. ob 20. uri pri »Orlu«.
Dne 31. marca 1937 ob 20. url se vrši
pri »Zamorcu« 11. letni občni zbor mestne Strelske družine Maribor. Člani in prijatelji tega viteškega športa iskreno: vabljeni!
Društvo jug. akademikov v Mariboru
naproša vsa mariborska društva, ki še niso poslala svoje izjave za zborovanje, ■ da to store do srede 17. t. m. opoldne, če katero izmed strokovnih in kulturnih društve pomotoma vabila za zborovanje, ki se vrši dne 17. marca ob 20. uri v dvorani Ljudske univerze, ni dobilo, naj nam to takoj sporoči. Odbor.
V	Grajskj klet* poje vsak večer znani tenorist Mihael Davidovič.
Pina Bergot koncertna In koloraturna pevka gostuje nekaj dal v Veliki kavarni.
Svarilo pred nakupom ukradenega električnega prenosljivega šivalnega stroja S i n g c r, vste 15 K yo štev, 2577661 z motorjem štev. 2056058 in svetilko v kov-čegu inodrosive barve. Singer šivalni stroji d. d,, Maribor.
Drugi komorni koncert v letošnji sezoni priredi Mariborski trio v sredo dne 17. marca ob 20. uri v veliki kazinski dvorani. Trio sestavljajo učitelji Glasbene Matice dr. Roman Klasinc (klavir), Taras Poljanec (violina) in Oton Bajde (čelo). Mladim umetnikom, ki so našemu občinstvu po svojih solističnih koncertih že zelo dobro znani, je z združitvijo v posebnem triu dana možnost udejstvovanja v najboljši glasbeni panogi, to je v komorni glasbi, ki je kakor za izvajalca tako za poslušalca neplemenitejša in vsebinsko najgloblja. Občinstvo bo njihov prvi koncert gotovo sprejelo z odgovarjajočim zanimanjem. Predprodaja
m ItaUi a
BERLIN. 15. marca. Pariški dopisnik »Berliner Tagblatta« poroča svojemu listu, »da je Jugoslavija obvestila francosko zunanje ministrstvo, da bo v najkrajšem času podpisala prijateljsko pogodbo s kraljevino Italijo. Med beograjsko vlado in rimsko vlado so že delj časa trajala pogajanja, ki so vodila do uspešnega zaključka. Gre za spravo in mir na Jadranskem morju.
PARIZ. J5. marca. Diplomatski dopisnik dnevnika »Eoho de Pariš«, glasila francoskega generalnega štaba objavlja med drugim v Pertinaxovem uvodniku:
»Slišali smo, da bo v kratkem podpisan neke vrste »gosposki sporazum« med Jugoslavijo in Italijo. Mimogrede povedano je zanimivo, v kakšnih časteh so sedaj »gosposki« sporazumi, v dobi ko se nam zdi, da je tako malo gospodov na svetu. Besedilo italijansko jugoslovenskega »gosposkega sporazuma« bo, tako pravijo, zelo nedolžno. Toda Jugoslavija, kjer je Italija pred sankcijami pokupila 25% vse^ ga izvoza, bo s to pogodbo le dobila izgubljena tržišča nazaj in bo dobila iste ugodnosti, kakor jih že imata Avstrija in Madžarska.
HtkO
Kino Union. Do vključno torka »Cvetje iz Nice«, Erna Sack. Sledi svetovna senzacija »Port Artur«, Adolf Wohlbriick.
vstopnic v papirnici Zlata Brišnik, Slovenska ulica.
V Dravo ... Včeraj dopoldne sc je nudil pasuntom pod Pristanom precej razburljiv prizor. V hladno dravsko valovje se je bil namreč pognal mlajši človek, ki se je pa očividno pozneje premislil ta korak in skušal splavati proti obrežju. Pri »Malih Benetkah« se je posrečilo dobrini ljudem, da so ga rešili na kopno in da so ga nezavestnega obudili k življenju. Izkazalo se je, da gre za 26-letnega viničarjevega sina Avgusta Černeta iz Radvanja, ki so ga nato odpeljali v policijske zapore, kjer se je pomiril.
Iz poštne službe. Premeščena sta: iz Poljčan k pošti Ljubljana II. Zlata Vojska, v Mozirje iz Celja pa uradniški pripravnik Franc Erpič.
Kovači so zborovali. Pri Povodniku so včeraj dopoldne zborovali kovaški mojstri, ki so včlanjeni v Združenju kovaških mojstrov v Mariboru. Zborovanje, ki je bilo zelo burno, je otvoril in vodil Ivan RavSl. Združenje šteje 127 članov. Pri nadomestnih volitvah je. bil izvoljen za predsednika Ivan Ravšl, za podpredsednika F. Peklar, za tajnika pa Jožef Blažič.
Orožniki so izsledili na Dravskem polju nevarno cigansko tolpo, ki je kradla lin vlamljala po Halozah, Slovenskih go-! ric£*h in Dravskem polju. Nekje na Ptujskem polju so odkrili glavno skrivališče I raznega blaga v vrednosti okoli 100.000 dinarjev. Nekater; aretirani člani te tolpe so izpovedali, da so nameraval; odpreti I v Ptuju trgovino, kjer naj bi se prodajalo ukradeno blago.
farnim
A1ARIBORSKO GLEDALIŠČE: Torek, dne 16. marca ob 20. uri: Nastop
Račenfce«.
Sreda, 17. marca: Zaprto.
V nedeljo krstna predstava glasbene novosti »Rdeči nageljni«. Delo je uglasbil režiser mariborskega gledališča Pavel Rasberger, ki je pred dvema sezonama s svojim prvencem opereto »Prebrisani A mor« dosegel popoln uspeh. Vsebina te najnovejše slovenske operete se godi med Slovenci in Hrvati pred sto leti, iz glasbe, ki je sočna in-melodična, 'pa zazvene narodni akordi, ki prepletajo kot rdeča nit vso opereto. Režija je v J rokah A. Harastoviča, večje uloge igrajo Igličeva, Barbičeva, Gorinškova, Rasber-gerjeva, Sancin, Rasoerger, Verdonik, iliarastovič, Gorinšek, Grom, P. Kovič. [Sicer pa je še zaposlen ves ansainbl.
Tri dni trohnel na vrvi
V	Magdalenski ulici št, 32 so našli danes zjutraj mrtvega 47letnega strojevodjo državnih železnic Ivaita Kokola, ki si je bil sam napravil konec svojemu življenju s tem, da se je obesil. Kokola, ki je samski in ki stanuje v omenjeni hiši kot podnajemnik pri hišnem gospodarju, so pogrešali že več dni. Ker pa ga danes ni bilo na spregled, so davi s silo odprli
njegovo zaklenjeno sobo, kjer so ga našli obešenega na oknu. Ker je bilo truplo že precej v razpadu, domnevajo, da se j^ Kokol obesil že pred tremi dnevi. Po komisijskem policijskem ogledu so truplo pokojnega Kokola prepeljali v mrtvašnico na mestnem pokopališču na Pobrežju. Kaj je Kokola gnalo v tako žalostno smrt. še ni točno znano.
SiižMASiO, fli&flkip
ISSK Maribor zmaga in vodi
ISSK Maribor zmagal nad Atletiki in se povzpel na čelo tabele v mariborski skupini — Poraz Železničarjev v Celju
Včeraj se je v mariborski skupini LNP odigralo osmo kolo podsaveznega prvenstva, ki je prineslo zasluženo zmago ISSK Maribora in nepričakovan poraz SK Železničarja, ki se je vrnil iz Celja brez točke. Na sporedu je bila še tekma med Cakovečkim SK in SK Rapidom, toda tekma se je sporazumno odgodila, ker je Rapid potoval v Kapfenberg, kjer je odigral prijateljsko tekmo s tamkajšnjim FC Kapfenberg. Situacija v tekmovanju za prvenstvo LNP v mariborski skupini je po včerajšnjih tekmah še bolj komplicirana in je res težko prerokovati, katera kluba besta končno zasedla prvo in drugo mesto, kajti sedaj imamo kar 4 kandidate, ki imajo izglede, da pridejo v ožjo tekmovanje LNP. So to klubi ISSK Maribor. SK Železničar, SK Celje in CSK.
Slika prvenstvene tabele v naši skupini je po včerajšnjih srečanjih naslednja:
ISSK Maribor SK Železničar SK Celje CSK
SK Rapid Atletiki
6
r>
5
2
1
0
20: 8 29: 9 18:11 17:15 12:22 4:35
13
12
11
7
3
I)
V naslednjem naša poročila:
ISSK MARIBOR : ATLETIKI 2:0 (2:0).
Maribor je včeraj zaigral brez pravega elana, ker je očividno svojega nasprotnika podcenjeval. Pogrešali so zlasti energične akcije in borbenosti. Napadalna vrsta je s hiperkombinacijami v kazenskem prostoru izpustila mnogo zrelih prilik. V splošnem je predvajala dobro kombinacijsko igro. Krilci in ožja obramba sta zadovoljila, vendar obe formaciji nista igrali v velikem stilu. Zmaga je bila zaslužena, pač pa bi lahko bila razlika golov izdatnejša.
Celjani so igrali z velikim elanom, toda napadalci so v domači obrambi trdili na oviro, pred katero so ostali brez moči. Zdi se, kakor da bi poskušali vnaprej naštudirati način igre. Ko pa jim nasprotnik temeljito zmeša »štrene« njihovih kombinacij, pa si ne znajo pomagati. Pač pa so se Celjani predstavili kot močnejši partner kakor lani in je imel Maribor z njimi precej posla.
V ostalem je bila tekma precej zanimiva. posebno proti koncu, ko so gostje1 napeli vse sile, da bi popravili rezultat, ki je bil postavljen že v prvem polčasu po Weleju in Milošu. Sodil je g. Luke-žič iz Ljubljane, ki je imel lahko stališče spričo discipliniranosti in fairni igri obeh moštev.	*
SK CELJE : SK ŽELEZNIČAR 3:1 (1:0).
SK Železničar je včeraj doživel svoj prvi letošnji poraz, tako da je padel v prvenstveni tabeli na drugo mesto. Po poročilih iz Celja jo Železničar sicer predvajal dobro igro, ki pa je bila nekoristna. Sodi! je g. Mrdjen iz Ljubljane.
Lep uspeh SK Rapida v Avstriji. Nogometna enajstorica SK Rapida je včeraj
gostovala v Kapfenbergu, kjer je odigrala proti tamkajšnjemu FC Kapfenberg prijateljsko nogometno tekmo, ki se je končala neodločeno 4:4 (4:2). Če upoštevamo, da je FC Kapfenberg drugi najboljši klub na avstrijskem štajerskem, je neodločen rezultat več kakor časten.
Ostale nogometne tekme.
Maribor:	SK	Gradjanski	(Čakovec):
SK Slavija (Pobrežje) 2:1 (1:0). Prvenstvena tekma mariborskega II. razreda.
Murska Sobota: SK Mura:SK Drava (Ptuj) 5:1 (3:0). Prijateljska tekma.
Zagreb: Hašk:Ljubljana 3:1; Gradjan-ski:Slavija (O) 5:1.
Beograd: BSK:Concordia 0:0; Jugoslavija :Slavija (S) 1:0.
Split: Hajduk:BASK 3:1.
Ljubljana: Kranj:Slovan 5:1 Celje: Olimp:Hermes 5:2.
Razpis smuške tekme za prehodni pokal na Peci. Zimskošportni odsek SPD Mežica-Crna razpisuje za petek na Jožefovo, dne 19. marca 1937 svojo tradicionalno medklubsko tekmo- za prehodni pokal »PECA« za seniorje in juniorje. Tekmujejo po pravilih JZSS in imajo pravico starta vsi pri JZSS verificirani člani. Proga je dolga ca 2 km z višinsko razliko 450 m. Start je ob 11. uri predpoldne na Kordeževi glavi vrh Pece, cilj na sedlu nad Uletovo kočo. Z medklubsko tekmo je združena tudi tekma za prvenstvo Koroškega zimsko-sportnega podsaveza.
Mariborčani!
Mariborčani! Osemnajst let je poteklo, odkar so se morali odreči dotedanji tlačitelji Slovencev nadaljnemu gospodstvu nad nami. Najnovejša nemška propaganda, ki jo podpirata obe nemški vladi, prikazuje slovenske pokrajine okoli Maribora kot »strnjeno nemško« in Slovenijo tja do Zidanega mosta kot »nemško kulturno pzemlje«. Šele pod temi vidiki se pokaže ves pomen in vsa nujnost dela na iz.popolevanju in dograditvi naše kulture, dela za večjo kulturno povezanost vse Slovencev, dela za popolno slovensko univerzo v Ljubljani. Naša univerza je izmed vseh treh jugoslovenskih univerz najslabše dotirana. Z dobljenimi kre diti komaj životari, njen dvig in izpopolnitev pa sta ob takih prilikah tudi ob največjem idealizmu nemogoča. Vendar lahko trdimo, da ima od vseh treh univerz najtežjo nalogo in vsaj takšen pometi, kakor ga imata beograjska in zagrebška. Na nas je, da ji omogočimo na-daljni napredek in da ji damo možnost, da nam ustvari močno slovensko kulturno skupnost, ob kateri bo govorjenje o »nemškem kulturnem ozemlju« na Slovenskem postalo v očeh inozemstva neresno in smešno. Že več let se slovenski akademiki borijo za izpopolnitev in dograditev ljubljanske univerze. Prvi uspe-pid) 8.37; 2. Stonjšek (Maraton) 8.43.1;] hi so tu, vendar je cilj še daleč. Večkrat 3. Košir (Planina Ljubljana) 8.56.2; _ 4.: so žc zaprosili vso javnost za pomoč v Rotner (Žel.) 8.58.1; 5. Rotner II (Žel.)' tej borbi in vselej se je ta v polni meri 9.01.	j	odzvala. Sila razmer nam daje pogum, da
V končni klasifikaciji za prvenstvo | se obračamo danes mariborski študentje prvenstvo Maribora v cross-countryju. I Zveze slovenskih klubov je dosegel SK , na vse zavedne mariborske Slovence. Po Vsega je startalo 61 atletov, članov klu-j Maraton 43, SK Železničar pa 35 točk, kazati želimo voljo vsega Maribora, da bov SK Železničarja, SK Rapida. SK Ma- i v prvenstvu Maribora pa SK Železničar’ se briga za slovensko kulturo, da hoče ratona. SK Jugoslavije iž Celja ter SK j 94, SK Maraton pa 91 točk. Razmerje j popolno slovensko univerzo in da zahte-Planine iz Ljubljane. Organizacija pri- j tečk reditve je bila brezhibna in se je tekmovanje vršilo v najlepšem redu. Glavni rezultati so bili naslednji:
Seniorji (5000 m): Germovšek (Maraton) 17,51; 2. Podpečan (Železničar) 18.12;
3. Končan (Jugoslaviza Celje) 18.13.1. —
Juniorji C (2500 m): 1. Schmiederer (Ra-
SK Železničar prvak Maribora v cross country u
Včeraj dopoldne s& je vršilo na stadionu SK Železničarja prva letošnja lahkoatletska prireditev, in sicer so nastopili dolgoprogaši, ki so se borili za prvenstvo Zveze slovenskih klubov ter za I
v poedinih tekmovanjih za prven- j va, da da država vsa sredstva za to iz* stvo Maribora je naslednje: Juniorji B j popolnitev. Pokazati hočemo končno (2000 m): (štela je trojica za moštva) SK j vzroke, ki zahtevajo, da jasno in odkrito Maraton 7 točk, SK Železničar 3 točke;! povemo, da v vprašanju slovenske kul-juniorji C (2500 m): Maraton 29, Želez-j ture in najvišje njene ustanove — ljub-hičar 26 točk; seniorji: Železničar 65, ljanske univerze — stare rivalitete in Iju-
Maraton 55 točk.
Rame vesti
KRALJICA MARIJA V BUKAREŠTI.
Včeraj ob 10.50 je prispela v Bukarešto kraljica Marija v spremstvu svojega adjutanta polkovnika Pogačnika. Po pozdravih z romunskim kraljem Karolom in drugimi odličniki se je odpeljala v Cotrocen-ski dvorec.
SOKOLSKI TRIUMF V SOFIJI.
Pri akademiji v sofijskem nacionalnem gledališču, pri kateri so sodelovali naši Sokoli in bolgarski Junaki, so želi naši Sokoli viharno odobravanje.
Studenška nedelja. Včerajšnja nedelja je bila v znamenju Jožefovega. Vrtiljaki, strelišča in gugalnice so že obratovale. Tudi radovednega občinstva je bilo že precej. — Krstno slavo ie praznovalo kolesarsko društvo »Pohorje« na posebno slovesen način. Na predvečer je bil mirozov po studenških ulicah do Limbuša. Včeraj pa je bila blagoslovitev dru-
ineku pa je bil popoldne pevski koncert delavskega pevskega društva Enakost. Dvorana je bila napolnjena, kar dokazuje, da Studenčani ljubijo petje. Pevski zbor. ki šteje nad 30 pevcev, je v veščih rokah g. M. Plevanča. Zapel je lepo in ubrano 14 pesmi, med katerimi je bilo nekaj narodnih, po večini pa so bile umetne.
Razno
NAŠEL SE ,IE DENAR
na Meljskem hribu- Dobj se
v mestni klavnici pri kasu in Divjaku.
.lur-
1/97
MLADA PŠICKA
je ušla pred par dnevi. Svetlo rjave barve, črn	;.!i-
Si i:a ime «Pika«- Kdo jo i'ii-peije nazaj, dobi nagrado. Hotel >'Novi svet«.	1286
Prodam
PRIMA CVETLIČNI MED
( žetev I4),i:i, Din 1-!. ■ Tr-v.	,	,	i	sovci popust. Čebelarstvo O.
stvciicjfja prapora, popoldne pa veselja. Crcp.nko, Zrinisks^si tr.č 6. v Špurejevi gostilni. — V dvorani pri Gr-1	i29>
JARI JEČMEN
oves, koruza in krompir za seme ter apneni prah in umet na gnojila oddaja Kmetijska družba, Maribor, Meliska c_‘-sla. __________ _	'287
STAVBENI LES prvovrsten. Impregniran, jni-
meren za manjše zgradbe, lope, garaže itd. takoj ceneno na prodaj. Uprava hiš Pokojninskega zavoda za nameščenec v Mariboru. 1197
Sobo odda
VELIKO SOBO
za 4 odrasle osebe takoj oddam. Taborska 9-1.	1299
bosumja med Mariborom in Ljubljano ne poznamo več. Udeležite se polnoštevilno zborovanja, ki ga prirejamo dne 17. t. m. ob 20. uri v dvorani Ljudske univerze pod geslom: »Maribor za popolno .slovensko univerzo«. Pripominjamo, da so svoje sodelovanje na tem zborovanju obljubili že najodličnejše Mariborčani in veliko drtir štev. Prejeli smo že od vseh strani izjave, ki naše zborovanje pozdravljajo in ki sc z našo borbo solidarizirajo. — Društvo jugoslovenskih akademikov v Mariboru.
FRAZNO SOBO
oddani takoj ali s 1. aprilom. Tomanova ulica, Zvonolivar-na.	1293
Stanovanje
SOBO IN KUHINJO
oddam. Radvanjska cesta 2**. Studenci.	12^S
Oddam takoj
SOBO IN KUHINJO
dve osebama. Pobreška c c-sta 21, blizu magttalene. 130*
Službo dobi
POSTREŽNICO
sprejmem za predpoldne. N;*' slov v upravi.
M ■ El ■■ ■ BBS a IJIS® *1
Kupujte svoje p©*
trebsčine prš naši*
tnterentlh i
1»ON J VAN
Vaše ime mi je že znano, gospod konzul. Imel sem namreč čast, da sem se skupno z vašo gospo soprogo in hčerko pred par tedni na istem parniku pripeljal v Carigrad. Da, moram se celo bati, da sem vam postal znan. četudi morda pod drugim imenom in najbrže ne na mojo korist. Mar vam niso naše dame ničesar pri po vedo Vale o nekem Smithu, ki je imel na parniku to smolo, da je upravičeno zaslužil nezaupanje in negodovanje?
■ Počakajte«, je razmišljujoč odvrnil gospod Audrikos. nato pa čez par tre-notkov nadaljeval: »Ne, ne, zagotavljam vam, da še nisem slišal o vas ničesar. Vse tri so bile tihe kakor ribe. ko so se vrnile.
>Vse tri. praviti gospod konzul? Mar je gospa Rancova še vedno pri obeh vaših damah?«
»Kaj? Kako pravite, gospa Rancova?« je precej začudeno povprašal Andrikos.
»Da, ona velika plavolasa gospa, ki je morala biti nekoč zelo lepa. Ono Rusinjo mislim . _ .« je pripomnil Rovvland in ni mogel niti najmanj razumeti osuplosti, s katero je gospod Audrikos spremljal njegova vprašanja.
»Mislite morda mis Lee? je končno odvrnil gospod Andrikos. »Po vašem opisu ne more biti druga nego ona. Vem le to, da je vaša rojakinja, Angležinja, in Hermionina vzgojiteljica.<■
Rovvland je bil precej presenečen. Toda takoj se je zavedel, da gre za menja-
vo imen. Ni se pa čutil poklicanega, da bi Andrikosu pojasnil, kako in kaj, marveč je takoj nadaljeval:
»Kje se pravzaprav nahajajo vaše dame. gospod konzul, če smem vprašati?«
»Hm. Vi čutite pač že po tišini moje hiše, da jih ni doma. Kako ste že rekli? Gospod Smith, kaj ne?«
Ne, Rowland, gospod konzul. Smith je bilo samo prevzeto ime, ki gre na ra-čan posebne ne misije.«
-Ali tako_ Moratn vam pa že napraviti veselje, pa ne samo vam, ampak tudi sebi. da vas nekega dne peljem na Prinčevski otok, kjer se sedaj nahajata moja žena in hčerka skupno z angleško vzgojiteljico miss Lee. Gotovo mi ne boste, gospod Rovvland, tega odbili?«
»Bojim se, gospod konzul, da ne bom damam preveč dobrodošel gost, ker nisem pri njih v predobrem spominu.«
»ždi se ini, da se šalite, gospod Rovv'" land. Niti besede niso o vas zinili. Zaupam pa svoji ženi že toliko, da bi 1111 poročala o vsakem, še tako neopaženi.11 dogodku med potovanjem, pa naj bi bl ta dogodek razveseljiv ali pa neprijeten-Bodite brez skrbi, gospod Rovvland; Lahko mi zaupate, da boste sprejeti brez vsakšnega predsodka in da bosje deležni vseh onih družabnih pravic, ki # lahko pričakujete od strani svojcev moža, ki ste ga rešili iz velike nevarnosti-Kakšna sreča, da sem vedno odklon' svoji Hcrmioni prošnjo, da bi me smel/ spremljati ob tistih stambulskih ruševinah ter razvalinah. S to svojo previdnostjo sem prihranil svoji Hermiom nar bržc veliko strahu.«
(Dalje sledi.)
Spomnite *e CMDl
Izdaja konzorcij »Jutra.« v Liuhiiaui Odgovorni urednik MAKSO KOREN. Za lnseratni del odgovarja SLAVKO REJA. Tiska Mariborska tiskarna d. d.,
predstavnik STANKO DETELA, vsi v Mariboru.