NAŠ G LAS SKUPNE DELEGATSKE INFORMACIJE Volitve občina krško št. 1 • Letnik XI • 12. januar 1990 I. Kje, kdaj in kako bomo vofi Zakon o volitvah v letu 1990 določa, da so volitve v skupšči-ie neposredne in tajne. Delegati s stalnim mandatom se volijo a 4 leta in so lahko v isto skupščino izvoljeni samo dvakrat apored. Delegati se volijo v volilnih enotah, v katerih je glasovanje ajno, z glasovnicami. Nihče ne sme voliti po pooblaščencu, zvoljeni delegati imajo v okviru volilne enote svojo bazo v istreznem samoupravnem organu (delavskem svetu, svetu crajevne skupnosti), kar morajo opredeliti v statutu, lahko pa i baza tudi delegacija, ki jo je potrebno izvoliti v času med 8. i 22. aprilom 1990. Priporočamo, da se na območju krške bčine opredelimo za prvo varianto. Letošnje volitve v skupščine so datumsko načrtovane takole: 8. aprila 1990: Na območju krške občine bomo po voliščih v krajevnih skup-»stih volili delegate za zbor občin ter družbenopolitični zbor kupščine SR Slovenije. Hkrati bomo isti dan volili še predsed- ka in člane predsedstva SR Slovenije. Za zbor občin skupščine SR Slovenije je volilna enota ob-nočje celotne občine, volili pa bomo 1 delegata. Za volitve v družbenopolitični zbor skupščine SR Slovenije volilna enota območje Posavja-Zasavja, ki ga bo v zboru stopalo 5 delegatov. 12. aprila 1990: Na območju krške občine bomo volili delegate za zbor zdru- enega dela skupščine SR Slovenije ter delegate za isti zbor kupščine občine Krško. Po Odloku o določitvi volilnih enot za volitve delegatov v Jtoore skupščine občine Krško bomo ta dan volili 27 delegatov naslednjih volilnih enotah: |1. volilna enota: Podjetje "Videm" 4 delegate |2. volilna enota: Metalna - TGO Senovo, Sigmat Brestanica 1 delegata i 3. volilna enota: SOP Krško, Kovinarska Krško 2 delegata 4. volilna enota: Rudnik rjavega premoga Senovo, Elektrarna Brestanica, NEK, DES Elektrodistribucija Krško 2 delegata 5. volilna enota: Lisca Senovo, Labod - Libna Krško 1 delegata 6. volilna enota: SGP Pionir (Gradbeni sektor, Togrel, DSSS, tehnično-komercialna služba), IGMP Sava, Sava-projekt, Kremen - enota Ravno, Posavska stanovanjska zadruga 1 delegata 7. volilna enota: Kostak Krško, Cestno podjetje - Vzdrževanje Krško, Asfaltna baza Drnovo, PGE Krško 1 delegata 8. volilna enota: Transport Krško, Izletnik, ŽTP Krško in Brestanica, Interevropa, Transjug, PTT 1 delegata 9. volilna enota: Novoles - Bor, Novoles - Lipa, GG Senovo, GG Kostanjevica 1 delegata 10. volilna enota: Ljubljanska banka - TPB Krško, Beograd-ska banka, Zavarovalna skupnost Triglav, SDK 1 delegata 11. volilna enota: M-Preskrba, M-Hotel Sremič, Zastava avto - trgovina in servisi, TT Ljubljana - skladišče Krško, Borovo - prodajalna Krško, Elektrotehna - prodajalna Krško, Mera - skladišče Krško, Agraria - prodajalna Krško in Senovo, Semenarna - prodajalna Krško in vse druge prodajalne trgovskih podjetij 1 delegata volilna enota: Žito - Imperial in Pekarna Krško 1 delegata volilna enota: Agrokombinat Krško, Veterinarska postaja Brestanica 1 delegata volilna enota: Iskra - leze Kostanjevica 1 delegata volilna enota: osnovne šole Krško, Brestanica, Koprivnica, Kostanjevica, Leskovec, Podbočje, Raka, Senovo, OŠ dr. Mihajla Rostoharja; Glasbena šola Krško, Srednja šola Krško, VVZ Krško, Dijaški dom, DKD Edvarda Kardelja, Delavska univerza in knjižnica Krško, Muzej izgnancev Brestanica, Galerija Božidar Jakac 2 delegata 16. volilna enota: Zdravstveni dom Krško, Lekarni Krško in Kostanjevica, Lekarna Sevnica - enota Senovo, Center za socialno delo Krško 1 delegata 17. volilna enota: delovni ljudje, ki delajo v podjetniški, obrtni ali drugi podobni dejavnosti z delovnimi sredstvi, nad katerimi imajo lastninsko pravico; ONPZ Resa Krško, OZ Metlika - Krško 2 delegata 18. volilna enota: delovni ljudje - kmetje, združeni v poslovni enoti Zadruga krškega Agrokombinata, oziroma vsi tisti delovni ljudje, ki jim je kmetijstvo edini vir preživljanja 2 delegata 19. volilna enota: delovne skupnosti upravnih organov SO Krško, Temeljnega sodišča Novo mesto - enote Krško, Postaje milice Krško, UNZ Krško, občinskih DPO, kra- 12. 13. 14. 15. 2 NaJ glas 1. 12. januar 1990 jevnih skupnosti Krško in Brestanica, Medobčinskega inšpektorata, Carinske izpostave, Družbenega pravobranilca samoupravljanja, občinskega odbora Rdečega križa, odvetnikov in pri njih zaposlenih delavcev 1 delegata 22. aprila 1990: Na območju krške občine bomo volili delegate za zbor kra-jevnih skupnosti ter družbenopolitični zbor skupščine občine Krško. Po občinskem odloku štejeta zbora po 27 delegatov. Za družbenopolitični zbor je volilna enota območje celotne občine, volili pa bomo na voliščih po krajevnih skupnostih. Prav tam bomo opravili tudi volitve za skupščinski zbor krajevnih skupnosti, in sicer v 16 volilnih enotah, v vsaki določeno število delegatov: v 1. volilni enoti: KS Brestanica 2 delegata v 2. volilni enoti: KS Dolenja vas 1 delegata v 3. volilni enoti: KS Gora 1 delegata v 4. volilni enoti: KS Koprivnica 1 delegata v 5. volilni enoti: KS Kostanjevica 2 delegata v 6. volilni enoti: KS Krško 5 delegatov v 7. volilni enoti: KS Krško polje 1 delegata v 8. volilni enoti: KS Leskovec 2 delegata v 9. volilni enoti: KS Podbočje 2 delegata 10. volilni enoti: KS Raka 2 delegata 11. volilni enoti: KS Rožno-Presladol 1 delegata 12. volilni enoti: KS Senovo 3 delegate 13. volilni enoti: KS Senuše 1 delegata 14. volilni enoti: KS Veliki Trn 1 delegata 15. volilni enoti: KS Veliki Podlog 1 delegata 16. volilni enoti: KS Zdole 1 delegata II. Kdo ima volilno pravico in kdo ima pravico biti voljen 1. Za zbor združenega dela ima volilno pravico in pravico biti izvoljen vsak delavec v podjetju in drugi organizaciji in skupnosti, kmetijstvu, obrti ali kakršni koli samostojni dejavnosti. Volilno pravico ima vsak, kije dopolnil 15 let, v izobraževanju pa tudi študentje in dijaki, ki so izpolnili starost 18 let. 2. Za zbor krajevnih skupnosti v skupščini občine (zbor občin skupščine SR Slovenije) ima volilno pravico vsak občan, ki ima stalno bivališče na območju volilne enote, izvoljen pa je lahko vsak občan s stalnim bivališčem na območju volilne enote. 3. Za družbenopolitični zbor ima volilno pravico vsak občan s stalnim bivališčem na območju volilne enote, vanj pa je lahko izvoljen vsak občan s stalnim bivališčem na območju družbenopolitične skupnosti, v katere DPZ se voli. III. Volilni postopki Volilne postopke vodijo volilni organi, to so volilne komisije in volilni odbori. Volilni postopki imajo 2 stopnji (fazi): 1. postopek predlaganja kandidatov oziroma liste kandidatov 2. postopek določanja delegatov oziroma liste kandidatov Lista kandidatov je predlog, ki vsebuje najmanj 2 kandidata in največ tolikšno število kandidatov, kolikršno je število delegatskih mest v volilni enoti. 1. Postopek predlaganja kandidatov - liste kandidatov Postopek poteka od dneva razpisa volitev do najkasneje 30 dni po razpisu, to je do 7. februarja 1990. Kandidata (kandidate) oziroma listo (liste) kandidatov lahko predlagajo posamezniki, politične organizacije, združenja, društva in drugi, ki predloge naslovijo in pošljejo občinski volilni komisiji oziroma njenemu predsedniku. 2. Določanje kandidatov - kandidatnih list Določanje kandidatov oziroma kandidatnih list se opravi na zborih volilcev ali s podpisovanjem. A. Določanje kandidatov na zborih volilcev Zbore volilcev skličejo: - za delegiranje v zbor združenega dela - delavski svet ali drug ustrezen samoupravni organ - za delegiranje v zbor združenega dela iz vrst kmetov, obrtnikov in samostojnih poklicev - predsednik zbora združenega dela SO Krško - za delegiranje v zbor krajevnih skupnosti (zbor občin) -predsednik skupščine krajevne skupnosti ali drugega ustreznega samoupravnega organa Zbori volilcev se lahko skličejo za celo volilno enoto ali za njene dele (odvisno od velikosti in števila volilcev). Zbori volilcev obravnavajo kandidature, ki so jih prejeli od predsednika občinske volilne komisije, organizatorji pa jih morajo sklicati najkasneje 38. dan po razpisu volitev (do 14. februarja 1990). Zbori volilcev pravno veljavno odločajo o kandidaturah, kadar so sklepčni. Zbori volilcev za določanje kandidatov (list) za zbor združenega dela so sklepčni, če je navzočih najmanj 10 delavcev, v podjetjih z manj kot 20 zaposlenimi pa več kot polovica delavcev. Zbori volilcev za določanje kandidatov za zbor krajevnih skupnosti (zbor občin) in družbenopolitični zbor so sklepčni, če je prisotnih najmanj 20 volilcev, na območjih z manj kot 500 prebivalci pa najmanj 10 volilcev. NAS GLAS NAŠ GLAS - SKUPNE DELEGATSKE INFORMACIJE - Izdaja: INDOK center Krško - Naklada: 2500 izvodov - Odgovorni urednik: Ivan Kastelic - Uredništvo: CKŽ 12,68270 S"^3 ===== ^==L= ===^l^^ Krško, tel. (0608) 31-768 - Tisk: VIDEM - Papirkonfekcija Krško - Glasilo je oproščend SKUPNE DELEGATSKE INFORMACIJE temeljnega davka od prometa proizvodov na podlagi mnenja Republiškega komiteja za informacije št. 421-1/72 z dne 5. marca 1980 - Za točnost podatkov in informacij, ki so objavljeni kot uradna obvestila ali pojasnila, odgovarjajo posamezne službe, organi oziroma strokovni delavci, ki so pod temi teksti podpisani! Naš glas 1, 12. januar 1990 3 Potrebna podpora kandidatom - listi Za kandidate oziroma na listi kandidatov so na zborih volilcev določeni kandidati, ki na vseh zborih v okviru volilne enote dobijo naslednjo skupno podporo volilcev: - za ZZD in ZKS najmanj 30 glasov - za DPZ občinske skupščine najmanj 50 glasov - za zbor občin in ZZD skupščine SRS najmanj 100 glasov - za DPZ skupščine SRS najmanj 200 glasov Zbore volilcev mora sklicatelj sklicati najmanj 3 dni po prejemu predlogov kandidatur in jih izvesti najkasneje 11 dni po sklicu. O delu zbora volilcev se vodi zapisnik, ki mora vsebovati: - dan in uro začetka in zaključka zbora in kraj, označbo volilne enote in območja, kjer je bil zbor; označbo območja oziroma organizacije in skupnosti, za katero je bil sklican zbor; imena in priimke članov predsedstva zbora, zapisnikarja in overiteljev zapisnika; število navzočih na zboru; kateri kandidati oziroma liste kandidatov so bile predlagane in koliko glasov so prejeli posamezni kandidati oziroma liste kandidatov (velja za "delne zbore" v okviru posamezne volilne enote!). V primeru, da je v posamezni volilni enoti izveden le en zbor volilcev, je potrebno v zapisnik vnesti tudi, kateri kandidat oziroma katere liste kandidatov so prejele potrebno podporo zbora. Zapisnike z volilnih zborov je treba dostaviti občinski volilni komisiji najkasneje do 7. marca 1990! B. Določanje kandidatov - list kandidatov s podpisovanjem Volilci lahko določijo kandidate oziroma liste kandidatov tudi s podpisovanjem. Za zbor združenega dela ter zbor krajevnih skupnosti občinske skupščine je taka kandidatura določena, če jo podpiše najmanj 30 volilcev, za družbenopolitični zbor pa najmanj 50 volilcev. Za zbore skupščine SR Slovenije velja naslednje pravilo: za zbor združenega dela in zbor občin mora imeti kandidatura najmanj 100 podpisov, za družbenopolitični zbor pa najmanj 200 podpisov. Volilec, ki je vpisan v evidenco volilne pravice na območju volilne enote, lahko odda svojo podporo s podpisom na predpisanem obrazcu samo enemu kandidatu ali listi kandidatov za posamezni zbor v tej volilni enoti. Obrazec volilec podpiše pred pristojnim organom, ki vodi evidenco volilne pravice, oziroma pri pristojnem krajevnem uradu. Volilec mora na obrazcu izpolniti samo rubriko, za kateri zbor namerava podpreti kandidata (listo kandidatov), ni pa mu treba navesti imena kandidata (liste kandidatov). Organ iz prejšnjega odstavka vodi poseben seznam izdanih obrazcev. Seznam obrazcev in podatki o tem, komu so bili izdani, so uradna tajnost. Podpora s podpisi se lahko daje od dneva, ki je določen za začetek postopka za predlaganje kandidatov, do dneva, ki je določen za predložitev kandidatur, to je do 12. marca 1990! Predlagatelj kandidature (liste kandidatov) mora do zadnjega roka (12. marca 1990) oddati občinski volilni komisiji predlog kandidature (liste kandidatov) s soglasjem kandidata oziroma kandidatov ter s predpisanim najmanjšim številom podpisov. IV. Kako pridemo do končnih kandidatnih list Občinska volilna komisija v predpisanem roku zbere vse kandidature in preveri njihovo veljavnost. Na podlagi tega sestavi liste kandidatov za ZZD in ZKS skupščine občine Krško ter zbor občin skupščine SRS in jih objavi najkasneje 81. dan od razpisa volitev (30. marca 1990). V. Določanje kandidatov za družbenopolitični zbor Liste kandidatov za DPZ lahko določijo organizacije delovnih ljudi in občanov, ki so v skladu z Zakonom o političnem združevanju registrirane kot politične organizacije. Listo kandidatov določi organizacija po postopku, določenem s pravili te organizacije, v katerem sodelujejo člani v temeljnih organizacijskih oblikah te organizacije. Lista se določi s tajnim glasovanjem. Politične organizacije z več kot 500 člani lahko vložijo liste kandidatov v vsaki volilni enoti tudi za DPZ skupščine SRS, tiste z manj kot 500 člani pa le za DPZ občinske skupščine, če imajo sedež na območju občine Krško. Zapisnik o delu organa, ki je določil listo kandidatov, se skupaj z listo kandidatov in s soglasji kandidatov pošlje najkasneje 63. dan od dneva razpisa volitev (do 12. marca 1990) predsedniku občinske konference SZDL. Iz zapisnika mora biti razvidno, kdo in kako je določil listo kandidatov. VI. Prva seja na novo izvoljene občinske skupščine Na prvi seji nova skupščina izvoli: 1. predsednika in podpredsednike skupščine izmed izvoljenih delegatov zborov SO na predlog najmanj 10 delegatov katerega koli zbora; 2. predsednike in namestnike predsednikov zborov izmed delegatov posameznega zbora na predlog najmanj 5 delegatov, izvoljenih v zbor; 3. mandatarja za predsednika izvršnega sveta na predlog najmanj 10 delegatov, izvoljenih v skupščinske zbore, in na podlagi predstavljenih programov kandidatov za mandatarja. Izvršni svet naj bi bil po predlogu izvoljenega mandatarja izvoljen v 10 dneh po konstituiranju skupščine. Občinska volilna komisija 4 Naš glas 1, 12. januar 1990 Potres - kako se spoprijeti z njim in s samim seboj!? ZadnJ'potresi ** Našteti so vsi potresi od 28. 12. 1989 pa do zadnjega, ki je Potresni sunki so v zadnjem času dvignili nemalo preplaha bil zabeležen s prenosno seizmološko postajo. med prebivalstvom, svoje pa so prispevale tudi razne govorice, ki jih v lastno zabavo širijo neodgovorni posamezniki. Zato datum smo se odločili, da v Našem glasu zberemo in objavimo nekaj osnovnih informacij na temo "POTRES - KAKO SE SPOPRIJETI Z NJIM IN S SAMIM SEBOJ!?" Iz seizmološkega zavo- ^ 1289 da smo nabavili informacijo (teleks) s podatki o potresnem dogajanju na Krškem polju v zadnjih dveh tednih, iz priročnika smo izbrali nekaj navodil o tem, kako se je treba obnašati ob "V) 19 89 potresu, eden naših sodelavcev pa je pomislil tudi na nekaj ¦*'¦'¦'¦¦'" preventivnih ukrepov. Vse skupaj nam proti samemu potresu, ki je pač nepredvidljiv pojav, ne bo pomagalo veliko. Morda pa se bomo po prebiranju teh informacijh počutili nekoliko "5"iy" manj nemočne, morda bomo imeli občutek, da smo se vsaj malo sposobni zaščititi ali pomagati sebi in bližnjim... Vsekakor s tem nismo nameravali povzročati panike. Nujno se nam zdi povedati še tole: nikjer v svetu, tudi tam ne, kjer se z odkrivanjem zakonitosti potresnega delovanja UDUIW ukvarjajo zelo intenzivno (v Sovjetski zvezi, na Kitajskem in . Japonskem) vsaj že trideset let, še ni uspelo odkriti pravila, po Zarišča vseh Potresov so ostala na koordinatah 45,92 N m katerem bi bilo mogoče potrese napovedovati. 15'50 E na PodročJu Krško " Golek ' Leskovec. Najmočnejš. * med vsemi je bil prvi sunek, 28.12.89 ob 21. uri in 50 minut. t» j v« mv vi ¦• Njegova magnituda je bila 3,4 stopnje po Richterjevi lestvici. FOtreSnO pOdrOCje KrSKega pOlja Na epicentralnem področju je dosegel 6. stopnjo po Mercalli- ,..,,,, . . . . jevi lestvici. Poleg preplaha je povzročil nekaj manjše material- Krško polje je mlada tektonska udonna na jugozahodnem ne ško(k dvsem ke v stenah odpadanje ometa ipd. obrobju panonske kotline. Pokrivajo ga mladi sed.menti, ki Poškodbc so nasta|e v Krškcm Lcskovcu, Libni in Veliki vasi. predstavljajo slabo se.zmogeološko podlago Geotektonsk. Vsi ostali sunki so bili šibkejši, dosegli so4. stopnjo ali manj. bloki, iz katerih je ozemlje zgrajeno, se med seboj različno gibljejo. Pri tem nastajajo napetosti, ki se večinoma sproščajo Sei/llloloŠka pOStiljlI I1U TrŠkl gOH kot potresni sunki. čas magnituda jakost sred. evr čas po Richterju po Mercalliju 21.50. 3,4 6 21.52 2,7 4-5 21.56 2,4 4 21.59 2,4 4 06.06 2,0 4 06.11 06.16 08.21 01.02 (2 sunka) 2,7 4 01.03 2,3 4 19.29 20.18 22.59 22.29 Zgodovina pojavljanja potresov 05.01.1990 ob 15. uri in 17 minut je začela delovati prenosna terenska seizmološka postaja na Trški gori (pri Povhetu), njen namen pa je nadaljnje spremljanje potresne dejavnosti. Bistvo Seizmogeno področje Krškega polja je med najdejavnejšimi Postaie Je v tem' da .bomo lahko spremljali tudi najšibkejše v Sloveniji, saj se po sproščeni potresni energiji uvršča takoj P°tresne sunke'tudl t,ste- kl J,h P«*ivalci ne zaznajo. S sprot- za idrijskim in ljubljanskim področjem. Večina potresov, na- nlm opazovanjem seizmogramov bomo natančno vedeli, kaj stalih na tem področju, ni presegla jakosti VII. stopnje po se v Ziem,J1 dogaja- _,,.,_,,_, Mercallijevi lestvici. Bilo pa je tudi nekaj močnejših, in sicer Po dosedanjih dogodkih lahko ocenimo da so tla na Krškem je leta 1628 dosegel VIII. stopnjo, leta 1640 IX. stopnjo in leta PolJu že dokaJ "mlrJcna m nič ne kaže, da bi pnslo do novega, 1917 VIII. stopnjo po Mercallijevi lestvici. V zadnjem desetič- močnejšega potresnega sunka. Vsak preplah, k. ga širijo neod-tju smo na Seizmološkem zavodu SR Slovenije zabeležili po govorni prebivalci, je popolnoma odveč in škodljiv, zato prebi-nekaj potresnih sunkov letno in zato tudi zadnje potrese pripi- ™^e™.lj°™č'dm°' da °hramj° mir"°St '" "C "^.^ Seizmološki zavod SK Slovenije sujemo občasni potresni dejavnosti Krškega polja. n,m g°voncam- Potres nejšim potresom. Hudi potresi VIII. in IX. stopnje so možni v Ljubljanski kotlini in njeni širši okolici, na ozemlju ob spod- Do potresa pride zaradi delovanja notranjih zemeljskih sil, njem toku Savinje in Sdlve, ki zajema predel med Celjem, to pa se v obliki potresnih sunkov prenaša po zemeljski skorji Zidanim mostom, Brežicami in Kozjanskim, dalje v Sloven-na njeno površino. Na površini so sunki najmočnejši okrog skih goricah in okoliških predelih do Murske Sobote, Maribora središča eksplozije (epicentra), ki je nad žariščem potresa (hi- in Dravskega polja, na Tolminskem, v južnem delu Bele Kra-pocentrom) v notranjosti zemlje. Jakosl potresov merimo s jinc, v Dolini Temenice med Trebnjem in Mirno pečjo ter na potresnimi lestvicami. Pri nas uporabljamo Mercalli - Cancani ozemlju Ilirske Bistrice z okolico. - Siebergovo lestvico (MCS), ki ima dvanajst stopenj. Na teh predelih je zato n/iijno, da vse stavbe gradimo potre- V Sloveniji so potresi dokaj pogosti. Potresi VI. stopnje so sno varno. To je sicer nekoliko dražje, vendar se ti stroški ob možni povsod, vendar pa je večina ozemlja izpostavljena moč- potresu bogato obrestujejo. Naš glas 1. 12. januar 1990 Močni potresi se skoraj vedno pojavljajo v več zaporednih sunkih, ki si sledijo v krajših ali daljših presledkih in so različno dolgi. Navadno jih spremlja bobnenje v notranjosti zemlje. V zgradbah so za potres najbolj občutljivi vogalni deli, stopnišča, dvigala,balkoni, stropi v velikih prostorih, zato se je ob potresnih sunkih nevarno zadrževati v teh delih zgradbe. Če ste ob potresu v zgradbi, se ravnajte po teh navodilih: - brž ko začutite potresni sunek, pohitite med podboje vrat v nosilnih zidovih, v ozek hodnik ali drugi manjši prostor, če pa to ni mogoče, se stisnite pod trdnejši kos poln štva ali obenj; - v šolah bi ob potresu lahko nastala gneča, ki bi zaradi panike lahko povzročila dokaj več žrtev kot morebitni močnejši potres. Zato je v veljavi načelo, da se morajo učenci, ki jih potres zaloti v razredu, skriti (počepniti) pod klopi, učitelj pa pod kateder (pisalno mizo). V tem stanju morajo počakati, da se potresni sunki umirijo in da bo umik iz zgradbe resnično organizirano izvedljiv; - le če ste v pritličju ali blizu vrat, lahko pohitite na prosto, vendar se ne zadržujte v bližini stavbe, da vas opeka ali drugi predmeti, ki bodo morda padli s stavbe, ne poškodujejo. Pri tem bodite mirni in prisebni ter z besedo inzgledom pomirjevalno vplivajte na okolico; - takoj ko minejo prvi potresni sunki, po najkrajši poti zapustite stanovanje in hišo. S seboj vzemite le najnujnejše. Z višjih nadstropij se ne spuščajte z dvigalom, ker se utegne zgoditi, da bo obtičalo med nadstropji; - pomagajte na prosto tudi otrokom in tistim, ki so potrebni pomoči ; - če je stavba poškodovana, je treba v njej zapreti oziroma izključiti vse napeljave; - če je kdo zasut pod ruševinami ali kakorkoli poškodovan, mu skušajte pomagati, če vaša pomoč ne zadostuje,obvesti-te o tem najbližjo enoto ali štab za civilno zaščito; - če se zaradi rušenja znajdete v oblaku prahu, si zavežite čez nos in usta robec ali kakršenkoli kos prepustnega blaga. Tako zaščitite tudi otroke in druge osebe, ki si same ne morejo pomagati; - če ste zasuti, skušajte ugotoviti, od kod prihaja zrak, nato začnite odstranjevati ruševine v tej smeri. Pri tem bodite previdni, da ne sprožite ruševin; - če se ne morete rešiti, varčujte z močmi in v primernih presledkih kličite na pomoč ali udarjajte s trdim predmetom na čvrste dele ruševin. Majhni potresi -veliko opozorilo Še tako majhen potresni sunek je znak dveh možnosti: umirjanja tal ali pa predhodnica novih, močnejših sunkov. Minuli potresni sunki so v naših mislih prav gotovo obudili strah pred možno potresno katastrofo. Prav je, da po umiritvi tal še nekoliko razmišljamo o tem, kako smo na nenadne dogodke pripravljeni. Najboljši preventivni ukrep je seveda potresno varna gradnja, pri kateri konstrukcijski elementi prevzemajo potresne obremenitve. Drugi preventivni ukrep je, da prihajajoče potresne sunke pričakamo na prostem, izven območij, ki jih dosegajo 5 morebitne ruševine. Tu je že del problema, na katerega mogoče nismo dovolj pripravljeni. Osnovno pravilo civilne zaščite je, da je ta toliko učinkovita, kolikor vsak krajan stoodstotno sodeluje sodeluje v samozaščiti, pomoči drugim in samooskrbi. Za vse to je potrebno poleg želje po samoohranitvi še nekaj znanja, ki ga je potrebno pridobiti pred nesrečo. Potres lahko povzroči še številne dodatne probleme, kot so požari, poplave, izklop vseh vrst energije, izhode nevarnih snovi in podobno. V tem sestavku bi rad opozoril le na nekaj osnovnih pogojev, ki v primeru katastrofe pomagajo kolikor -toliko normalno preživeti. Priporočljivo je, da vsaka družina ali krajan pripravi tako imenovano "NEZGODNO PRTLJAGO" (nahrbtnik, po-tovalka, vreča, zavitek ali podobno), ki je postavljen tako, da ga mimogrede ob izhodu iz stanovanja poberemo. Družina si lahko potrebno vsebino racionalno razdeli. V NEZGODNI PRTLJAGI NAJ BI BILO: - tranzistorski sprejemnik z rezervnimi baterijami, - mapa z dokumenti (tudi fotokopije), - volnena odeja ali spalna vreča, - nujno perilo in tople nogavice, - pribor za hrano in termos steklenica (posoda, vilice, žlica, nož), - nekaj hrane v konzervah in prcpečenec, - žepni nož in nož za odpiranje konzerv, - nekaj denarja za najnujnejše možne nakupe, - torbica ali zavitek prve pomoči, - žepna svetilka z rezervno baterijo, - pribor za osebno higieno, - gumi škornji ali visoki čevlji, - toplo pokrivalo za glavo, - tople rokavice in delovne rokavice, - dežni plašč ali pelerina, -- vžigalnik ali vžigalice, sveča ali plinska svetilka, - nekaj, kar omogoča gretje hrane in minimalno kuhanje (kamp kuhalnik, roštilj - mrežo, ali kaj podobnega), Za vzdrževanje osebne higiene priporočamo sledečo opremo: - milo, - pribor za umivanje zob, - brisače (tudi papirnate), - toaletni papir, - tekoče dezinfekcijsko sredstvo, - zavitek pralnega praha, - zavitek vate, - zavitek higienskih vložkov. V kompletu prve pomoči naj bo: - 3 kosi prvega povoja, - 6 kosov klasičnega povoja, - trikotna ruta, - zavitek samolepilnih obližev, - 10 varnostnih zaponk, . Naš glas 1, 12. januar 1990 - termometer, - tablete proti glavobolu, - sredstvo za razkuževanje, - sredstvo za odvajanje, - zdravila, ki jih člani družine uporabljajo po zdravnikovem napotku. Za minimalno prehrano v času 14 dni potrebuje vsaka oseba: Olja in maščobe: 15 dag margarine, 25 dag olja ali masti, 15 dag masla. Beljakovine: 25 dag koncentriranega mleka, 6 kosov na-maznega sira (npr. Zdenka), 10 jajc, 50 dag ribe (v konzervi ali globoko zmrznjene), 50 dag fižola, graha (v konzervi), 25 dag slanine ali prekajenega mesa, 25 dag trajnih klobas, 50 dag mesa v konzervi. Ogljikovi hidrati: 50 dag sladkorja, 25 dag medu ali marmelade, 2 kg krompirja, 50 dag riža, 1 kg moke ali grisa, 25 dag ovsenih kosmičev, 1 kg pakiranega trajnega kruha, 50 dag slanih keksov ali prepečenec. Vsak dan potrebuje ena oseba tudi 2,5 litra tekočine (v hrani in za pitje). Priznati morate, da bi ob zgornjih količinah hrane kar težko preživeli 14 dni. Napotki za prehrano so v različnih literaturah nekoliko drugačni. V praksi izbiramo hrano, ki ima daljši čas nepokvarljivo-sti. Praktični napotek za oskrbo s hrano je sledeč: Hrana z rokom trajanja od 6 do 12 mesecev: 1 kg sladkorja, 1 kg moke, 3 konzerve s pripravljeno hrano, ki jo je treba le pogreti, 20 dag koncentriranega mleka, o,5 litra olja, 5 kosov juhe v vrečkah, 1 zavitek kvasa v vrečki, 1 kozarec medu, 20 dag čokolade. Hrana z rokom trajanja nad 12 mesecev: 5 kosov mesnih konzerv, 3 ribje konzerve, 2 zavitka namaznih sirov, nekaj čaja, kave in kakava, krekcrja ali prepečenca, sol in začimbe v paketih, voda, sok, mleko v plastenkah ali tetrapaku. To je torej praktična količina hrane, ki naj jo imamo vedno pri roki za osebo za 14 dni. Hrano trosimo glede na bližajoči se potek roka uporabnosti in jo nadomeščamo s svežo. Ko se navadimo na to, ni prav nič težko. Mnogo težje je, če pride nesreča in nimamo ničesar. POSEBEJ MORAMO BITI POZORNI DO OTROK IN BOLNIKOV, ZA KATERE SKRBIMO. ZANJE PRIPRAVIMO TUDI DEL TAKE HRANE, KI JE NUJNO POTREBNA ZA NJIHOV RAZVOJ IN ZDRAVJE. Bralec teh vrstic, ki je doma na kmetiji, se bo morda smejal, saj mu pozimi pod ostrešjem visijo klobase in preka-jeno meso, poleti pa se vedno kaj najde na polju. Kljub temu je za eventualno stanje katastrofe ali močne krize priporočljiva "zlata rezerva" za katero skrbimo, da je res stalno "ZLATA" in dosegljiva v naših "NEZGODNIH PRTLJAGAH". Ing. Franc Černelič Videm - celuloza, papir in papirni izdelki Krško objavlja OGLAS za odkup kmetijskih zemljišč na območju KS Kostanjevica na Krki, kijih potrebuje za realizacijo investicijskega programa "Golf Kostanjevica". Za realizacijo tega programa odkupuje kmetijska zemljišča na območju Kostanjevice in v njeni hliiini. Za vse lastnike zemljišč na območju bodočega igrišča za golf bomo skušali najti najugodnejšo rešitev, zato vabimo vse lastnike kmetijskih zemljišč na območju Kostanjevice, ki so jih pripravljeni prodati, da to sporočijo na naslov pooblaščenega izvajalca: Savaprojekt Krško, CKŽ 51, 68270 Krško, tel. (0608) 32 302 ali 32 303, ali pa na sedež krajevne skupnosti Kostanjevica. Na obeh naslovih lahko zainteresirani lastniki zemljišč dobijo tudi vse podrobnejše informacije o pogojih prodaje oziroma odkupa. Krško, 12. januarja 1990 Golf v Kostanjevici Priprave za valorizacijo in hitrejši turistični razvoj Kostanjevice so narekovale izdelavo konkretnih razvojnih programov, s katerimi naj bi bili doseženi željeni učinki. Eden od teh projektov je izgradnja igrišča za golf z 18 luknjami ter spremljajočih objektov ob starem gradu in Formi vivi v Kostanjevici. To je objekt visokega turističnega razreda in bo zelo velikega pomena za Kostanjevico. Po strokovnih ocenah bo ta objekt izboljšal turistično ponudbo Kostanjevice in celotne regije in jo tako vključil v mednarodne turistične tokove. In zakaj prav golf? Golf, ki ga na Zahodu imenujejo super šport", je pri nas pravzaprav neznanka, kar ni čudno, saj imamo v Jugoslaviji le dve pravi igrišči za golf, in to na Bledu pa v Lipici. Golf so začeli igrati leta 1552 v Saint An-drevvu na Škotskem, torej ima že 4(K)-lctno tradicijo. Danes je to možičen šport v razvitem delu sveta kljub paradoksu, da je še vedno ekskluziven in poleg tega velik business. Med pet najlepših igrišč na svetu štejejo: - Augusta National Golf Club (Gcorgia, ZDA) - Muirfiel Village (Ohio, ZDA) - Doral Hotel and Countrv Club (Florida, ZDA) - Saint-nom-la-Bretische (Francija) - Falkenstein club (Hamburg, ZRN) Vsi ti klubi že vrsto let ne sprejemajo novih članov in na njihovi čakalni listi so imena sve- NaSglas 1. 12. januar 1990 7 tovno znanih ljudi, ki čakajo tudi po deset in več let. Edina možnost igranja za nečlane je osebno povabilo člana kluba. Da bi ohranili svojo ekskljuzivnost in naredili selekcijo pred poplavo novih igralcev, so si na Zahodu izmislili tako imenovane golf klinike ali po naše tečaje golfa pod vodstvom strokovnih trenerjev. Nihče, ki nima končanega vsaj petdnevnega intenzivnega tečaja (po ceni 3.000 DEM in več), ne sme igrati na pravem igrišču. Filozofija igre golf je naslednja: Igraš najprej sam proti sebi, šele nato proti vetru, vodi in terenu. Ko je leta 1977 televizija prvič prenašala Masters turnir iz ZDA, ni še nihče mogel predvideti, da bo golf, tako kot nogomet in tenis, postal množičen šport. Prav zato so, kot rečeno, vsi bolj ali manj znani klubi nehali sprejemati nove člane. Tiste najbolj trdovratne kandidate za članstvo v enem ali drugem klubu pa nazadnje zaustavi zahtevana letna članarina, na primer: - Falkenstein Klub (Hamburg) 150.000 DEM - Bad Homburg Golf Klub (Frankfurt) 20.000 DEM - Kogenei Country Club (Tokio) 2.600.000 USD Številke so neverjetne, vendar točne. Golf je najbolj množičen šport na Japonskem, čeprav jih pesti veliko pomanjkanje prostora. Vendar so se Japonci znašli in začeli graditi igrišča za trening v treh ali štirih etažah, na katerih množica kavi igralcev neu-trudljivo udarja žogico za žogico. Na drugem koncu sveta pa so v Arabskih emiratih zgradili igrišča za golf kar na ploščadi za vrtanje nafte v Perzijskem zalivu. Poleg ekskluzivnosti in tradicije pa je golf tudi velik business: - na turnirjih je po 40.000 gledalcev - dan bivanja v golf hotelu stane 300-500 DEM (brez pravice do igranja) - obleka in čevlji za golf stanejo 600-1.500 DEM - palice in voziček so vredni 1.200-10.000 DEM - žogica za golf velja 5-7 DEM - turistični aranžmaji za obisk golf turnirjev so od 3.000 do 5.000 DEM (kljub visoki ceni so praviloma razprodani takoj po razpisu) - intenzivni petdnevni tečaj slane od 3.000 DEM dalje Igralci golfa so ne nazadnje pravi gurmani, ki po končanih igrah radi sedejo za mizo v ekskluzivnem okolju, kjer se ob odlični hrani in pijači pogovarjajo o ponesrečenih udarcih. Golf torej igrajo tisti, ki imajo dovolj prostega časa in zelo veliko denarja, oziroma tisti, ki vsaj mislijo, da to dvoje imajo. Glede na značilnosti in zahteve, ki jih ima golf kot šport, lahko rečemo, da bi načrtovano igrišče za golf v Kostanjevici bistveno vplivalo na celoten razvoj območja. Temu bo potrebno prilagoditi tudi obstoječo turistično ponudbo in organizacijo drugih spremljajočih dejavnosti. Iz razvoja golfa v Kostanjevici izhajajo velike možnosti razvoja drugih spremljajočih dejavnosti, kot so predvsem kmetijstvo, trgovina, servisne dejavnosti ipd., kar bo vplivalo na preorientacijo celotnega področja na dejavnosti, ki bodo v funkciji turizma. Takšne razvojne možnosti bodo seveda pozitivno vplivale na povečanje zaposlenosti in celoten družbeni razvoj občine. Zaradi tega obstoja bo potrebno izdelati tudi druge razvojne programe (igrišče za golf je le eden od njih) in jih medsebojno uskladiti, da bi dosegli optimalno izkoriščenost naravnih danosti Kostanjevice z okolico. Do sedaj je bilo opravljenih precej pripravljalnih del in raziskav, ki so dale pozitiven odgovor glede nadaljevanja aktivnosti. Tre- Priznanja za najuspešnejše gospodarstvenike Posavja Na slovesnosti v DKD Edvarda Kardelja so 10. januarja najuspešnejši poslovodni delavci Posavja prejeli priznanja regijske gospodarske zbornice. Med posamezniki so bili nagrajeni trije direktorji, po eden iz vsake posavske občine, od kolektivov pa je najvišje gospodarsko priznanje dobilo podjetje Konfekcija Lisca iz Sevnice. Iz brežiške občine je priznanje za dolgoročne uspehe trajnega pomena dobil Ivan Preši-ček iz ŽG - Podjetja za popravilo voz Dobo- nutno se izvajajo aktivnosti za pridobitev zemljišč, ki jih po pooblastilu podjetja "Videm" opravlja Savaprojekt Krško. Glede na možne variante, ki jih ponuja investitor (odkup zemljišč, zamenjava zemljišč ali pa oddaja zemljišč kot lastni vložek v mešano firmo), pričakujemo, da bodo sedanji lastniki zainteresirani za realizacijo tega programa. Za podrobnejše informacije se lahko vsi zainteresirani občani ali lastniki zemljišč obrnejo na pooblaščenega izvajalca - Savaprojekt Krško, CKŽ 51, telefon (0608) 32 302 in 32 303, ali na Informativni center GOLF Kostanjevica, ki bo v bližnji prihodnosti pričel delovati v Kostanjevici. Priprav«: Mate Drmič, Sivaprojekt Glavni direktor podjetja Videm iz Krškega je prejel nagrado Borisa Kraigherja za izjemne dosežke trajnejšega pomena v gospodarstvu v letih od 1981 do 1989. Ob prihodu v podjetje (1981) je zasnoval razvojni koncept, ki je temeljil na posodabljanju proizvodnih postopkov in usmeritvi v večji izvoz- V tem času so investirali predvsem v mehansko in kemično čiščenje odpadnih voda in v nadomeščanje proizvodnih naprav s sodobnejšimi stroji. Pod njegovim vodstvom so sanirali tovarno celuloze v Titovem Drvarju in jo priključili k matični delovni organizaciji. S tem so se odprle možnosti za kvalitetnejšo ponudbo na zahtevnejših zahodnih trgih. Vseskozi je spodbujal inovacijsko dejavnost, ki je prispevala h kvalitetnejši proizvodnji in večjemu dohodku. Od leta 1981 do 1989 so v Vidmu povečali prihodke od izvoza z 32 milijonov na 70 milijonov USD. Pri tem jim je precej pripomoglo tudi ustanavljanje mešanih firm v tujini - Vidimex v Italiji, Videm d'Arcy Internationale v Angliji in Videm Saura v Italiji. U obrazložitve predloga va. Albin Ješelnik iz Kmetijskega kombinata Sevnica je prejel priznanje za pomembne dosežke na področju razvoja in proizvodnega delovanja. Vladimirju Kežmanu. ki vodi krški Gradbeni sektor novomškega podjetja Pionir, je MGZ podelila priznanje za osebni prispevek pri povezovanju posavskega gospodarstva ter uspešno vodenje krškega dela Pionirja, ki je po obsegu in rezultatih med večjimi in uspešnejšimi članicami Gradbenega podjetja Pionir. Konfekciji Lisca iz Sevnice je MGZ namenila priznanje za pomembne dosežke pri razvoju regijskega gospodarstva na področju inovacij in novih tehnologij. Nagrajencev je tokrat manj kot prejšnej leto, njihovo delo in rezultati pa so dokaz (tako je na slovesnosti dejal Valentin Dvojmoč, predsednik zbora združenega dela skupščine SRS), da je tudi v današnjih težkih ekonomskih razmerah mogoče uspešno poslovati. 8 Naš glas 1, 12. januar 1990 Kako urediti infoi in v Posavju Krški (in Posavski) informacijski prostor je v prvi vrsti sestavljen iz delov, za katere bi težko rekli, da so povezana, učinkovita celota: organizem, ki deluje. To je ena osnovnih ugotovitev udeležencev sestanka (lO.januar 90.) sveta za informiranje (sedaj že bivše) OK SZDL Krško. Če naj sistem zaživi, postane uporaben in učinkovit, ga bo treba nekako povezati, če že ne združiti,, in mu zagotoviti pogoje za uspešno delo. S spremembo ustavnih določil se spreminja tudi vloga INDOK centra in njegovih skupnih delegatskih informacij Naš glas. Ta je doslej posredoval kratke, jedrnate, razumljiva predhodne informacije o delu skupščinskih zborov delegatski bazi in delegatom, za katere je obsežno in strokovno pisano celovito gradivo morebiti predstavljalo pretrd oreh. Novi delegati bodo po novem nosilci fiksnega mandata, nekateri bodo celo profesionalci, zato se bodo bistveno lažje spoprijemali z vsebino zajetnih delegatskih materialov. Bo pa težišče pripravljalne (pred sejo skupščine) faze informiranja zanesljivo treba prenesti na omogočanje posredovanja stališč in predlogov za rešitve, ki jih bodo imele različne politične stranke in jih bodo njihovi člani v klopeh občinske skupščine gotov.o zagovarjali. Končni cilj strankarskega delovanja naj namreč ne bi bila prevlada posamezne politične usmeritve, ampak iskanje za prebivalce - davkoplačevalce - najugodnejše rešitve posameznega problema. Zato bo gotovo za bralce Našega glasa zanimiva tudi povratna informacija o vsem, kar je sklenila skupščina, saj rešitve ne bodo nujno več samoumevno predvidljive. Že kar nekaj časa je preteklo od takrat, ko so delegati krških skupščinskih zborov terjali postavitev ekološke table. Razprave o njeni ceni, vsebini, tehnični popolnosti... so skoraj povsem zameglile osnovno vprašanje: kdo in "s čim" naj to ekološko tablo "polni"! Skozi razgovore se je izkristaliziralo stališče, ki so ga podprli tudi udeleženci seje Sveta za informiranje: namesto drage ekološke table bi lahko sveže podatke prebivalcem naše občine posredovali preko video strani, na posebej za to dogovorjenem kanalu TV sporejemnikov. Tako bi si lahko videostrani z najnovejšimi ekološkimi podatki priklical vsak naročnik kabelskega omrežja. Tisti, ki niso priključeni na to omrežje, bi si lahko te podatke ogledali v izložbenih oknih nekaterih prodajaln. Razen ekoloških podatkov bi tak kanal lahko prebivalcem občine Krško - sčasom naj bi se sistem KaTV raaširil na območje celotne družbenopolitične skupnosti - posredoval tudi nekatere druge informacije sproti, še ko so sveže. Tako bi lahko učinkovito dopolnili delovanje Našega glasa in video strani in bi se ognili marsikateri zadregi tistih, ki so pri svojem delu pravočasno pomislili na vse, le na obveščanje javnosti so pozabili in so izid časo- ie v Krškem pisa ravno zamudili. Hkrati smo slišali tudi predlog, da naj N Aš glas prevzame nase nalogo objavljanja ekoloških podatkov v okviru svoje periodike in s preglednicami za nazaj. Tako bi prebivalci vsaj približno lahko ocenjevali, v kakšnem okolju živijo,in ob prehodu na dnevno ali še pogostejše objavljanje ekoloških podatkov preko videostrani bi imeli vsaj nekatere znane informacijske poti in nekaj izkušenj. Ne bi bilo treba začeti od čiste nule. Zanesljivo velja upoštevati, da informacijski sistem, če ga že moramo imeti, nikakor ni cenena zabava,am-pak resna stvar. Če naj bo kakovosten in učinkovit takrat, ko nam gre najbolj za nohte, mora biti kakovosten in učinkovit vedno. Če naj bo vedno dober in vsak hip uporaben, mu moramo nujno posvetiti dolžno pozornost in nameniti potrebna sredstva. V nasprotnem primeru je bolje,da ga nimamo. Druge, srednje poti v okolju, kakršno je Posavje in Krško, preprosto ni! mmmmmmmmmmmmmmtm Na seji Sveta za informiranje so se udeleženci pozanimali tudi za delovanje in stopnjo organiziranosti pred meseci združenega Radia Posavje. Ob nič kaj ugodnih ocenah delovanja te ustanove so se v razgovoru razen kadrovski in finančni krizi te ustanove posvetili še eni možni rešitvi njenega delovanja: združitvi Našega glasa in Radia Posavje v posavsko institucijo, ki bi z združenimi močmi lažje zagotovila kakovostno obveščanje, hkrati pa bi lahko vzporedno izkoristila prednosti, kijih nudita oba medija javnega obveščanja, vsak po svoji strani. Očitno bo namreč treba, če naj s signalom pokrijemo celotno Posavje, postaviti oddajnik na Grmadi. Ravno tako postaja čedalje bolj očitno tudi, da bo moralo krško gospodarstvo ponesti levji delež financiranja, kot je jasno, da naše okolje brez učinkovitega sistema javnega obveščanja preprosto ne sme biti. Zato je verjetno samo vprašanje časa, kdaj bo do združevanja in koncentracije (le zakaj ne bi temu namesto centralizacija rekli preseganje občinskih plotov!) informacijske dejavnosti v najmočnejši občini prišlo. ^Ag GLAS SKUPNE DELEGATSKI INFORMACIJE Priznanja športnikom in športnim delavcem občine Krško Na slovesnosti ob koncu preteklega leta je Telesnokulturna skupnost podelila priznanja za najboljše športne dosežke v pretekli sezoni ter priznanja športnim delavcem, ki že vrsto let prizadevno delajo v športu in zanj. Bloudkove značke so tokrat prejeli: 1. Strelsko društvo SOP Leskovec - bronasto Bloudkovo značko ob 10. obletnici delovanja in za uspešno tekmovalno nastopanje: 2. Franc Bračun - srebrno Bloudkovo značko za več kot 20- letno neutrudno delo v rokometu, smučanju in še posebej v krškem Kajak-kanu klubu; 3. Dragoljub Minič - zlato Bloudkovo značko za 4 osvojene naslove državnega članskega prvaka ter za stalno nastopanje v državni karate reprezentanci. Za najboljše športnike v preteklem letu so bili proglašeni: med posamezniki: 1. Dragoljub Minič, 2. Hadžo Sinanovič (oba iz Karate kluba Nuklearna), 3. Boštjan Rcbcršak (Strelsko društvo SOP Leskovec); med posameznicami: 1. Natalija Repec, 2. Sergcja Gradišck (obe iz Plavalnega kluba Cclulozar); med ekipami: 1. mladinska ekipa Strelskega društva SOP Leskovec, 2. mladinska ekipa krškega Kajak-kanu kluba, 3. članska ekipa Rokometnega kluba Krško. Posebna priznanja za uspešne nastope in dosežke v preteklem letu so prejeli še Darko Petrovič, Matjaž Novak, Darko Tkavc, Bruno Glascr, Bojan Bogovič, Borut Voglar, Aleš Gorenc, Damjan Grmšek, David Dre-mclj, Dejan Jordan, Boris Jarh, Matej Košir, Jože Zupane, Jovan Kljajcvič, Šalih Sinanče-vič in Martin Filak. Posebno priznanje za organizacijo športnega življenja v Kostanjevici ter uspešno delovanje tamkajšnjih mladih tabornikov je dobil Matjaž Zajclšnik. Tončka Škafar in Igor Kranjec pa sta prejela posebni priznanji kot vrhunska jugoslovanska in slovenska športnika, ki zadnje leto nadaljujeta uspešno športno delo v klubih izven krške občine.